Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2002 z dne 23. 4. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2002 z dne 23. 4. 2002

Kazalo

1777. Statut Občine Dol pri Ljubljani, stran 3650.

Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95, 27/96, 109/99 in 102/01) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 27. seji dne 27. 2. 2002 sprejel
S T A T U T
Občine Dol pri Ljubljani (prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine Dol pri Ljubljani obsega območja naslednjih naselij: Beričevo, Brinje, Dol pri Ljubljani, Dolsko, Kamnica, Kleče pri Dolu, Klopce, Križevska vas, Laze pri Dolskem, Osredke, Petelinje, Podgora pri Dolskem, Senožeti, Videm, Vinje, Vrh pri Dolskem, Zaboršt pri Dolu, Zagorica pri Dolskem, Zajelše.
2. člen
Občina v okviru ustave in zakonov varuje koristi občanov ter samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
4. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami skladno z zakonom.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Dol pri Ljubljani je Videm 48, Dol pri Ljubljani.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike s premerom 35 mm, na zgornjem obodu pečata je besedilo: Občina Dol pri Ljubljani, v spodnjem delu pečata pa napis: Dol pri Ljubljani.
Župan občine Dol pri Ljubljani ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm, ki ima ob zgornji krožnici napis Občina Dol pri Ljubljani, pod njim napis župan.
6. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko občani naselja ali več posameznih naselij ustanovijo vaško skupnost.
Odločitev o oblikovanju in imenu vaške skupnosti sprejmejo prebivalci skladno z zakonom.
7. člen
Občina Dol pri Ljubljani sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
8. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja in upravljanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena skladno z zakonom;
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– ureja druge z zakonom določene zadeve lokalnega pomena;
2. s svojimi ukrepi in sredstvi:
– spodbuja gospodarski razvoj;
– pospešuje razvoj obrti in podjetništva;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje organov občine in občinskih javnih in lokalnih javnih služb;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih družbenih dejavnosti in sprejema ukrepe za pospeševanje navedenih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
3. s svojimi sredstvi:
– vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, vodovodne in energetske komunalne objekte;
– s svojimi ukrepi spodbuja gospodarski razvoj občine, pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
4. s svojimi ukrepi:
skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, varstvo pred ionizirajočimi sevanji ter za urejeno zbiranje odpadkov;
5. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti;
6. sklepa:
pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin in določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega občinskega premoženja.
9. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje lokalne prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
10. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– takse in kazni iz svoje pristojnosti,
– določa druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.
III. VARSTVO PRAVIC OBČANOV
11. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine.
Pristojni organ je z vlogo občana dolžan postopati kot z upravno stvarjo in občanu zagotoviti ustrezno rešitev oziroma primeren odgovor v zakonitem roku.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji. Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno.
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
13. člen
Mandat članov občinskega sveta, župana in podžupanov traja štiri leta.
Delovnim telesom občinskega sveta in nadzornemu odboru poteče mandat s potekom mandata občinskega sveta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in delu organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
15. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina članov.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun na predlog župana,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane ter imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana,
– nadzoruje delo župana, podžupana, odborov sveta in občinske uprave,
– odloča o prenosu izvirnih pristojnosti na organe širših lokalnih skupnosti;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– potrjuje cene in določa višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o sodelovanju z drugimi občinami,
– sprejema letni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
18. člen
Občinski svet ima trinajst članov.
Župan, tajnik občine, člani nadzornega odbora, občinski uradniki ter vodilni delavci v javnih zavodih, ki jih imenuje občinski svet, ne morejo biti člani občinskega sveta.
19. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan.
21. člen
Strokovna in administrativna dela za občinski svet in njegova delovna telesa opravlja občinski urad.
22. člen
Sejam občinskega sveta prisostvuje tudi tajnik občine in nastopa kot poročevalec posameznih gradiv.
23. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
24. člen
Župan skliče sejo sveta na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega odbora in če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti sklicana v petnajstih dneh potem, ko je bila za sklic podana pisna zahteva.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne. Če je v javnem interesu, lahko svet sklene, da je seja za javnost zaprta ali da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon in ta statut določata drugačno večino.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
27. člen
Občinski svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela postopke odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. Občinski svet sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
28. člen
Občina ima župana in dva podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa na predlog župana imenuje in razrešuje občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
29. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem, proračun občine, zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi in sklepa delovno razmerje z zaposlenimi v občinski upravi,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Občinski svet lahko sklene, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
30. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v upravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
31. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
32. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
33. člen
V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča podžupan, ki opravlja tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga pooblasti župan. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge za katere ga pooblasti župan.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupana ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
4. Nadzorni odbor
34. člen
Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora v 45 dneh po svoji prvi seji.
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno; Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti v poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik.
35. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, ki svojo nalogo opravljajo nepoklicno.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor predstavlja njegov predsednik.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Za razrešitev člana nadzornega odbora se uporabljajo določbe zakona.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
5. Odbori občinskega sveta
36. člen
Občinski svet lahko imenuje občinske odbore za posamezna področja delovanja kot svoja delovna telesa. Člane odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.
37. člen
Odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
38. člen
Odbor občinskega sveta ima največ pet članov. Občinski odbor in njegovega predsednika imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski odbor veljavno sklepa, če je navzoča večina članov. Odločitve na seji sprejema odbor z večino opredeljenih glasov prisotnih članov.
Župan, podžupan in člani sveta so lahko na sejah odbora navzoči in sodelujejo v razpravah.
39. člen
Občinski svet ob imenovanju občinskega odbora določi njegovo delovno področje in naziv odbora.
40. člen
Odbor občinskega sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet razreši odbor ali posameznega člana odbora.
Odbor občinskega sveta lahko odstopi v celoti. Za odstop mora glasovati večina vseh članov odbora.
Če odbor v celoti odstopi, občinski svet odloča o njegovi razrešitvi. Odbor je razrešen, če za razrešitev glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Če odstopi ali je razrešen posamezni član odbora, občinski svet imenuje novega člana. Prednost pri predlaganju novega člana ima predlagatelj, ki je predlagal člana, ki je odstopil.
Občinski svet lahko razreši člana odbora iz vrst občanov, če svoje obveznosti, ki mu jih nalaga članstvo v odboru ne izpolnjuje in na njegovo mesto imenuje novega člana.
6. Komisije sveta
41. člen
Komisije občinskega sveta so delovna telesa občinskega sveta, pristojne za pripravo predlogov in drugih podlag za odločanje.
Občinski svet ima naslednje komisije:
– Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima pet članov (predsednik in štirje člani). V pristojnost komisije sodi priprava sklepa o potrditvi mandatov članov občinskega sveta ter vse, kar je potrebno za potrditev mandata novega člana sveta v primeru prenehanja mandata kateremu od članov sveta. Pripravlja predloge potrebnih aktov za volitve in imenovanja iz pristojnosti občinskega sveta ter predloge, mnenja oziroma soglasja k imenovanjem ali izvolitvam v skladu z zakoni in tem statutom. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora.
– Komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo v sestavi treh članov, ki opravlja naloge, za katere jo pooblašča zakon.
– Statutarno-pravno komisijo, ki ima tri člane (predsednik, dva člana). Njene pristojnosti se določijo s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov. Občinski svet ob odločitvi za pripravo novega besedila statuta občine ali poslovnika občinskega sveta lahko določi, da ta komisija šteje več članov.
Občinski svet lahko ustanovi in imenuje tudi druge komisije.
41.a člen
Občinski svet imenuje tudi komisijo za vloge in pritožbe občanov in organizacij civilne družbe v sestavi treh članov iz vrst občanov.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
42. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
43. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali po naseljih.
Zbor občanov se skliče z javnim vabilom na krajevno običajen način (oglasne deske) ali pa z objavo vabila v občinskem glasilu. Sklic zbora občanov vsebuje območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Zbor vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Sklepčnost zbora občanov ugotovi delavec občinske uprave, ki ga pooblasti tajnik občine. Pooblaščeni delavec občinske uprave ugotavlja tudi koliko volivcev je glasovalo za odločitve zbora občanov in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
44. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov in o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
Sklepi zborov občanov so za občinski svet zavezujoči, če se nanašajo na področje iz šeste alinee tega člena.
Da so stališča, predlogi, pobude, mnenja in sklepi zbora občanov veljavno sprejeti, mora na zboru sodelovati najmanj 5% volivcev občine, na zboru posameznega naselja pa prav tako najmanj 5% volivcev naselja; za sklep pa mora glasovati večina občanov, ki so prisotni na zboru.
45. člen
Zbor občanov po naseljih:
– razpravlja o notranji členitvi občine,
– razpravlja o problematiki v svojem naselju,
– razpravlja o delu občinskih organov zlasti z vidika interesov svojega okolja,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
46. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, pobudo občinskega sveta ali na pisno zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, za zbor za posamezno naselje pa najmanj pet odstotkov volivcev iz tega naselja.
V primeru, ko sklic zbora občanov zahtevajo volivci, mora biti zahteva vložena v pisni obliki s priloženimi overovljenimi podpisi. Podpisi se morajo overoviti pri pristojni službi upravne enote. Overitev podpisov se lahko opravi hkrati na enem obrazcu za vseh pet odstotkov volivcev v občini oziroma naselju, ki zahtevajo sklic zbora občanov. Obrazec mora vsebovati ime in priimek posameznega volivca, naslov stalnega bivališča in rojstne podatke. Zahteva volivcev za sklic zbora občanov obvezuje župana občine, da opravi sklic zbora občanov v 45 dneh po prejemu zahteve.
47. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu, zaključnem računu občine ter o splošnih aktih s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog za razpis referenduma mora biti vložen pisno v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. V primeru vložitve predloga oziroma dane pobuda ali zahteve volivcev za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Odločitev volivcev na referendumu o posamičnem splošnem aktu, je za občinski svet zavezujoča do konca njegovega mandata.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Občani lahko na referendumu odločajo tudi o samoprispevku in drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je na referendumu sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
48. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
49. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v občini.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 47. in 48. člena tega statuta.
50. člen
Pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma mora vsebovati vse elemente, ki jih predpisuje zakon.
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma, določi vsebino referendumskega vprašanja in določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
VI. OBČINSKA UPRAVA IN NJENA ORGANIZACIJA
51. člen
Organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.
52. člen
Predstojnik občinske uprave je župan. Delo občinske uprave neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
52.a člen
Za nemoteno funkcioniranje občine se lahko občina vključi v ustanovitev enega ali več organov skupne občinske uprave, ki opravljajo dogovorjene naloge za več občin.
53. člen
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave, pri opravljanju nalog iz prenesene pristojnosti opravljajo ministrstva vsako na svojem področju, ki nadzorujejo tudi zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
54. člen
Občina lahko organizira javne službe na podlagi zakona.
55. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske službe v okviru občinske uprave.
56. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
57. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Občinski svet pooblašča župana, da odloča o nabavi oziroma prodaji občinskega premičnega premoženja in o pridobitvi nepremičnega premoženja v okviru višine, ki je določena v odloku o izvrševanju proračuna občine.
58. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
59. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
60. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
61. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom o proračunu občine za tekoče leto določeno drugače.
62. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan po predhodnem soglasju občinskega sveta.
63. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto.
64. člen
Rezerva se uporablja:
– za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 2. točke prvega odstavka odloča župan, ki o tem obvesti svet na prvi naslednji seji.
O uporabi sredstev iz 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
65. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
66. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
67. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
68. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
69. člen
Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena.
Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto.
70. člen
70. člen je črtan.
71. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
72. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, uredbe, pravilnike, navodila, sklepe, stališča ter obvezne razlage kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
73. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Spremembe statuta se sprejmejo po enakem postopku kot statut.
74. člen
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta, ki se sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.
75. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
76. člen
Z uredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
77. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
78. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
79. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet z večino opredeljenih glasov prisotnih članov občinskega sveta.
80. člen
Postopek za sprejem občinskega odloka se določi v poslovniku občinskega sveta.
81. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če v njih ni drugače določeno).
82. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
83. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
O izločitvi tajnika občine in župana v sporih, ki so v izvirni pristojnosti občine odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
X. VAŠKA SKUPNOST
84. člen
Občina lahko določene svoje pristojnosti prenese na vaško skupnost, če je bil tak interes izražen na zboru občanov naselja.
Občina vaški skupnosti za opravljanje prenesenih pristojnosti zagotavlja finančna sredstva.
85. člen
Vaška skupnost svoje predloge, mnenja in ugotovitve posreduje občinskemu svetu, županu ali občinskemu odboru.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
86. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
87. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
88. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
XII. POVEZOVANJE OBČINE IN DRUGO SODELOVANJE
89. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost.
90. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
91. člen
Občina se lahko pobrati ali vzpostavi prijateljske stike z drugimi občinami in mesti. O pobratenju ali vzpostavljanju prijateljskih stikov sprejme občinski svet posebno listino.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE:
92. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo obstajati krajevne skupnosti kot pravne osebe.
V primeru, da bi občina Dol pri Ljubljani želela odtujiti nepremično premoženje, ki je bilo na dan 31. 12. 1994 last dotedanje krajevne skupnosti, mora pridobiti soglasje tiste vaške skupnosti, na katere območju se ta nepremičnina nahaja, kolikor je ustanovljena.
93. člen
Ustanovitev in oblikovanje vaških skupnosti, njihove pristojnosti, status, organiziranost in financiranje se določi z občinskim odlokom.
94. člen
Ustanovitev in oblikovanje vaških skupnosti, njihove pristojnosti, status, organiziranost in financiranje se določi z občinskim odlokom.
95. člen
Nedokončani projekti in naloge dosedanjih krajevnih skupnosti se z dnem uveljavitve tega statuta prenesejo na občinski svet.
Občinski svet lahko s posebnim sklepom izvedbo nedokončanih nalog oziroma projektov prenese v izvršitev dosedanjim svetom krajevnih skupnosti.
96. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statutarna sklepa Občine Dol pri Ljubljani št. 1 /95 (Uradni list RS, št. 13/95) in št. 2 /95 (Uradni list RS, št. 24/95).
Do sprejema novih predpisov Občine Dol pri Ljubljani se smiselno uporabljajo določila veljavnih aktov, ki so jih sprejele Skupščini občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje ter Skupščina Mesta Ljubljana in so veljali na dan 31. 12. 1994 ter niso v nasprotju z določili tega statuta.
97. člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 01502-1/02
Dol pri Ljubljani, dne 27. februarja 2002.
Župan
Občine Dol pri Ljubljani
Anton Jemec l. r.

AAA Zlata odličnost