Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2002 z dne 23. 4. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2002 z dne 23. 4. 2002

Kazalo

1657. Odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002 (OdLPVA2002), stran 3441.

Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 18/2002) in 172. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95, 28/96, 26/97, 46/2000, 3/2001, 9/2001, 13/2001 in 52/2001) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. 4. 2002 sprejel
O D LO K
o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002 (OdLPVA2002)
Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002 temelji na:
– nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98, v nadaljnjem besedilu: NPIA),
– zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 18/2002, v nadaljnjem besedilu: ZJC),
– zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98 in 18/2002, v nadaljnjem besedilu: ZZNSGC) in
– proračunu Republike Slovenije za leto 2002 ter zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/2001).
1. RAZVOJ AVTOCEST
1.1. Priprava projektne dokumentacije in druge dokumentacije ter izvajanje aktivnosti pred gradnjo za vse avtocestne odseke, katerih gradnja je predvidena po letu 2002.
V letu 2002 bo potekala priprava projektne dokumentacije in druge dokumentacije za vse avtocestne odseke iz nacionalnega programa, za katere še niso sprejete uredbe o lokacijskih načrtih in katerih začetek gradnje je predviden po letu 2002.
Priprava projektne dokumentacije obsega:
– tehnično in strokovno preverjanje različnih variant poteka tras v prostoru in njihovo usklajevanje med posameznimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in lastniki naprav, objektov in zemljišč,
– izdelavo idejnih študij in idejnih projektov,
– pripravo lokacijskih načrtov,
– izvedbo razpisov za pridobitev izvajalcev zgoraj navedenih del, kjer je to potrebno.
Priprava projektne dokumentacije bo v letu 2002 potekala za naslednje avtocestne odseke (oznake pred odseki in etapami so povzete po NPIA, Tabela 3 – Dinamika gradnje):
– (5.1.) Maribor – Lenart,
– (6.1.) Lenart – Cogetinci,
– (7.) Beltinci – Pince,
– (8.) Fram – Hajdina,
– (9.3.) Slovenska Bistrica – Hajdina – obvoznica Pragersko,
– (10.2.) Hajdina – Ptuj,
– (10.5.) Gorišnica – Ormož (navezava na obvoznico z mostom preko Drave),
– (11.2.) Priključek Ljubečna,
– (22.3.) Navezava na luko Koper,
– (24) Koper – Izola,
– (26) Jagodje – Lucija,
– (31) Vrba – Peračica,
– (32) Peračica – Podtabor,
– (35) Šentvid – Koseze (vključno s potrebnimi cestnimi navezavami),
– (37) Korenitka – Hrastje,
– (38) Hrastje – Kronovo in
– (40) Smednik – Krška vas.
Skladno z dinamiko aktivnosti pridruževanja Slovenije Evropski uniji je v letu 2002 predvidena tudi priprava projektne dokumentacije za mednarodne mejne prehode in njihovo navezavo na avtocestni sistem. Za avtocestno povezavo Hajdina – Gruškovje je predvideno aerosnemanje, izdelava geodetskih podlog, kakor tudi izdelava strokovnih podlag za primerjavo variant in za osnutek lokacijskega načrta. Namen teh aktivnosti je, da se za ta krak v letu 2002 pred oddajo v koncesijsko gradnjo izdela potrebna projektna dokumentacija in pridobijo zemljišča.
Poleg tega bo priprava projektne dokumentacije (preveritve, idejni projekti) potekala tudi za ustrezne rešitve dodatnih cestninskih postaj po predlagani dopolnitvi cestninskega sistema na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Za cestninske postaje Ivančna Gorica, Vogrsko, Vodice, Krtina in Lukovica bo v letu 2002 potekala tudi priprava dodatne investicijske dokumentacije. Skupna ocena investicijske vrednosti naštetih cestninskih postaj, povzeta po novelaciji študije cestninskega sistema na AC in HC v RS, znaša 1.554 mio tolarjev (cene 1. 1. 2000).
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu se priprava projektne dokumentacije (izdelava projektov za razpise in projektov za izvedbo) financira iz sredstev za graditev na posameznih avtocestnih odsekih.
Poleg odsekov, za katere še ni veljavne uredbe o lokacijskem načrtu, bodo v letu 2002 potekale aktivnosti pred gradnjo za odseke, za katere je uredba o lokacijskem načrtu že uveljavljena, vendar začetek gradnje na teh odsekih v letu 2002 še ni predviden. Gre za odseke, na katerih je bila že v letu 2001 predvidena izvedba aktivnosti pred gradnjo:
– (3.2.) AC Ptujska – priključek Zrkovska,
– (6.2.) Cogetinci – Vučja vas,
– (10.4.) Markovci – Gorišnica in
– (23.) Škofije – Srmin.
Za pripravo projektne in druge dokumentacije na vseh navedenih odsekih je v letu 2002 predvidenih 1.211 mio tolarjev.
1.2. Odkupi zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se bodo začeli graditi po letu 2002
V letu 2002 bo možno pridobivati zemljišča in nepremičnine na trasah avtocestnih in drugih cestnih odsekov, za katere je že izdana uredba o lokacijskem načrtu ali pa je ta v letu 2002 predvidena in je s tem podan formalno pravni pogoj za začetek premoženjsko pravnih opravil, sama gradnja pa v letu 2002 še ni predvidena. Dinamika odkupov nepremičnin bo prilagojena predvideni dinamiki gradnje avtocest v naslednjih letih.
V letu 2002 je predvideno skupaj 688 mio tolarjev za izvajanje premoženjsko pravnih opravil na opisanih odsekih, del tega pa tudi na odsekih, na katerih je bila že v letu 2001 predvidena izvedba aktivnosti pred gradnjo (Markovci – Gorišnica, Gorišnica – Ormož, Obvoznica Pragersko, Cogetinci – Vučja vas in Škofije – Srmin). Začetek gradnje obvoznice Pragersko bo odvisen od odločitve o poteku trase avtoceste Maribor – Ptuj.
1.3. Gradnja avtocest in drugih cest
V spodnji preglednici so prikazane osnovne skupine odsekov, ki se izvedejo v letu 2002 in vrednosti del v tisoč tolarjih. Podrobneje so posamezna dela prikazana v opisih, ki sledijo.
-----------------------------------------------------------------------------------------
Št.        Skupina odsekov                                        Dolžina    Vrednost del
poglavja                                                             v km     v letu 2002
-----------------------------------------------------------------------------------------
1.3.1.     Odseki, ki bodo v letu 2002 predani v promet              15,6      10,595.090
-----------------------------------------------------------------------------------------
1.3.2.     Odseki, na katerih se gradnja v letu 2002 nadaljuje       79,3      35,339.053
-----------------------------------------------------------------------------------------
1.3.3.     Odseki, na katerih se gradnja v letu 2002 začne           10,4       6,860.750
-----------------------------------------------------------------------------------------
1.3.4.     Odseki, zgrajeni po letu 1994, na katerih se v letu      209,1       3,403.199
           2002 izvaja zaključna dela
-----------------------------------------------------------------------------------------
1.3.5.     Odseki, zgrajeni pred letom 1994, na katerih se v letu       –         462.500
           2002 izvaja zaključna dela
-----------------------------------------------------------------------------------------
Skupaj                                                                         56,660.592
-----------------------------------------------------------------------------------------
1.3.1. Odseki, ki bodo v letu 2002 predani v promet
V letu 2002 poteka dokončanje gradnje naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(13) Blagovica – Šentjakob, dolžina 20,2 km
(13.2) Krtina – Lukovica (CP Kompolje) (6,1 km)
predvidena predaja v promet: junij 2002
Na odseku Krtina – Lukovica (CP Kompolje) se v letu 2002 nadaljuje gradnja glavne trase in ureditev vodotokov ter gradnja premostitvenih objektov. Gradi se čistilno napravo Lukovica in čelno cestninsko postajo Kompolje, vključno z ABC sistemom. V letu 2002 se nabavi tudi vozila, mehanizacijo in opremo za vzdrževanje ter zasadi obcestni prostor.
(16a) Priključek Razdrto, dolžina 0,9 km
predvidena predaja v promet: prva polovica leta 2002
Na cestninski postaji Razdrto se v letu 2002 dokonča vsa dela, vključno z ABC sistemom cestninjenja in opremo cestninske postaje. Cestninska postaja Razdrto bo predana prometu kot pilotski projekt samo elektronskega pobiranja cestnine z ABC.
(30) Vransko – Blagovica, dolžina 16,8 km
(30.1) Vransko – Trojane (8,6 km)
predvidena predaja v promet: september 2002
Na etapi AC Vransko – Trojane se v letu 2002 izvaja in dokonča voziščna konstrukcija na trasi AC, dela na odvodnjavanju, dela na viaduktu Ločica, voziščna konstrukcija v predoru Jasovnik ter dela na ureditvi vodotokov. Nadaljuje in dokonča se gradnja AC baze Vransko in dela na elektro strojni opremi v predorih Ločica in Jasovnik. V letu 2002 se izvaja tudi dela na spremljavi in kontroli vodenja prometa.
Skupno gre za 0,9 km priključka in 14,7 km štiripasovnih avtocest, ki bodo v letu 2002 predane v promet.
1.3.2. Odseki, na katerih se gradnjo v letu 2002 nadaljuje
V letu 2002 poteka nadaljevanje gradnje naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanje in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(3) Pesnica – Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.3) AC Zrkovska – priključek Pesnica (6,3 km)
V letu 2002 se nadaljuje z izdelavo projektne dokumentacije faze PGD – PZI, pridobiva se zemljišča in nepremičnine ter poravna odškodnino zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Pridobiva se tudi enotno dovoljenje za gradnjo za traso oziroma za posamezne pododseke in objekte, skladno z dinamiko pridobivanja zemljišč in objektov.
V letu 2002 se izvaja gradbena dela na deviacijah lokalnih cest skozi Vodolsko dolino in na relaciji Maribor – Malečnik.
Vsa navedena dela se bodo oddajala in izvajala z dinamiko, ki bo usklajena z zagotovljenimi viri v naslednjih letih.
(6) Lenart – Beltinci, dolžina 42,3 km
(6.3) Vučja vas – Beltinci z rekonstrukcijo R353 (14,6 km)
predvidena predaja prometu: konec 2003
V letu 2002 se odkupi vsa zemljišča za potrebe gradnje. Poteka nadaljevanje del na gradnji trase štiripasovnice I. etape od priključka Murska Sobota do priključka Lipovci, zgradi se južno zbirno cesto Murska Sobota in se jo preda v promet. Nadaljuje se dela na mostu čez Muro in dela na križanju in približevanju elektro energetskih vodov.
V letu 2002 se začne tudi dela na trasi štiripasovnice II. etape od priključka Vučja vas do priključka Murska Sobota.
(22) Klanec – Ankaran, dolžina 14,6 km
(22.1) Srmin – Socerb (10,1 km)
predvidena predaja prometu: od Socerba do priključka Črni kal konec 2004, ostalo ob koncu 2005
V letu 2002 poteka izdelava posamezne projektne dokumentacije faze PZI, odkupuje se zemljišča, zaključi se začetna gradbena dela.
Na delu trase med km 15,900 in km 19,500 se izvede začetna gradbena dela, začne se z izvedbo zemeljskih del ter del na odvodnjavanju, zidovih, deviacijah, regulacijah in prestavitvah komunalnih in energetskih vodov.
Na delu trase od km 19,500 do km 26,400 se proti koncu leta začne z izvedbo pripravljalnih in začetnih gradbenih del.
Na viaduktu Črni kal se v letu 2002 dokonča projektno dokumentacijo faze PZI, dokonča se pripravljalna dela, v celoti pa se izvede zemeljska dela in dela na temeljenju. Začne se tudi dela na zgornji in spodnji konstrukciji viadukta.
V letu 2002 se začne izgradnja enega podvoza in enega nadvoza.
(22.2) Socerb – Klanec (4,5 km)
predvidena predaja prometu: konec 2004
Na trasi se v letu 2002 zaključi pripravljalna in začetna gradbena dela, začne pa se izvajanje zemeljskih del, del na odvodnjavanju, zidovih, deviacijah, regulacijah ter prestavitvah komunalnih in energetskih vodov.
Za predor Kastelec se v letu 2002 dokonča projektno dokumentacijo faze PZI ter dela na predusekih, začne pa se dela na izkopih in podgradnji.
V letu 2002 se začne izgradnjo enega viadukta in enega nadvoza.
(27) Razdrto – Vipava, dolžina 15,8 km
(27.2) Rebernice (10,7 km)
Za del odseka od km 6,300 do km 11,700 se v letu 2002 izdeluje projektno dokumentacijo in dokonča se geološko-geomehanske raziskave. Na istem odseku se odkupuje zemljišča.
V letu 2002 se izvede začetna gradbena dela.
(30) Vransko – Blagovica, dolžina 16,8 km
(30.2) Trojane – Blagovica (8,2 km)
predvidena predaja prometu: konec 2005
V letu 2002 se izvede oddajo del in začetna gradbena dela na celotni trasi.
Za izgradnjo predora Trojane se v letu 2002 izvaja izkopna dela, in sicer izvajanje rudarskih del na izkopu leve in desne predorske cevi na vzhodu in zahodu, ter izvajanje notranje betonske obloge v predoru.
Na delu odseka Šentožbold – zahodni portal predora Trojane do viadukta Vranke pri Blagovici v letu 2002 poteka:
– organizacija in pristop h gradnji,
– posek in spravilo lesne mase,
– izvajanje temeljenja na viaduktih Šentožbold in Petelinjek ter
– izvajanje del na varovanju izkopnega portala predora Podmilj na vzhodni in zahodni strani predora.
Na delu odseka od viadukta Vranke pri Petelinjeku do konca odseka v Blagovici bo v letu 2002 potekala:
– organizacija in pristop h gradnji,
– posek in spravilo lesne mase ter
– začetek izvajanja temeljenja na viaduktu Blagovica.
(33) Podtabor – Naklo, dolžina 4,3 km
predvidena predaja prometu: konec 2003
V letu 2002 se nadaljuje dela na mostu čez Tržiško Bistrico. Izvede se podaljšanje podvozov.
Prav tako se v letu 2002 začne zemeljska dela na trasi, razcepu in priključku Podtabor ter na deviacijah.
V letu 2002 se izvede povezava tega avtocestnega odseka na Smodivec (optični kabel).
(37) Bič – Trebnje – Hrastje, dolžina 21,1 km
etapa Bič – Korenitka, dolžina 4,8 km
predvidena predaja prometu: konec 2003
V letu 2002 se dokonča projektno dokumentacijo faze PGD in PZI. Potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišč, to je izvedba cenitev ter odkupovanje zemljišč in nepremičnin. Vodi se postopek za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo in dokonča se arheološke preiskave.
Poteka nadaljevanje začetnih gradbenih del. Izvede se postopek oddaje glavnih del za traso, ki se jih v letu 2002 tudi začne izvajati.
(39) Kronovo – Smednik, dolžina 9,2 km
predvidena predaja prometu: konec 2004
V letu 2002 poteka izdelava projektne dokumentacije faze PZI. Potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišč, to je izvedba cenitev ter odkupovanje zemljišč in nepremičnin. Vodi se postopke za pridobitev delnih enotnih dovoljenj za gradnjo in poteka nadaljevanje arheoloških preiskav.
Izvede se postopek oddaje gradbenih del, ki se jih v letu 2002 tudi začne izvajati.
Na sosednjem odseku Smednik – Krška vas se bodo takoj po sprejetju uredbe o lokacijskem načrtu za ta odsek pričeli odkupi zemljišč in postopki za oddajo gradbenih del.
(41) Krška vas – Obrežje, dolžina 12,3 km
predvidena predaja prometu: konec 2004
V letu 2002 se dokonča projektno dokumentacijo faze PGD in PZI. Potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišč, to je izvedba cenitev ter odkupovanje zemljišč in nepremičnin. Vodi se postopek za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo in dokonča se arheološka izkopavanja.
Dokonča se postopek oddaje začetnih gradbenih del ter glavnih gradbenih del, ki se jih v letu 2002 tudi začne izvajati.
Rok predaje prometu v letu 2004 bo mogoče doseči, če bodo odkupi zemljišč in nepremičnin potekali v skladu s terminskimi plani.
Skupno gre za nadaljevanje gradnje 74,3 km štiripasovnih avtocest in 10,7 km hitrih cest.
1.3.3. Odseki, na katerih se gradnjo v letu 2002 začne
(11) Hoče – Arja vas
(11.1) Priključek Lopata (4,4 km)
V letu 2002 se pridobi vsa potrebna zemljišča in objekte, poravna se odškodnina zaradi spremembe namembnosti zemljišč, pridobi se enotno dovoljenje za gradnjo, izvede se postopek oddaje gradbenih del in podpis pogodbe.
(13) Blagovica – Šentjakob, dolžina 20,2 km
(13.3) Lukovica (CP Kompolje) – Blagovica (6,0 km)
predvidena predaja prometu: konec 2003
V letu 2002 se izvaja gradnja premostitvenih objektov, trase avtoceste, deviacij ter priključkov. Poteka tudi urejanje vodotokov in začne se gradnja kolektorja.
V letu 2002 se bo gradnjo začelo na 6 km nove štiripasovne avtoceste in 4,4 km priključka.
1.3.4. Odseki, zgrajeni po letu 1994, na katerih se v letu 2002 izvaja zaključna dela
V letu 2002 se izvede zaključna dela na naslednjih odsekih in pododsekih avtocest in drugih cest iz nacionalnega programa (zaključna dela na odsekih, ki so bili predani prometu pred letom 1994, to je pred začetkom izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest, so prikazani v poglavju 1.3.5.) (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(2) Pesnica – Šentilj
(3.1) AC Slivnica – priključek Ptujska
(3.4) Zrkovska cesta od km 0,0 do km 0,87
(3.6) Hitra cesta – 2B
(4) Slivnica – Fram – BDC
(7.5) Obvoznica Lendava
(9.1) Priključek Slovenska Bistrica – sever
(9.2) Rekonstrukcija G1-2 od priključka Slovenska Bistrica do obvoznice Pragersko
(10.1) Obvoznica Ormož
(11) Hoče – Arja vas
(12) Arja vas – Vransko
(13.1) Šentjakob – Krtina
(14) Zadobrova – Tomačevo
(15) Malence – Šentjakob
(17) Čebulovica – Divača
(18) Divača – Dane
(19) Dane – Fernetiči
(20) Divača – Kozina
(21.1) Kozina – Klanec od km 6,7 do km 7,5
(21.2) Kozina – Klanec od km 7,5 do km 11,5
(25) Izola – Jagodje
(27.1) HC razcep Razdrto – km 1,3
(27.3) HC Vipava – Podnanos (priključek Vipava)
(28) Vipava – Selo
(29) Selo – Šempeter
(34) Naklo – Kranj
(36) Višnja gora – Bič.
Na zgornjih odsekih se v letu 2002 skladno z možnostmi izvede dokončne zemljiško knjižne ureditve, monitoringe, odpravo pomanjkljivosti ter druga dela, potrebna za dokončanje odsekov.
V okviru odseka Malence – Šentjakob v letu 2002 poteka tudi začetek del na priključku Brdo, in sicer skladno s pogodbo o sofinanciranju izgradnje avtocestnih odsekov Malence – Šentjakob in Zadobrova – Tomačevo, sklenjeno med Mestno občino Ljubljana in DARS d.d. v letu 1996. Enotno dovoljenje za gradnjo povezovalne ceste od Dolomitskega odreda do priključka Brdo od km 0+00 do km 0+929 je MOL pridobila v letu 2001. Za omenjeni odsek se v letu 2002 izdela investicijsko dokumentacijo. Investicijska vrednost je ocenjena na 926,4 mio tolarjev (cene oktober 2001 z DDV).
V letu 2002 se izvaja zaključna dela na novih avtocestah in cestah (zgrajenih po letu 1994) na skupno:
– 100,2 km štiripasovnih avtocest,
– 35,1 km hitrih cest,
– 58 km dograjenih dvopasovnih avtocest v štiripasovnice,
– 0,9 km dvopasovnic,
– 10,6 km obvoznic (Lendava, Ormož),
– 3,5 rekonstrukcij (med priključkom Sl. Bistrica – sever in obvoznico Pragersko) in
– 0,8 km priključka (Sl. Bistrica – sever).
1.3.5. Zaključna dela na avtocestah, zgrajenih pred letom 1994
Na določenih avtocestnih odsekih, ki so bili predani prometu že pred letom 1994 (pred ustanovitvijo DARS d.d.), se izvede zaključna in dodatna dela, ki so bila zahtevana ob izdaji lokacijskih odločb in so posledica meritev hrupa, ali pa so bila zahtevana pri tehničnih pregledih in jih zaradi potrebnih predhodnih postopkov ni bilo mogoče zaključiti hkrati z ostalimi deli. V sredstvih, namenjenih za ta dela, so zajeta tudi sredstva za dokončno premoženjsko–pravno ureditev zadev na teh avtocestnih odsekih.
1.3.6. Vrednost del v letu 2002 pri gradnji avtocest, ki bodo v letu 2002 predane v promet in na katerih se gradnjo v letu 2002 nadaljuje ali začne
Vrednost del v letu 2002 po odsekih, ki bodo v letu 2002 predani v promet in na katerih se gradnjo v letu 2002 nadaljuje ali začenja, je določena v Tabeli 1.
Tabela 1:
Vrednost del v letu 2002 pri gradnji avtocest, ki bodo v letu 2002 predane v promet in na katerih se gradnjo v letu 2002 nadaljuje ali začenja
1.3.7. Odstopanje investicijskih vrednosti
Investicijske vrednosti odsekov, na katerih je ugotovljena prekoračitev investicijskih vrednosti, so podane v Tabeli 2, ki prikazuje stare in nove ocene investicijskih vrednosti ter razlike med njimi. Prikazane razlike bodo v celoti pokrite z lastnimi viri. Kratko so podani tudi pomembnejši razlogi za spremembe investicijskih vrednosti.
Tabela 2:
Nove investicijske vrednosti odsekov, ki so bili že navedeni v letnih planih (prikaz v tisoč tolarjih)
Legenda:
DDV = vpliv uvedbe davka na dodano vrednost
Opombe:
(1) Datum upoštevanja stalnih cen za oceno investicijske vrednosti, to je cene iz ustreznega planskega dokumenta.
(2) Stara investicijska vrednost (PRV 1999) ni zajemala stroškov financiranja, ki so tukaj zajeti.
(3) Ocena vpliva DDV je bila prvotno predvidena na celotno pogodbeno vrednost, brez upoštevanja že izvršenih del.
(4) Zaradi prerazporeditve gradbenih del med etapami je tudi ocenjeni vpliv DDV na II. etapi nekoliko nižji.
2. VZDRŽEVANJE in UPRAVLJANJE AVTOCEST
2.1. Redno vzdrževanje avtocest
Cilji, naloge in obveznosti DARS, d.d. s področja rednega vzdrževanja avtocest so opredeljene s predpisi o javnih cestah, predpisi o varnosti v cestnem prometu in predpisi o varstvu okolja.
Osrednja izvršilna predpisa k zakonu o javnih cestah, ki podrobneje določata naloge rednega vzdrževanja avtocest in način njihovega izvajanja, sta pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) ter uredba o preoblikovanju Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, p.o. v javno podjetje Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o. (Uradni list RS, št. 56/96).
S pravilnikom je redno vzdrževanje avtocest po naravi del razdeljeno na:
– vzdrževalna dela v letnem obdobju, ki obsegajo predvsem pregledniško službo, čiščenje in popravila prometnih površin, vzdrževanje, popravila in zamenjava poškodovane opreme, ureditev in naprav, vzdrževanje in označevanje talnih oznak, košnja trave in vzdrževanje druge vegetacije, ukrepi intervencijskih skupin za posredovanje ob prometnih nesrečah in druga dela
ter
– na vzdrževalna dela v zimskem obdobju, ki obsegajo postavitev dodatne prometne signalizacije, obvestilnih tabel in snežnih kolov za izvajanje zimske službe, postavitev palisad za varovanje pred snežnimi zameti in preprečevanje in odpravljanje poledice ter odstranjevanje snega s prometnih površin avtocest. V stroške zimske službe je vključena tudi nabava posipnih materialov za preprečevanje poledice.
V zimskem obdobju so vse avtoceste in hitre ceste ter priključki nanje v prvem prednostnem razredu, kar pomeni, da se zagotavlja njihova trajna prevoznost; ob močnem sneženju pa mora biti trajno zagotovljena prevoznost vsaj enega voznega pasu teh cest in vsaj dovoz k večjim parkiriščem ob njih. Število delavcev, ki skrbi za izvajanje zimske službe, je določeno glede na primerljive službe v razvitih zahodnih državah.
Redno vzdrževanje avtocest opravlja javno podjetje Podjetje za vzdrževanje avtocest d.o.o., ki je bilo z že omenjeno uredbo ustanovljeno za izvajanje te gospodarske javne službe. Ta uredba med drugim določa, da se s pogodbo za redno vzdrževanje avtocest lahko določi, da izvajalec rednega vzdrževanja avtocest lahko posamezna dela odda podizvajalcu in da se mora oddaja teh del opraviti po predpisih o javnih naročilih.
S pogodbo, ki jo DARS d.d. sklene s PVAC d.o.o. za redno vzdrževanje avtocest, se določijo tista dela in nabave, ki so sicer vezana na redno vzdrževanje avtocest, vendar ne sodijo v osnovno dejavnost PVAC d.o.o. (npr. vzdrževanje objektov visoke gradnje ter razne opreme in ureditev za obratovanje avtocest in cestnih baz) ali pa PVAC d.o.o. nima lastnih kapacitet ali naravnih virov (npr. posipni materiali).
Obseg rednega vzdrževanja avtocest za leto 2002
Dolžina avtocest in priključkov na dan 31. 12. 2001 znaša skupno 445,663 km avtocest, od tega 334,418 km AC in HC ter 111,245 km priključkov.
V letu 2001 so bila za redno vzdrževanje zagotovljena sredstva v višini 3.860 mio tolarjev, za leto 2002 pa ta znesek znaša 4.387 mio tolarjev.
Vrednost del za izvedbo rednega vzdrževanja je določena na osnovi porabe v preteklih letih z upoštevanjem odprtja novih odsekov v letu 2002.
Vrednosti posameznih del rednega vzdrževanja avtocest:
– stroški v zvezi z delom JPVAC               3.050 mio tolarjev
– nabava posipnih materialov                    200 mio tolarjev
– odprava lokalnih poškodb na voziščih          231 mio tolarjev
– ostali ukrepi vzdrževanja prometnih
površin                                         226 mio tolarjev
Drugi stroški v zvezi z rednim vzdrževanjem avtocest
Ti stroški obsegajo:
– pripravo strokovnih podlag predlogov ukrepov v zvezi z vzdrževanjem zgrajenih avtocest, vodenjem prometa in izboljševanjem njihove prometne varnosti;
– del stroškov vzdrževanja in obratovanja površin, objektov in naprav, kjer je več uporabnikov oziroma upravljavcev (del površin za spremljajoče dejavnosti, ki niso razmejene med funkcionalne površine izvajalcev spremljajočih dejavnosti in del površin na MMP Karavanke, ki jih soupravljajo carina, mejna policija in DARS d.d.);
– stroški električne energije po odjemnih mestih, zgrajenih za potrebe avtocest, ki so evidentirana na DARS d.d. kot investitorja;
– stroške nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Navedeni stroški so predvideni v višini:
– za strokovne in svetovalne storitve na
področju zgrajenih AC                           160 mio tolarjev
– za vzdrževanje dela površin za
spremljajoče dejavnosti                         110 mio tolarjev
– za električno energijo                        200 mio tolarjev
– za del vzdrževanja MMP Karavanke               60 mio tolarjev
– za stroške nadomestila za uporabo
stavbnih zemljišč                               150 mio tolarjev
2.2. Obnavljanje avtocest
Nadaljevalo se bo z intenzivnejšim obnavljanjem vozišč, objektov in opreme avtocest, ki so v slabem stanju zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo vzdrževanje v preteklosti. Zaradi tega bodo potrebne zapore odsekov avtocest v obnavljanju, s tem, da se bodo vsa večja obnovitvena dela izvedla izven turistične sezone, razen obnovitev objektov, ki jih ni možno prekiniti.
Razpoložljiva sredstva za obnove ne zadoščajo za izvedbo vseh potrebnih obnov, zato bodo prioritetno obnovljeni najbolj dotrajani odseki. Obnovitvena dela na najstarejši avtocesti Ljubljana – Postojna se bodo izjemoma izvajala istočasno na več mestih.
Vrednost obnov vozišč, objektov in opreme v letu 2002 znaša 2.140 mio tolarjev in obsega naslednja večja dela:
– obnova vozišč (AC Maribor – Vransko:
odseki 36, 38, 39; AC Ljubljana –
Razdrto: odseki 55, 654, 54, 56)              1.080 mio tolarjev
– obnova objektov (viadukt Dramlje
160 mio tolarjev, manjši objekti,
predor Karavanke 200 mio tolarjev)              472 mio tolarjev
– obnova opreme in signalizacije                499 mio tolarjev
– ostalo (monitoringi, projekti)                 89 mio tolarjev
Že v letu 2002 se bo izvedel tudi del postopkov izbire najugodnejših ponudnikov za obnove vozišč in objektov iz sredstev prihodnjega leta in to v višini do 600 mio tolarjev. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih naročil je omogočiti izvedbo dela obnovitvenih del v pomladanskem obdobju naslednjega leta, to je še v času pred začetkom turistične sezone.
2.3. Naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest
Za zagotavljanje enake stopnje opremljenosti in varstva okolja pred vplivi cest je potrebno stare avtoceste opremiti s sodobno elektrostrojno opremo, mehanizacijo za vzdrževanje in s protihrupnimi ograjami. Za te naložbe bo v letu 2002 zagotovljenih 1.547 mio tolarjev. Dejanske potrebe bistveno presegajo možnosti njihovega financiranja iz prilivov cestnine oziroma razporeditve teh prilivov po vseh predpisanih namenih njihove porabe.
V letu 2002 bodo opravljena naslednja dela in nabave:
– nabava nove mehanizacije in opreme
za nadomestitev dotrajane mehanizacije
in opreme za vzdrževanje                        275 mio tolarjev
– izgradnja protihrupnih ograj
(na območjih Vodice, Brezovica)                 140 mio tolarjev
– nabava “ABC” elektronskih tablic*             150 mio tolarjev
– preureditev cestninskih postaj za
zagotovitev večje pretočnosti                   135 mio tolarjev
– nadgradnja sistema ABC                        120 mio tolarjev
– nabava sistema video nadzora na
cestninskih postajah                             10 mio tolarjev
– ostale naložbe:
– projektna dokumentacija za naložbe             76 mio tolarjev
– oprema na počivališčih                         20 mio tolarjev
– oprema za prenos podatkov za
primorsko in štajersko avtocesto                320 mio tolarjev
– požarna varnost v predorih                     28 mio tolarjev
– optični kabel na AC Malence – Bič              90 mio tolarjev
– informacijski kioski                           20 mio tolarjev
– odkupi zemljišč, zasaditev                     53 mio tolarjev
– vremenske postaje (Verd, Devina,
Mlake, Šentjakob)                                50 mio tolarjev
– svetlobni obvestilni panoji na AC              60 mio tolarjev
* Strošek nabave dodatno potrebnih ABC elektronskih tablic bo v vrednosti do 250 mio tolarjev krit iz sredstev sofinancerskega deleža uporabnikov (v letu 2001 je bilo povprečno mesečno prodano 2.250 ABC tablic).
2.4. Upravljanje avtocest in pobiranje cestnine
Za naloge s področja upravljanja avtocest se nameni 4.041 mio tolarjev. Skladno z zakonom o javnih cestah in zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se opravijo naslednje naloge:
– strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge, ki so povezane z vzdrževanjem in varovanjem avtocest,
– organiziranje pobiranja cestnine,
– pobiranje nadomestil za površine za spremljajoče dejavnosti,
– strokovne naloge v zvezi s povečanjem prilivov iz naslova upravljanja z avtocestami (optimizacija cestninskega sistema, trženje obcestnega prostora ipd.),
– strokovne naloge v zvezi z optimizacijo vzdrževalnih del s ciljem zmanjševanja stroškov,
– nadzor nad stanjem avtocest,
– zagotavljanje pogojev za varno vožnjo, skladno z veljavnimi predpisi,
– stroški, vezani na delo zaposlenih v DARS d.d. ter strokovnih in nadzornih organov družbe in stroški odnosov z javnostmi.
Z izjemo stroškov pobiranja cestnin se vsi navedeni stroški pretežno nanašajo na stroške v zvezi z izgradnjo novih avtocest, v manjši meri pa izhajajo iz nalog vzdrževanja in upravljanja avtocest.
Za izvedbo del pobiranja cestnine DARS, d.d. sklene pogodbo s Podjetjem za vzdrževanje avtocest d.o.o.
Za stroške pobiranja cestnine je namenjenih 2.652 mio tolarjev:
– stroški neposrednega pobiranja
cestnine                                      2.500 mio tolarjev
– stroški vzdrževanja programske in
strojne opreme ter nadzora in razvoja
cestninskega sistema                            152 mio tolarjev
Stroški neposrednega pobiranja cestnine so ocenjeni kot najnižji možni za izvedbo te dejavnosti.
3. DRUGE DRŽAVNE CESTE V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA
V okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest se nadaljuje izgradnja nekaterih državnih cest, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na V. in X. koridor.
V letu 2002 se izvaja dela na naslednjih odsekih državnih cest (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(1.1) Maribor: Levi breg
Izvede se odkup zemljišč po dokončni odmeri in vpis v zemljiško knjigo.
(1.2) Maribor: most – Erjavčeva
Zaključi se odkupe zemljišč in objektov. Poteka pridobitev dokončnega dovoljenja za gradnjo zahodne obvoznice. V letu 2002 se zaključi vsa dela na tem odseku.
(1.3) Maribor: Erjavčeva – Proleterskih brigad
Sklene se sporazum o financiranju izgradnje (podpisniki: MO Maribor, Ministrstvo za promet, DARS d.d., Elektro Maribor in Telekom). Poteka pridobitev upravnih soglasij in dovoljenj, izvaja se odkupe zemljišč in objektov ter rušitev odkupljenih objektov. Izvede se plačilo spremembe namembnosti zemljišč in izvede se razpisni postopek za oddajo del za gradnjo. Ob koncu leta se začne z gradnjo Dravograjske ceste.
(1.4) Maribor: Proleterskih brigad – Streliška
Izvaja se odkupe zemljišč in objektov, izvede se priprava razpisa za projektiranje, opravi se izbor izvajalca in izdela se projektna dokumentacija.
(2) Celje Magistrala S: rekonstrukcija Mariborske ceste
Na III. etapi se izvede odkup zemljišč in objektov ter začne gradbena dela. Na IV. etapi se izvede parcelacijo in odkup zemljišč, izdela in potrdi se investicijsko dokumentacijo, pridobi se enotno dovoljenje za gradnjo in izvede razpis za izvajalca gradbenih del.
(3.1) Želodnik – Vodice: Obvoznica Mengeš
Izdeluje se idejni projekt in lokacijski načrt, v nadaljevanju pa se bo izdelovala projektna dokumentacija nivoja PGD-PZI.
(3.3) Želodnik – Vodice: (brez odseka Obvoznica Mengeš – Preserje)
Izdeluje se idejni projekt in lokacijski načrt.
(4.1) Šmarje – Dragonja (III. pas)
Izvede se dograditev pasu za počasni promet od km 6,4 do km 7,0 ter dokončna ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(4.2) Slavček – Tomos
Nadaljuje in zaključi se izdelava projektno-tehnične dokumentacije PGD-PZI. Izvede se odkup zemljišč.
(5.1) Obvoznica Novo mesto: Muhaber – Bučna vas
Izvede se odkup zemljišč po dokončni odmeri.
(5.2) Obvoznica Novo mesto: Bučna vas – Ločna
Odpravi se vse pomanjkljivosti ugotovljene na tehničnem pregledu. Dokonča se vsa gradbena dela in izvede se dokončno premoženjsko pravno ureditev.
(6) Mele – Šratovci – Radenci
Zaključi se odkup zemljišč po dokončni odmeri.
Vrednost gornjih del po posameznih cestnih odsekih prikazuje Tabela 3.
Tabela 3:
Vrednost del na drugih državnih cestah v okviru avtocestnega programa v letu 2002
Postavka rehabilitacije iz Tabele 3 je namenjena za preplastitve in popravila tistih državnih cest, na katerih je povečan tovorni promet zaradi izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest. Te ceste so obvozne ceste za V. koridor v času intenzivne gradnje in planiranih zapor ter v primeru prometnih nesreč in višje sile. V letu 2002 se predvidena sredstva nameni za nujna dela in obveznosti iz leta 2001.
Rehabilitacije se izvede po seznamu Ministrstva za promet.
4. PROGRAM UKREPOV NA ŽELEZNICAH V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA
V obdobju 1998–2001 je bilo v nacionalnem programu izgradnje avtocest predvideno, da se del sredstev “bencinskega tolarja” nameni za urejanje cestno železniških prehodov na železniških progah, ki predstavljajo V. prometni koridor na območju Republike Slovenije. Ker v omenjenem obdobju tem ukrepom še niso bila namenjena vsa po nacionalnem programu predvidena sredstva, se financiranje teh ukrepov nadaljuje tudi v letu 2002. Za ta namen je v letu 2002 predvidenih 150 mio tolarjev. Plan ukrepov v letu 2002 je prikazan v spodnji preglednici.
-------------------------------------------------------------------------------------------
Predvidena dela                                                    Vrednost del v letu 2002
                                                                         (delež DARS)
                                                                            mio SIT
-------------------------------------------------------------------------------------------
Izvedba navezovalne ceste Ješenca z ukinitvijo nivojskega križanja
na žel. progi Zidani most-Šentilj in opornega zidu                             9
-------------------------------------------------------------------------------------------
Izgradnja servisne ceste ob žel. progi na odseku Laško-Celje                  11
-------------------------------------------------------------------------------------------
Razširitev in poglobitev podvoza, Debro 1                                     71
-------------------------------------------------------------------------------------------
Izgradnja ceste pod obstoječim mostom v Tremarjih                             50
-------------------------------------------------------------------------------------------
Obnova NPr v km 558+015, ureditev cestišča, kabelske kanalizacije
in progovnega kabliranja na žel. progi Zidani most – Maribor                   9
-------------------------------------------------------------------------------------------
Skupaj                                                                       150
-------------------------------------------------------------------------------------------
5. STROŠKI ZA PRIPRAVO INVESTICIJ IN NADZOR IZVAJANJA (“INŽENIRJI”)
V letu 2002 predstavlja delo “Inženirjev” organizacijo in nadzor nad 43 velikimi investicijami na področju avtocest in ostalih cest. Poleg tega se izvajajo dela na 12 investicijah na odsekih državnih cest v sklopu avtocestnega programa. V letu 2002 strokovne ekipe “Inženirjev” nadaljujejo organizacijo in nadzor nad predhodnimi deli in pripravo projektne dokumentacije na 20 odsekih avtocest, katerih gradnja je predvidena po letu 2002.
Za opravljanje del “Inženirjev” so v letu 2002 predvidena finančna sredstva v višini 2.200 mio tolarjev.
Delež stroškov “Inženirjev” v letu 2002 predstavlja 2,6% od celotne vrednosti del določenih s planom razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002.
Dela Inženirjev zajemajo predvsem naslednje naloge:
– pridobivanje vseh upravnih dovoljenj, študij in tehnične dokumentacije za pridobitev lokacijske dokumentacije in dela za naročanje lokacijskih načrtov,
– izvajanje nadzora izvedbe gradnje (trasa AC z objekti, deviacije, regulacije, nadomestni objekti, elektrovodi, plinovodi in druge komunalne naprave),
– skrb za odpravo pomanjkljivosti zgrajenih objektov in napak v garancijski dobi,
– priprava in razvijanje vseh vrst tehnoloških postopkov, potrebnih za gradnjo in vzdrževanje AC,
– pridobivanje tehnične dokumentacije PGD, PZI za vse objekte in strokovno svetovanje (objekti, mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi),
– vodenje postopkov pri pridobivanju zemljišč in reševanje druge pravne problematike,
– vodenje postopkov za vse razpise, kalkulacije in preverjanje ponudbenih cen in vrednosti vseh ponujenih del (vodenje razpisnih postopkov, priprava presoje in vrednotenje prispelih ponudb, pregled cen in priloženih analiz v fazi javnega razpisa in sestavljanje ustreznih poročil komisiji za oddajo del, izdelava poročil o izvedenih razpisnih postopkih, priprava pogodb in aneksov),
– računalniška obdelava podatkov in podpora strokovnim službam,
– odnosi z javnostmi in pridobivanje strokovne literature,
– pridobivanje celotne tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora nad gradnjo predorov,
– tehnična kontrola projektne dokumentacije in strokovnih rešitev,
– razreševanje celovite ekološke problematike v zvezi z izgradnjo AC,
– storitve posameznih strokovnjakov in tehnične ekspertize.
DARS d.d. ima z organizacijami, ki opravljajo delo “Inženirjev”, sklenjene dolgoročne pogodbe za izvajanje strokovnih in svetovalnih storitev v zvezi z graditvijo avtocest in drugih cest, predvidenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki so potekle konec leta 1999. Z aneksi so bile podaljšane pogodbe že v preteklih letih za dokončanje prevzetih in nedokončanih del po pogodbah z izbranimi izvajalci za izvajanje teh storitev na avtocestnih odsekih, katerih priprava ali gradnja se je pričela do konca leta 1999 in jih je skladno z zakonom o obligacijskih razmerjih izbrani izvajalec dolžan dokončati.
Za vsa tista dela, ki se do konca leta 1999 še niso pričela, kot tudi za avtocestne in cestne odseke, oziroma etape, katerih gradnja se je pričela v letih 2000 in 2001 oziroma se bo pričela v letu 2002 in kasneje, pa se strokovne in svetovalne storitve oddajo po postopku oddaje javnih naročil.
6. FINANCIRANJE PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST, PROGRAMA RAZVOJA OSTALIH CEST IN PROGRAMA UKREPOV NA ŽELEZNICAH
6.1. Sredstva na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
Osnovni vir za financiranje nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji so sredstva, ki se zagotavljajo na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ZZSNGC, Uradni list RS, št. 57/98 in 18/2002). Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2002 predvideva iz tega naslova priliv v višini 63.778,8 mio tolarjev. V proračunu Republike Slovenije za leto 2002 je priliv iz tega vira določen v višini 33.500 mio tolarjev.
Zmanjšan priliv namenskih sredstev (bencinski tolar) vpliva na finančno konstrukcijo in spreminja razmerje med temeljnimi viri programa in s tem zmanjšan obseg graditve avtocest v primerjavi s predvidenim obsegom del v NPIA.
6.2. Cestnine in najemnine
Vezano na sklepe Odbora DZ za infrastrukturo in okolje z dne 17. 6. 1999 je bila v maju 2001 zaključena izdelava študije preveritve obstoječega cestninskega sistema z izdelavo predlogov nadaljnje optimizacije sistema tako, da bi bil vzpostavljen enotnejši in pravičnejši sistem cestninjenja za vse uporabnike avtocest. S študijo je bil predlagan t.i. sintezni scenarij, ki je temeljil na ekonomski presoji upravičenosti dograjevanja cestninskega sistema v obdobju 20 let. V strokovnem usklajevanju predlaganih rešitev je bilo zaključeno, da tako dolgo obdobje implicitno vgrajuje predpostavko, da v tem obdobju ne bodo doseženi cilji, ki so v evropskem prostoru zastavljeni na področju razvoja tehnologije elektronskega cestninjenja v prometnem toku. Gre za sistem, ki bo omogočal pravično cestninjenje vseh uporabnikov cestninskih cest po dejansko prevoženih razdaljah. Zato se je izdelal predlog t.i. faznega dograjevanja cestninskega sistema, ki upošteva obdobje 2002–2004 in znotraj katerega bo s posebno študijo preverjena možnost in upravičenost vzpostavitve operativnega sistema cestninjenja v prometnem toku do leta 2008. Predlagane rešitve, ki so v postopku za obravnavo v pristojnem delovnem telesu Državnega zbora, predvidevajo dograjevanje cestninskega sistema z naslednjimi cestninskimi postajami z začetkom njihovega obratovanja najkasneje v letu 2005:
---------------------------------------------------------------------
gorenjski krak       (koridor 1)        DCP Vodice
---------------------------------------------------------------------
primorski krak       (koridor 3)        SCP Razdrto (sistem ABC)
---------------------------------------------------------------------
vipavski krak        (koridor 5)        DCP Vogrsko
---------------------------------------------------------------------
dolenjski krak       (koridor 6)        DCP Ivančna Gorica
                                        ČCP in SCP Drnovo
---------------------------------------------------------------------
štajerski krak       (koridor 7)        DCP Krtina in DCP Lukovica
                                        ČCP Kompolje in SCP Blagovica
---------------------------------------------------------------------
V letu 2002 bodo za gornje cestninske postaje izdelane ustrezne podlage za njihovo umestitev v prostor, upoštevajoč pri tem, da je potrebno preveriti možnost normativne poenostavitve tega postopka.
6.2.1. Prilivi iz cestnin
Od 21. 4. 2000 znaša višina cestnine za prvi, najnižji cestninski razred 9,9184 tolarjev za kilometer popolne avtoceste, razmerja med cestninskimi razredi pa znašajo 1: 1,5: 2,75: 4. Od 31. 12. 2001 se pobira cestnina za 270,1 km avtocest, skupna dolžina avtocest in hitrih cest, s katerimi DARS, d.d. upravlja in jih vzdržuje, pa znaša 445,663 km cest in 111,245 km priključkov.
Za leto 2002 je ocenjeno, da bo pobrana cestnina znašala 22.480 mio tolarjev.
Za uresničitev navedene višine pobrane cestnine morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– nominalno povišanje cestnine s 1. 1. 2002 za 2,7% ter njena uskladitev z gibanjem tečaja evra sredi leta 2002;
– pričakovana 1,5% povprečna rast prometa v letu 2002 glede na leto 2001;
– predaja AC odseka Šentjakob – Blagovica (2. etapa, ki vključuje CP Kompolje) v promet dne 30.6.2002 in istega dne pričetek pobiranja cestnine na CP Kompolje za celoten zgrajen odsek (1. in 2. etapa) v dolžini 14,2 km;
– predaja AC odseka Vransko – Blagovica (1. etapa v dolžini 8,6 km) v promet dne 15.9.2002 in istega dne pričetek pobiranja cestnine za ta odsek;
– nespremenjeno razmerje med cestninskimi kategorijami, ki znaša 1:1,5:2,75:4;
– nespremenjeni obstoječi popusti, brez razširitve koriščenja le teh s strani uporabnikov AC.
6.2.2. Prilivi iz povračil za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah
V letu 2002 bo iz naslova povračil za obstoječe površine za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah skupno realiziranih 330 mio tolarjev prihodkov.
V obratovanju bodo naslednje večje površine za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah: Fernetiči, Lopata, Postojna, Lom, Tepanje, Voklo, Jesenice, Barje, Slivnica, Dobrenje, Podsmreka in Kozina.
6.2.3. Drugi prilivi
Po določilih pogodbe o rednem vzdrževanju avtocest in hitrih cest med DARS, d.d. in izvajalcem Podjetjem za vzdrževanje avtocest, je slednje dolžno prilive iz naslova storitev tretjim osebam (npr. cestne zapore za druge izvajalce idr.) sproti evidentirati, mesečno poročati o realizaciji in jih nakazati na račun DARS, d.d.
Drugi prilivi v letu 2002 so ocenjeni na 170 mio tolarjev.
6.3. Posojila
V letu 2002 bodo črpani v skupnem znesku 29.348,253.116 tolarjev naslednji krediti iz že sklenjenih kreditnih pogodb:
A) Krediti mednarodnih finančnih institucij in tuji krediti
kredit Evropske investicijske
banke – EIB II                          12.622,441.200 tolarjev,
kredit Evropske investicijske
banke – EIB III                          6.489,562.667 tolarjev,
kredit Evropske investicijske
banke – EIB IV                           4.265,821.891 tolarjev,
kredit Autovie Venete S.p.A. –
AUV                                        702,332.258 tolarjev,
B) Tuji finančni krediti
tuji finančni krediti (predvideni)       2.268,095.100 tolarjev,
C) Domači krediti
kredit Konzorcija slovenskih
bank – KB VI                             3.000,000.000 tolarjev.
Pri vseh izračunih je upoštevan tečaj 1 USD = 247,8 SIT.
Za mednarodne in domače finančne kredite so že podpisane kreditne pogodbe.
V letu 2002 bo DARS d.d. za financiranje gradnje avtocestnih odsekov sklenil novo kreditno pogodbo, za katero je Državni zbor Republike Slovenije že sprejel zakon o soglasju in zakon o poroštvu. Pred podpisom pogodbe, bo Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije poslala v obravnavo in sprejem poseben zakon o poroštvu RS za obveznosti iz tujega finančnega kredita navedenega v točki B) prvega odstavka tega podpoglavja.
V letu 2002 bo DARS d.d. nadaljeval postopke za najetje novega kredita Evropske investicijske banke (EIB VI) v višini 76,5 mio USD, ki je namenjen za financiranje odseka AC Bič – Trebnje – Hrastje (etapa Bič – Korenitka) in odsek AC Kronovo – Smednik. Zaradi uskladitve zneska plačila obveznosti iz investicijskih kreditov s prilivi iz cestnin se je že v letu 2001 začel postopek za spremembo kreditnih pogojev po kreditni pogodbi s Konzorcijem bank za kredit v višini 135 mio USD v tolarski protivrednosti, ki je bil najet na osnovi zakona o poroštvu Republike Slovenije (ZPDA96 – Uradni list RS, št. 17/96), in sicer tako, da se 10% vrednosti glavnice odplača v letih 2002–2007 in preostanek v letih 2008–2011. V tem času se obresti plačujejo v skladu s kreditno pogodbo.
6.4. Oblikovan vir iz preteklih let
Navedeni vir je bil oblikovan skladno z zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji iz naslova pobrane cestnine.
Knjigovodsko se oblikovani viri izkazujejo na kontu skupine 987 – del cestnine za investicijsko vzdrževanje in del cestnine za naložbe v avtoceste. Sprotna poraba za investicijsko vzdrževanje in obnovo se prikazuje in knjiži na kontih skupine 31. Razlika med oblikovanimi viri in porabo se izkaže v razliki med tema dvema skupinama kontov. Tako je saldo konec leta 2000 kot razlika iz preteklih let znašal 1.340,3 mio tolarjev, ki se namenja za izvajanje del v letih 2002 in 2003. Tako oblikovana sredstva zagotavljajo izvajanje del po že sklenjenih dolgoročnih oziroma večletnih pogodbah, predvidenih v vsakoletnih planih razvoja in vzdrževanja avtocest.
Na omrežju avtocest, ki so pod prometom, je potrebno v maksimalni meri prilagajati dela povečanim prometnim tokovom. Postopki pridobitve potrebne tehnične dokumentacije in dovoljenj za nekatere obnove so se v preteklosti zavlekli in se je tako dejanska obnova nekaterih objektov zavlekla iz tekočega v prihodnje leto, nekatere obnove pa so bile tako obsežne, da so potekale več let (npr. obnova viadukta Vrhole), saj je potrebno obnovo zaradi nizkih temperatur v zimskem času prekiniti.
Tako so v letu 2002 predvidena obnovitvena dela, ki se bodo skladno s sklenjenimi večletnimi pogodbami in tehničnimi možnostmi v tem letu izvajala. Za te večletne pogodbe se, skladno s 15. členom zakona o javnih naročilih, za vsako leto posebej zagotavlja sredstva iz vnaprej oblikovanih neproračunskih virov to je iz vsakoletne pobrane cestnine. Tako so namenjena sredstva za izvajanje teh pogodb v letu 2002 v višini 462,3 mio tolarjev.
7. PRIMERJAVA OBSEGA LETNEGA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA LETO 2002 Z OBSEGOM PREDVIDENIM V NACIONALNEM PROGRAMU IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 2002
Tabela 4 v nadaljevanju prikazuje primerjavo predvidenega obsega virov in porabe sredstev v veljavnem nacionalnem programu za leto 2002 z obsegom predvidenim v planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002.
Tabela 4:
Primerjava plana 2002 z nacionalnim programom izgradnje avtocest za leto 2002
1 USD = 247,8 SIT
Z rebalansom nacionalnega programa je določena poraba za leto 2002 v višini 170.627,646 mio tolarjev. V letnem planu razvoja za leto 2002 je na strani virov zagotovljeno 86.959,550 mio tolarjev, temu je prilagojena tudi realizacija v letu 2002. Predvidena realizacija pokriva 51,1% realizacije predvidene z nacionalnim programom.
8. PROUČEVANJE MOŽNOSTI UDELEŽBE PRIVATNEGA KAPITALA PRI GRADNJI IN UPRAVLJANJU AVTOCEST TER ZAGOTAVLJANJA DRUGIH VIROV IZ NASLOVA DEJAVNOSTI UPRAVLJANJA
V skladu z usmeritvami glede proučevanja možnosti udeležbe privatnega kapitala, ki so bile podane v Planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001, je bil na Ministrstvu za promet julija 2001 imenovan projektni svet za področje privatnih sovlaganj v izgradnjo in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji. Na osnovi sklepov Vlade Republike Slovenije se proučuje možnosti vključevanja zasebnega sektorja v financiranje izgradnje, upravljanja in vzdrževanja avtocest, možnosti hitrejše gradnje avtocest ter na to vezanih statusnih sprememb subjektov na področju organizacije in izvajanja gradnje, upravljanja in vzdrževanja avtocest. Pripravi se strokovne podlage za novi rebalans nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.
DARS d.d. bo v letu 2002 pospešila v letu 2001 začete aktivnosti za zagotovitev možnosti novih prilivov iz naslova dejavnosti upravljanja zgrajenih avtocest, zlasti na naslednjih področjih:
– trženje informacijskih tabel in multimedijskih kioskov (predvsem na površinah za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah);
– trženje kabelskih povezav in druge opreme za prenos podatkov za zunanje uporabnike;
– proučevanje možnih dodatnih dejavnosti DARS, d.d. (trgovina, gostinstvo in drugo).
9. REKAPITULACIJA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA V LETU 2002
Št. 321-10/89-2/514
Ljubljana, dne 2. aprila 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

AAA Zlata odličnost