Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2002 z dne 24. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2002 z dne 24. 5. 2002

Kazalo

2214. Pravilnik o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti, stran 4428.

Na podlagi 3.b člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 22/00 in 85/01) izdaja minister, pristojen za finance
P R A V I L N I K
o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati igralne naprave za izvajanje iger na srečo, način ugotavljanja njihove skladnosti s tehničnimi zahtevami in izvajanje kontrole nad izpolnjevanjem tehničnih zahtev.
2. člen
Za potrebe tega pravilnika se za igralne naprave štejejo:
– igralni avtomati (simulirajo igre s kartami, igre na ruleti, igre z vrtečimi bobni, s kockami, elektronske rulete idr.); pri igralnih avtomatih, opremljenih z več igralnimi mesti, se za igralno napravo šteje vsako igralno mesto posebej,
– žrebalne naprave in igralni panoji (npr. naprave za žrebanje dobitne kombinacije pri tombolah, bingu, lotu, big wheel idr.),
– igralne mize (ugotavlja se skladnost le za tiste njihove sestavne dele, ki vplivajo na naključnost dogodka, kot npr. cilinder rulete idr.).
Kot sestavni del igralne naprave se štejejo tudi vse nadgradnje, kot na primer sistem za vključevanje v skupinsko progresivo.
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IGRALNE NAPRAVE
3. člen
Igralna naprava, ki se uporablja za izvajanje iger na srečo, mora zadostiti tehničnim zahtevam njenega funkcionalnega delovanja, ki se nanašajo na funkcionalne lastnosti igralne naprave, zaščito pred nepooblaščenimi posegi, naključnost oziroma verjetnost dobitka in primernost za vključitev v nadzorni informacijski sistem igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: nadzorni informacijski sistem) ter zahtevam elektromagnetne združljivosti in varnosti.
ZAHTEVE FUNKCIONALNEGA DELOVANJA
4. člen
Igralna naprava mora omogočati igralno funkcionalnost, kakršna je opisana v priročniku za uporabo. Programska oprema igralne naprave mora omogočati natančno in samo tisto, kar je opisano v priročniku za uporabo in tehničnem priročniku igralne naprave.
5. člen
Igralna naprava sme omogočati poseg v notranjost samo pooblaščenim osebam koncesionarja oziroma prireditelja.
Igralna naprava mora zagotavljati zaščito vseh vezij, ki izvajajo program, generirajo naključna števila in nadzorujejo igro, vključno z vsemi nosilci podatkov in programske kode; dostop do teh sklopov je dovoljen samo osebju Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ) in institucije za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave (v nadaljnjem besedilu: institucija).
Do teh sklopov lahko dostopa tudi pooblaščeno osebje koncesionarja oziroma prireditelja ob servisnih posegih, ko lahko zaradi narave posega pride do poškodbe nameščene zaščite. Vsak tak poseg mora osebje zabeležiti v servisno knjigo igralne naprave (datum, vzrok, vrsta posega, stanje števcev). Koncesionar oziroma prireditelj mora v roku 24 ur o tem pisno obvestiti nadzorni organ in institucijo, katera v roku 14 dni izvede kontrolo na tej napravi in namesti novo zaščito.
Ta zahteva ne velja za igralne naprave, kjer se naključnostni dogodek izvede ročno, mehansko ali elektromehansko, pač pa se možnost zaščite pred zunanjim posegom na vpliv izida igre ali žreba prouči za vsako vrsto naprave posebej.
Dostop do vseh zunanjih električnih in komunikacijskih povezav, če te obstajajo, do igralne naprave, sme biti omogočen le pooblaščenim osebam koncesionarja oziroma prireditelja.
6. člen
Igralna naprava, pri kateri se naključnostni dogodek generira programsko, mora onemogočati spreminjanje programske kode (kontrolni program), bodisi da se ta nahaja na nespremenljivih medijih (npr. EPROM, PROM, ROM, CD-ROM, DVD) ali na spremenljivih medijih (npr. trdi disk). Igralna naprava mora imeti mehanizem za interno preverjanje spremenljivih spominskih lokacij (npr. RAM) in mora ustaviti nadaljevanje igre, če se pojavi nepričakovana nepravilnost podatkov ali podatkovne strukture.
7. člen
Igralni avtomat sme omogočati nastavitev višine posamezne stave samo pooblaščenemu osebju koncesionarja oziroma prireditelja. Vsako spremembo višine stave mora koncesionar oziroma prireditelj pisno posredovati nadzornemu organu.
8. člen
Igralni avtomat mora biti opremljen z elektronskimi in elektromehanskimi števci, kot je to opredeljeno v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika in katerih vrednost ni mogoče spreminjati z zunanjimi posegi. Izjemo predstavlja vzpostavitev začetnega stanja (reset) naprave, ob katerem se vrednosti elektronskih števcev postavijo na nič. Tak dogodek mora biti zabeležen v servisni knjigi naprave, stanje mehanskih števcev pred dogodkom pa sporočeno nadzornemu organu v roku 24 ur od izvedenega vzdrževalnega posega.
Elektromehanski števci morajo seštevati iste vrednosti kot elektronski.
9. člen
Igralni avtomat mora biti konstruiran tako, da zaradi prekinitve električnega napajanja ne pride do izgube podatkov, ki se hranijo v njegovem pomnilniku in se nanašajo na posamezne igre (vplačila, bonusi, faza igre) ter stanja predpisanih elektronskih števcev na igralnem avtomatu.
10. člen
Igralna naprava mora vračati igralcu najmanj tisti delež vložka, ki je predpisan z zakonom ali opredeljen v tehnični dokumentaciji igralne naprave, in sicer skladno z načrtom vračanja.
11. člen
Igralna naprava mora zagotavljati priključitev na nadzorni informacijski sistem in posredovati nadzornemu informacijskemu sistemu zahtevane podatke, skladno z zahtevami, ki so opredeljene v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
12. člen
Sistem med seboj povezanih igralnih naprav, ki omogočajo progresivni dobitek, mora omogočati tako opredeljeno funkcionalnost ter zagotoviti vračanje tistega deleža vložka, ki je predpisan z zakonom ali opredeljen v tehnični dokumentaciji sistema.
13. člen
Pri igralnih mizah, žrebalnih napravah in igralnih panojih, kjer je izid igre ali žrebanja odvisen od mehanskih in dimenzionalnih lastnosti naprave, morajo le-te po svoji konstrukciji in izvedbi zagotoviti naključnost (npr. dimenzije in nivelacija cilindra pri ruleti, razdalje med številkami na številčnici rulete ter višine in debeline omejevalnikov med njimi, pravilnost izvedbe naprave za dani namen, dimenzije, masa, hitrost in elastičnost kroglic pri žrebalnih napravah, dimenzije odprtin, porazdelitev mase vrtečih se delov idr.).
14. člen
Igralna naprava mora biti opremljena s tablico z identifikacijo proizvajalca, tipom naprave, serijsko številko in letom izdelave, ki ne sme biti odstranljiva brez vidnih sledov posega.
15. člen
Generator naključnih številk (RNG) in proces naključnega izbiranja ne smeta biti občutljiva na motnje zunaj naprave. Igralna naprava mora za povezavo z nadzornim informacijskim sistemom in drugimi zunanjimi deli naprave uporabljati takšen komunikacijski protokol in opremo za prenos podatkov do in od igralne naprave, ki ne vpliva na generator naključnih števil in proces naključnega izbiranja ali povečuje njegovo občutljivost na motnje zunaj naprave. Motnje zunaj naprave vključujejo elektromagnetne, elektrostatične in magnetne motnje ter motnje na omrežnih in komunikacijskih priključkih.
16. člen
Igralna naprava mora biti v celoti imuna na elektromagnetne motnje v radiofrekvenčnem področju od 80 MHz do 1000 MHz z električno poljsko jakostjo 3 V/m in 80% globino amplitudne modulacije.
17. člen
Igralna naprava mora biti v celoti imuna na elektrostatično razelektritev v zraku do 15 kV oziroma na kontaktno razelektritev do 8 kV. Pri elektrostatičnih razelektritvah do 27 kV v zraku lahko pride do trenutne prekinitve, po kateri se mora naprava v celoti povrniti v stanje pred motnjo brez izgube ali okvare podatkov.
18. člen
Nobena od funkcionalnih lastnosti igralne naprave se ne sme spremeniti, če je le-ta podvržena magnetnemu polju gostote magnetne poljske jakost 1 mT na razdalji 5 cm od površine igralne naprave.
19. člen
Če pride do kratkotrajne prekinitve delovanja igralne naprave zaradi:
– hitrega prehodnega pojava s časom vzpona 5 ns in trajanja impulza 50 ns ter amplitudo napetosti 2,5 kV na kateremkoli priključku za napajalno električno napetost ali 1 kV na zunanji vhodno/izhodni podatkovni liniji;
– počasnega prehodnega pojava amplitude 2 kV s časom vzpona 1,2 μs (mikrosekunde) in trajanja impulza 50 μs na kateremkoli priključku za napajalno električno napetost,
je dopusten zgolj normalen izklop naprave, pri čemer se morajo ohraniti vsi tisti podatki, ki so predvideni za hranjenje ob normalnem izklopu. Če ne pride do izklopa, se mora po prekinitvi naprava v celoti vrniti v stanje pred prekinitvijo.
20. člen
Če pride do kratkotrajne prekinitve delovanja igralne naprave zaradi:
– stacionarne spremembe napajalne električne napetosti do ± 10%,
– kratkotrajnega zmanjšanja napajalne električne napetosti do 30%,
je dopusten reset naprave, pri čemer ne sme priti do poškodovanja naprave, niti do izgube, spremembe ali okvare podatkov.
ZAHTEVE V SMISLU ELEKTROMAGNETNE ZDRUŽLJIVOSTI
21. člen
Igralna naprava ustreza zahtevam elektromagnetne združljivosti, če je skladna z zahtevami, ki so opredeljene v pravilniku o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 84/01).
ZAHTEVE V SMISLU VARNOSTI
22. člen
Varna je tista igralna naprava, ki ustreza zahtevam odredbe o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 53/00).
POSTOPEK UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI
Ugotovitev skladnosti tipa igralne naprave
23. člen
Skladnost tipa igralne naprave ugotavlja institucija. Skladnost tipa igralne naprave se ugotavlja s preverjanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev, opredeljenih v tem pravilniku, kar se izvede s pregledom tehnične dokumentacije igralne naprave in z izvedbo ustreznih preizkusov, meritev in kontrole delovanja. Rezultat ugotavljanja skladnosti je razviden v poročilu o preizkusu. Poročilo o preizkusu sestavlja tehnično poročilo o izvedenih preizkusih, meritvah in ugotavljanju funkcionalnih lastnosti, v primeru ugotovljene skladnosti pa tudi certifikat o skladnosti tipa s tehničnimi zahtevami za igralno napravo.
Skladnost tipa se ugotavlja na vzorcu iz serije igralnih naprav istega proizvajalca, ki imajo enako oznako modela in so med seboj identične v smislu strojne opreme in vgrajene oziroma nameščene programske opreme (enake vrste iger, enak sistem dobitkov), ki jo je možno preveriti z odobrenim originalnim spominskim medijem (npr. EPROM, PROM, Flash ROM, trdi disk, CD-ROM, DVD) ali vsebino medijev v elektronski obliki, ki vključuje programsko opremo za igranje, sliko, zvok, tiskalnik, terminal na dotik, sprejemnik bankovcev in sistemske nastavitve igralne naprave.
24. člen
Za vsak tip igralne naprave je pred njegovo uporabo potrebno pridobiti certifikat o skladnosti s tehničnimi zahtevami. V primeru, da gre za nadgradnjo tipa, ki ima že pridobljen certifikat o skladnosti tipa s tehničnimi zahtevami, se postopek poenostavi na ta način, da se izvedejo le tisti preizkusi, ki jih zahtevajo spremenjene lastnosti.
25. člen
Za pridobitev certifikata o skladnosti za nov tip igralne naprave poda proizvajalec, zastopnik tujega proizvajalca ali uvoznik zahtevo instituciji. Za pridobitev certifikata o skladnosti za tip igralne naprave, ki je bil v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika, poda zahtevo koncesionar oziroma prireditelj. Zahteva mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke vložnika zahteve (firma in sedež pravne osebe, ime odgovorne osebe);
2. kontaktne osebe vložnika zahteve za postopek ugotavljanja skladnosti (ime, funkcijo in telefonsko številko);
3. identifikacijske podatke o igralni napravi (proizvajalec, naziv, tip, serijska številka, leto izdelave), označba vseh neodvisnih funkcijskih sklopov, popis spominskih medijev (npr. EPROM, PROM, Flash ROM, trdi disk, CD-ROM, DVD) s programsko opremo za igranje, sliko, zvok, tiskalnik, terminal na dotik, sprejemnik bankovcev in sistemske nastavitve igralne naprave, podatke in navodilo za identifikacijo zgoraj navedene vgrajene programske opreme (proizvajalčeva označba programske opreme, verzije in serijske številke);
4. vzorec tipa igralne naprave, vključno z vsemi pripadajočimi zunanjimi sklopi, ki so potrebni za normalno delovanje te naprave;
5. uporabniško dokumentacijo v angleškem ali slovenskem jeziku, vključno s podrobnimi pravili igre in opisi možnih kombinacij, stav in verjetnostjo dobitkov glede na izbrano kombinacijo in stavo;
6. vso tehnično dokumentacijo, iz katere so razvidne tehniške lastnosti, funkcionalnost delovanja, diagrami ožičenja in sestava igralne naprave;
7. kakršnokoli dodatno opremo, s katero je omogočeno preizkušanje naprave pri odprtih vratih, ki ne spreminja funkcionalnosti igralne naprave, v dogovoru z institucijo;
8. načrt izračuna verjetnosti dobitka, ki vsebuje statistični opis verjetnosti dobitka glede na število odigranih iger oziroma odigran čas, in sicer najmanj do 100.000 iger za igralne avtomate;
9. komplet originalnih spominskih medijev (npr. EPROM, PROM, Flash ROM, trdi disk, CD-ROM, DVD) ali vsebino medijev v elektronski obliki, ki vključuje programsko opremo za igranje, sliko, zvok, tiskalnik, terminal na dotik, sprejemnik bankovcev in sistemske nastavitve igralne naprave;
10. podroben opis programske opreme, vključno z izvorno kodo s komentarji, simbolnimi tabelami, diagramom poteka, opisom komunikacij med podsestavi, opisom komunikacijskega protokola za vključitev v nadzorni informacijski sistem, način zaščite programske opreme in opis vseh programskih nastavitev;
11. pisno izjavo vložnika zahteve, da programska oprema igralne naprave ne opravlja nobenih drugih funkcij, razen tistih, ki so opisane v uporabniški dokumentaciji in opisu programske opreme iz prejšnje alinee;
12. potrebne pripomočke (ustrezno konfigurirana komunikacijska vrata, žetone idr.) za simulacijo igre med preizkušanjem;
13. za med seboj povezane igralne naprave, ki omogočajo progresivni dobitek, celovito tehnično dokumentacijo sistema, skupaj z načrtom izračuna verjetnosti dobitkov iz progresive;
14. poročila o izvedenih preizkusih, meritvah in ugotovljenih funkcionalnih lastnostih za igralno napravo v drugih preizkusnih laboratorijih, kot tudi tuje listine o skladnosti, če obstajajo.
Zahteve iz 4., 7., 9., 10. in 12. točke tega člena ne veljajo, če je bila igralna naprava preizkušena v tujem laboratoriju, ki izpolnjuje zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17025 za obseg preizkusov zahtev funkcionalnega delovanja in je iz priloženega poročila o preizkusu razvidno, da so bile preizkušene vse zahteve funkcionalnega delovanja tega pravilnika in ugotovljena skladnost z njimi.
V primeru iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti komplet spominskih modulov z izvedbeno kodo za delovanje igralne naprave ali njihovo vsebino v elektronski obliki, overjen s strani tujega preizkusnega laboratorija. Če institucija s pregledom poročila in dokumentacije ugotovi, da vse zahteve funkcionalnega delovanja tega pravilnika niso bile preverjene, ali da ni mogoče ugotoviti skladnosti z njimi, ali da tuj laboratorij, ki je izdal poročilo, ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, mora vložnik zahtevo dopolniti.
26. člen
Proizvajalec, zastopnik tujega proizvajalca ali uvoznik, ki je pridobil certifikat o skladnosti za določen tip igralne naprave, kot je določeno v 24. členu tega pravilnika, lahko prenese pravico uporabe certifikata na drugega uvoznika oziroma zastopnika tujega proizvajalca. Prenos pravice uporabe certifikata se opravi s pisno pogodbo, ki se zavede pri instituciji. Na enak način lahko koncesionar oziroma prireditelj prenese pravico uporabe certifikata o skladnosti za tip igralne naprave, ki je bil v uporabi pred uveljavitvijo tega pravilnika, na drugega koncesionarja oziroma prireditelja.
Vsaka igralna naprava, za katero je bila pridobljena pravica uporabe certifikata, se na vidnem mestu opremi z nalepko o odobritvi tipa, ki jo izda institucija.
KONTROLA IZPOLNJEVANJA TEHNIČNIH ZAHTEV ZA IGRALNE NAPRAVE V UPORABI
27. člen
Kontrola izpolnjevanja tehničnih zahtev za igralne naprave se izvaja z:
a) kontrolo pred prvo uporabo igralne naprave,
b) rednimi triletnimi kontrolami za igralne naprave v uporabi,
c) izrednimi kontrolami, ki se izvedejo na zahtevo nadzornega organa ali koncesionarja oziroma prireditelja.
Kontrolne aktivnosti vsebujejo del postopkov za ugotavljanje skladnosti igralne naprave s tehničnimi zahtevami in vključujejo:
– preverjanje identičnosti igralne naprave s tehnično dokumentacijo, ki velja za odobreni tip,
– preverjanje izpolnjevanja zahtev v zvezi z integriteto delovanja,
– preverjanje funkcionalnih lastnosti,
– preverjanje izpolnjevanja zahtev glede varnosti in elektromagnetne združljivosti.
Kontrola pred prvo uporabo igralne naprave vključuje samo preverjanje identičnosti igralne naprave s tehnično dokumentacijo, ki velja za odobreni tip in namestitev zaščite.
Veljavnost redne kontrole je do konca koledarskega leta, v katerem se izteče triletno obdobje od zadnje izvedene kontrole. Kontrolo je treba izvesti po vsakem posegu v dele igralne naprave, opredeljene v drugem odstavku 5. člena tega pravilnika.
Pooblaščena oseba institucije, ki izvaja kontrolo na lokaciji pri koncesionarju oziroma prireditelju, se mora izkazati z izkaznico.
28. člen
Zahtevo za izvedbo kontrole pred prvo uporabo igralne naprave poda koncesionar oziroma prireditelj instituciji, preden da igralno napravo v uporabo, zahtevo za izvedbo redne kontrole poda koncesionar oziroma prireditelj instituciji pred začetkom leta, v katerem poteče veljavnost predhodne kontrole. Zahtevek vsebuje:
– identifikacijske podatke vložnika (firma in sedež pravne osebe, ime odgovorne osebe),
– kontaktne osebe vložnika za postopek ugotavljanja skladnosti (ime, funkcijo in telefonsko številko),
– identifikacijske podatke o igralni napravi (proizvajalec, naziv, tip, serijska številka, leto izdelave, označba vseh neodvisnih funkcijskih sklopov, popis spominskih medijev (npr. EPROM, PROM, Flash ROM, trdi disk, CD-ROM, DVD) s programsko opremo za igranje, sliko, zvok, tiskalnik, terminal na dotik, sprejemnik bankovcev in sistemske nastavitve igralne naprave, podatke in navodilo za identifikacijo zgoraj navedene vgrajene programske opreme (proizvajalčeva označba programske opreme, verzije in serijske številke),
– označbo pridobljenega certifikata o skladnosti za izbrani tip igralne naprave,
– označbo poročila o predhodno izvedeni kontroli, če je bila že izvedena.
29. člen
Nadzorni organ zahteva izredno kontrolo igralne naprave v uporabi, če obstaja utemeljen sum, da igralna naprava ne deluje tehnično brezhibno. Zahtevo v pisni obliki posreduje instituciji.
30. člen
O izvedeni kontroli se izdela poročilo o kontroli. Igralni avtomat se opremi z nalepko o kontroli, iz katere je razviden datum izvedene kontrole in izvajalec kontrole. Ob vsaki kontroli se zaščitijo programski sklopi in moduli z izvedbeno kodo programa pred nepooblaščenim dostopom.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Igralne naprave, ki so bile v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika, se smejo uporabljati do pridobitve certifikata o skladnosti in poročila o prvem kontrolnem pregledu, če je bila instituciji podana v roku 30 dni po dodelitvi koncesije popolna zahteva za pridobitev certifikata o skladnosti, zahteva za pridobitev poročila o prvem kontrolnem pregledu in izjava vložnika zahteve, da igralna naprava ustreza tehničnim zahtevam tega pravilnika.
Zahteva za pridobitev certifikata o skladnosti iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vse elemente iz 25. člena tega pravilnika, razen:
1. vzorca igralne naprave z vsemi pripadajočimi zunanjimi sklopi, ki so potrebni za normalno delovanje te naprave; le-tega bo dostavil, ko mu bo institucija sporočila datum začetka izvedbe preizkusnega postopka, razen če bo mogoče preizkusni postopek izvesti na lokaciji pri naročniku;
2. dodatne opreme, s katero je omogočeno preizkušanje naprave pri odprtih vratih, ki ne spreminja funkcionalnosti igralne naprave, če je to potrebno, v dogovoru z institucijo; to bo dostavil, ko mu bo institucija sporočila datum začetka izvedbe preizkusnega postopka, če pa bo mogoče preizkusni postopek izvesti na lokaciji pri koncesionarju ali prireditelju, pa ob sami izvedbi preizkusnega postopka;
3. kompleta originalnih spominskih medijev (npr. EPROM, PROM, Flash ROM, trdi disk, CD-ROM, DVD) ali njihove vsebine v elektronski obliki, ki vključuje programsko opremo za igranje, sliko, zvok, tiskalnik, terminal na dotik, sprejemnik bankovcev in drugo, pomembno za delovanje igralne naprave; vložnik zahteve ga bo priskrbel do zaključka postopka ugotavljanja skladnosti;
4. podrobnega opisa programske opreme, vključno z izvorno kodo s komentarji, simbolnimi tabelami, diagramom poteka, opisom komunikacij med podsestavi, opisom komunikacijskega protokola za vključitev v nadzorni informacijski sistem, način zaščite programske opreme in opis vseh programskih nastavitev, po dogovoru z institucijo tudi prevajalnike, s katerimi se generira strojna koda; vložnik zahteve bo priskrbel zgoraj navedene opise in pripomočke, ko mu bo institucija sporočila datum začetka izvedbe preizkusnega postopka; kolikor institucija na osnovi priloženega poročila o preizkusu ali drugih listin o skladnosti ugotovi, da je bila programska oprema že ustrezno certificirana, zadostuje le komplet overjenih spominskih modulov z izvedbeno kodo za delovanje igralne naprave ali njihova vsebina v elektronski obliki;
5. potrebnih pripomočkov (ustrezno konfigurirana komunikacijska vrata, žetone idr.) za simulacijo igre med preizkušanjem; le-te bo priskrbel, ko mu bo institucija sporočila datum začetka izvedbe preizkusnega postopka.
Postopek ugotavljanja skladnosti se začne, ko institucija prejme popolno zahtevo za ugotavljanje skladnosti igralne naprave. Institucija mora v treh dneh po prejemu zahteve izdati potrdilo o začetku postopka ugotavljanja skladnosti oziroma vložnika obvestiti, da zahtevo dopolni ter mu določi rok za dopolnitev zahteve.
Če vložnik zahteve v določenem roku ne dopolni, izda institucija poročilo, da ni bilo mogoče ugotoviti skladnost igralne naprave.
Institucija izda certifikat oziroma poročilo o neustreznosti igralne naprave v enem letu od prejema zahtevka za ugotavljanje skladnosti.
Postopek ugotavljanja skladnosti se konča z dnem, ko vložnik zahteve za ugotavljanje skladnosti prejme certifikat o ugotovljeni skladnosti igralne naprave ali poročilo o neustreznosti igralne naprave.
32. člen
Določbe tega pravilnika se začnejo uporabljati v igralnicah in pri prirediteljih klasičnih iger na srečo 30. 10. 2003, v igralnih salonih pa z dnem uveljavitve tega pravilnika.
33. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 471-24/02
Ljubljana, dne 17. maja 2002.
mag. Anton Rop l. r.
Minister
za finance
                            PRILOGA 1

              MINIMALNE ZAHTEVE ZA OBRAČUNAVANJE IN
             NADZIRANJE, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI
               IGRALNE NAPRAVE (igralni avtomati)

1.1 Elektronski števci

1.1.1 Igralni avtomat mora imeti števce za obračunavanje
igralnega avtomata, števce za nadzorovanje procesa in števec za
odigrane igre.

1.1.2 Števci za obračunavanje igralnega avtomata so:

1.1.2.1 Števec vplačil (Total In - TI), na katerem se beležijo
vsa vplačila igralcev v igre na igralnem avtomatu, vključno s
krediti, ki so jih dobili in zaigrali. Števec se ne sme
spremeniti, če si igralec poveča kredit z vplačilom v igralni
avtomat (z bankovcem, žetonom ali navitjem).

1.1.2.2 Števec izplačil (Total Out - TO), če se na njem beležijo
vsa izplačila igralcem iz iger na igralnem avtomatu, oziroma
števec izplačil igralcem iz iger, ki se izplačajo neposredno na
igralnem avtomatu.

1.1.2.3 Igralni avtomat pri katerem se vsa izplačila ne
zabeležijo na števcu TO, mora za vsako vrsto izplačil, ki se ne
zabeleži na TO ali na že obstoječih števcih izplačil, zabeležiti
na svojem števcu izplačil (ročna izplačila: Credit Cancel - CC,
Jackpot - JP, Progresive Jackpot - PJP). Igralni avtomat, ki ima
tovarniško vgrajeno lastno progresivo, mora progresivni dobitek
zabeležiti na števcih izplačil.

1.1.2.4 Števci za obračunavanje igralnega avtomata morajo šteti
denar ali kredite.

1.1.2.5 Števci za obračunavanje igralnega avtomata morajo z
upoštevanjem progresivnih dobitkov omogočati pravilen obračun
igralnega avtomata.

1.1.2.6 Števci izplačil vključeni v obračunski model se ne smejo
spremeniti, če si igralec poveča kredit z vplačilom v igralni
avtomat (z bankovcem, žetonom ali navitjem) in si ga da
izplačati.

1.1.3 Števci za nadzorovanje procesa so:

1.1.3.1 Števci ročnih izplačil (CC, JP, PJP) na igralnih
avtomatih ki niso vključeni v obračun igralnega avtomata, ker so
že vključeni v TO ali druge vrste izplačil iz obračuna.

1.1.3.2 Števec progresivnih dogodkov pri igralnih avtomatih
(NPJP), ki imajo progresivo realizirano z dodatno opremo oziroma,
ki so vključeni v skupno progresivo, če se pri njih višina
progresivnega dobitka ne beleži na števcu izplačil.

1.1.3.3 Števec žetonov preusmerjenih v Cash-Box (CB) na igralnih
avtomatih na žetone (Coins to Cash Box - CTC) oziroma skupni
števec žetonov preusmerjenih v CB in v žetonih izraženih
vrednostih prejetih bankovcev (DROP)

1.1.3.4 Števec števila sprejetih bankovcev posamezne vrednosti
(NBV)

1.1.3.5 Števec skupne vrednosti sprejetih bankovcev (v denarju
ali kreditu) (CBA)

1.1.4 Števec odigranih iger (GAMES) beleži skupno število vseh
odigranih iger

1.1.5 Izjemoma sme biti v uporabi igralni avtomat, ki nima vseh
zahtevanih števcev, če ima števce za vplačila igralcev v igralni
avtomat (Credit In - CRI) in izplačila igralcem iz igralnega
avtomata (Credit Out - CRO) in če na drug način omogoča
nadzornemu informacijskemu sistemu beleženje števcev zahtevanih v
1.1.2, 1.1.3 in 1.1.4.

1.1.6 Igralni avtomat z več igralnimi mesti mora zagotavljati
števce iz 1.1.1 za vsako igralno mesto. Izjemoma sme biti v
uporabi igralni avtomat z več igralnimi mesti, ki nima vseh
zahtevanih števcev za vsako igralno mesto, če ima števce za vsa
igralna mesta skupaj in če na drug način omogoča nadzornemu
informacijskemu sistemu beleženje števcev zahtevanih v 1.1.1 po
posameznih igralnih mestih.

1.1.7 Števci za obračunavanje igralnega avtomata, števci ročnih
izplačil, števec skupne vrednosti sprejetih bankovcev, števec
žetonov preusmerjenih v Cash-Box na igralnih avtomatih na žetone
in števec odigranih iger morajo biti absolutni, neizbrisljivi in
najmanj osemmestni.

1.1.8 Števci progresivnih dogodkov morajo biti absolutni,
neizbrisljivi in najmanj štirimestni.

1.1.9 Števci bankovcev morajo biti najmanj štirimestni.

1.1.10 Pri prekoračitvi obsega morajo števci s prehodom preko
ničle nadaljevati s štetjem.

1.1.11 Igralni avtomat na navijanje mora imeti poleg navedenih
števcev še najmanj osemmestna absolutna neizbrisljiva elektronska
števca skupnega navitega kredita (CRI) in skupnega resetiranega
kredita (CRO).

1.2 Elektromehanski števci

1.2.1 Igralni avtomat mora imeti najmanj šestmestne tovarniško
vgrajene absolutne elektromehanske števce za obračunavanje
igralnega avtomata, ki se pomensko ujemajo z elektronskimi števci
iz točke 1.1.2 (TIM, TOM, JPM, CCM) in ki ob upoštevanju
progresivnih dobitkov omogočajo pravilen obračun igralnega
avtomata. Igralni avtomat s tovarniško vgrajeno progresivo mora
vrednost progresivnega dobitka zabeležiti vsaj na enem od števcev
izplačil (PJPM, JPM, CCM ali TOM).

1.2.2 Igralni avtomat mora imeti najmanj šestmestne tovarniško
vgrajene absolutne elektromehanske števce odigranih iger
(GAMESM).

1.2.3 Igralni avtomat na žetone mora imeti najmanj šestmesten
tovarniško vgrajen absoluten elektromehanski števec žetonov
preusmerjenih v Cash-Box (CTCM) oziroma skupni števec žetonov
preusmerjenih v CB in žetonih izražene vrednosti prejetih
bankovcev (DROP).

1.2.4 Igralni avtomat na navijanje mora imeti poleg števcev iz
1.2.1, 1.2.2 in 1.2.3 še najmanj šestmestna tovarniško vgrajena
absolutna elektromehanska števca ločeno za vrednost navitij
(CRIM) in resetiranj kredita (CROM).

1.2.5 Pri prekoračitvi obsega morajo števci s prehodom preko
ničle nadaljevati s štetjem.

1.2.6 Ob odsotnosti zahtevanih elektromehanskih števcev se
smiselno uporabita določili 1.1.5 in 1.1.6 tudi za primer
elektromehanskih števcev.

1.3 Nastavitve igralnega avtomata

Če je z nastavitvami na igralnem avtomatu možno spremeniti način
beleženja vplačil, izplačil in odigranih iger na elektronskih
števcih ali elektromehanskih števcih igralnega avtomata, ali
vplivati na posredovanje podatkov nadzornega informacijskega
sistema, ali spremeniti vrednosti prirastka kredita ob sprejemu
bankovcev ali žetonov, potem je tak igralni avtomat možno
uporabljati le, če je spreminjanje nastavitev na njem onemogočeno
(tovarniško ali naknadno z namestitvijo zaščitnih nalepk ali
plomb).

                            PRILOGA 2

         MINIMALNI KRITERIJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI
            IGRALNE NAPRAVE ZA VKLJUČITEV V NADZORNI
                      INFORMACIJSKI SISTEM

2.1 Nadzorni informacijski sistem

Nadzorni informacijski sistem je sistem računalniške povezave
vseh igralnih naprav, ki jih ima koncesionar oziroma prireditelj
v uporabi. Nadzorni informacijski sistem mora verodostojno
spremljati, beležiti in shranjevati vse podatke o igranju in
dogajanju na posamezni igralni napravi, vključevati blagajniško
poslovanje, povezano s prirejanjem igre na srečo na posameznih
igralnih napravah, ter spremljati in beležiti dogodke, povezane z
delovanjem on-line nadzora.

2.2 Zagotavljanje povezave v nadzorni informacijski sistem

Igralni avtomat mora omogočati povezavo v nadzorni informacijski
sistem preko programskega protokola proizvajalcev igralnih
avtomatov, ki je skupen igralnemu avtomatu in nadzornemu
informacijskemu sistemu, ki zagotavlja varno in zanesljivo
posredovanje podatkov, ter ne dovoljuje posegov v nastavitve
igralnega avtomata. Podatke zahtevane v nadzornem informacijskem
sistemu, ki jih na ta način ni mogoče pridobiti, lahko posreduje
v igralni avtomat vgrajeni vmesnik. Vmesnik mora biti v igralnem
avtomatu vgrajen na mestu, ki je zaščiten za dostop, da lahko do
njega dostopajo le pooblaščene osebe. Kolikor konstrukcijske
lastnosti igralne naprave ne omogočajo zaščite pred
nepooblaščenim dostopom se vmesnik dodatno zaščiti.

2.3 Podatki, ki jih mora igralni avtomat nuditi nadzornemu
informacijskemu sistemu

Igralni avtomat, vključen v nadzorni informacijski sistem, mora
omogočati:

1. registriranje vseh vplačil v posamezno igro,

2. registriranje vseh izplačil iz posamezne igre,

3. število odigranih iger,

4. skupno število sprejetih bankovcev,

5. skupno vrednost vseh sprejetih bankovcev,

6. beleženje vsakega sprejema posameznega bankovca,

7. beleženje odpiranja vrat igralnega avtomata, odpiranje vrat
Cash-Boxa in odpiranje vrat sprejemnika bankovcev,

8. beleženje dogodka visokega dobitka, ki blokira delovanje
igralnega avtomata, vključno z vrednostjo dobitka,

9. beleženje dogodka progresivnega dobitka vključno z vrednostjo
dobitka,

10. beleženje višine ročnega izplačila po resetu blokiranega
igralnega avtomata,

11. periodično beleženje naraščanja vrednosti progresivnega
dobitka,

12. beleženje dviga in spusta pokrova cilindra na elektronski
ruleti,

13. beleženje vsake padle številke na elektronski ruleti,

14. beleženje posameznih vplačil in izplačil na igralnih mestih
elektronske rulete,

15. beleženje števila odigranih iger ter posameznih vplačil v
igro in izplačil iz igre na igralnih avtomatih, ki nimajo
tovarniško vgrajenih števcev za igro, vplačila v igro in
izplačila iz igre,

16. beleženje dogodka vsakega posameznega navitja in storniranja
kredita na igralnih avtomatih vključno z višino navitja oziroma
storniranja,kar velja za igralne avtomate na navijanje,
elektronske rulete idr.,

17. beleženje pomembnih dogodkov na igralnem avtomatu
(pomanjkanje žetonov za izplačilo, napake na delovanju, izklopi
in vklopi).

2.4 Igralni avtomati z več igralnimi mesti

Igralni avtomat z več igralnimi mesti, ki na igralnih mestih nima
števcev iz Priloge 1, ter igralni avtomat, pri katerem se v
nadzorni informacijski sistem ne vključuje vsako igralno mesto
posebej, mora z vključitvijo v nadzorni informacijski sistem
omogočati registracijo in beleženje števcev iz Priloge 1 po
posameznih igralnih mestih.

2.5 Igralni avtomati brez vseh zahtevanih števcev

Igralni avtomat, ki nima v točki 1.1 zahtevanih elektronskih
števcev vplačil v igro ali izplačil igre, ali nima v točki 1.2
zahtevanih elektromehanskih števcev za vplačila v igro in
izplačila iz igre, mora nadzornemu informacijskemu sistemu
sporočiti vplačilo in dobitek za vsako posamezno odigrano igro.
Če ima tak igralni avtomat več igralnih mest, potem mora
sporočiti vplačilo in dobitek za vsako posamezno odigrano igro in
za vsako posamezno igralno mesto.

2.6 Elektronska ruleta

Igranje ob dvignjenem pokrovu cilindra na elektronski ruleti mora
biti onemogočeno.

2.7 Vplačila v igralne avtomate in izplačila

Vplačilo v igralne avtomate na žetone je možno z žetoni, preko
sprejemnikov bankovcev vgrajenih na igralnem mestu avtomata ali z
uporabo posebne kartice za brezgotovinsko poslovanje. Vplačila v
igralne avtomate na navijanje so možna le preko sprejemnikov
bankovcev ali navitja kredita preko blagajniške transakcije
nadzornega informacijskega sistema. Resetiranje kredita igralnega
avtomata na navijanje je možno le preko blagajniške transakcije
nadzornega informacijskega sistema. Izplačila so možna z žetoni,
ročna izplačila na blagajni z resetom kredita ali s prenosom na
posebno kartico v sistemu brezgotovinskega poslovanja.