Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2002 z dne 24. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2002 z dne 24. 5. 2002

Kazalo

2234. Razlage določil kolektivne pogodbe delavcev gostinstva in turizma, stran 4492.

Na podlagi 82. člena kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 83/97) je komisija za razlago na seji dne 12. 4. 2002 sprejela
R A Z L A G E D O L O Č I L K O L E K T I V N E P O G O D B E
dejavnosti gostinstva in turizma
1
Razlaga 55. člena četrtega odstavka:
Delavec je upravičen do dodatka v višini 10% za vse ure, ki so opravljene v popoldanski izmeni, in sicer od ure, ki je v internem aktu opredeljena kot začetek popoldanske izmene (12., 13. ali 14. ura).
V primeru, da delavec dela popoldansko izmeno v nedeljo, mu skladno s 55. členom šestega odstavka pripadata oba dodatka, torej tako 10% dodatek za popoldansko izmeno kot 50% dodatek za delo v nedeljo, ker se dodatka med seboj ne izključujeta.
Delavcu skladno s 55. členom pripadajo naslednji dodatki: 50% dodatek za delo v nedeljo ter 10% dodatek za popoldansko izmeno do 22. ure. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo 8 nepretrganih ur v času od 22. do 7. ure naslednjega dne (ZDR 39. člen) in mu po drugi alinei četrtega odstavka 55. člena pripada še 10% dodatek poleg dodatka za nočno delo. Če delo v nočnem času ni opredeljeno kot izmena, mu za vse ure nočnega dela pripada le 50% dodatek za nočno delo (šesta alinea četrtega odstavka 55. člena).
2
Razlaga 57. člena:
V 57. členu, prvi odstavek, tretja alinea, je navedeno, da delavcu pripada nadomestilo za čas odsotnosti z dela, za čas letnega dopusta v višini 100% osnove (57. člen – drugi odstavek).
Šesti odstavek 57. člena določa, da je osnova za izračun nadomestila plača delavca (z vsemi dodatki) v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva le del plač iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja.
3
Razlaga 68. člena:
V 68. členu 2. točka določa, da delavcem pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela najmanj v višini 60% stroškov javnega prevoza, oziroma v višini tretjine kilometrine, če prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč.
V prvem odstavku 4. točke tarifne priloge h KP dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije pa določa, da se povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela, službena potovanja, terenski dodatek), izplačujejo in usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 7/93 in 7/95).
V 2. členu uredba med drugim določa, da se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se priznava kot odhodek največ do višine stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. Če ni možnosti prevoza z javnimi sredstvi, pa kilometrina do višine 15% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
Pri opredelitvi do tega vprašanja je potrebno upoštevati splošno pravno načelo, in sicer, Lex specialis derogat Lex generali – specialnejša določba razveljavi splošno, in načelo delovnega prava, ki v dvomu določa uporabo najugodnejše pravice za delavca.
Na podlagi navedenega je razlaga komisije, da delavcem pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 100% povrnitve stroškov javnega prevoza.
V primeru, da prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ni mogoč, delavcem pripada kilometrina do višine 15% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov (po 2. členu uredbe).
KP dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ne zahteva pisne izjave o načinu prihoda na delo. Dejanska cena javnega prevoza je osnova za obračun stroškov prevoza na delo in jo za obračun pridobi delodajalec.
4
Izhodiščne plače, ki so v kolektivnih pogodbah določene za posamezne tarifne razrede v določenih vrednostih, predstavljajo minimum, ki mora biti delavcu zagotovljen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, zato negativna stimulacija ne sme posegati v ta minimum pravic, ki zagotavlja najnižjo možno plačo za posamezen tarifni razred. Zaradi negativne stimulacije se tako delavcu plača ne sme znižati pod izhodiščno plačo za njegovo delovno mesto.
Predsednica komisije
Katarina Lavrin Marenče, unif. dipl. jur. l. r.