Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01) in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet Novo mesto na 35. seji dne 7. 3. 2002 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za romsko naselje Šmihel
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu z dolgoročnim planom Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 se sprejme ureditveni načrt za romsko naselje Šmihel.
Ureditveni načrt je izdelal PA PROSTOR, d.o.o., iz Ljubljane v juniju 1999 pod številko projekta 1111/98-1.
2. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
1. Tekstualni del
A) Splošni del
– Registracija podjetja
– Izjava o varstvu pred hrupom
– Izjava o varstvu pred požarom
– Izjava o opravljeni notranji kontroli
– Seznam predpisov, ki se morajo upoštevati pri posegih v prostor
B) Normativna Določila
– Program priprave ureditvenega načrta za romsko naselje Šmihel
– Predhodni pogoji organov in organizacij
– Soglasja organov in organizacij
C) Ureditveni načrt
– Osnutek odloka o UrN
– Obrazložitev osnutka UrN
2. Grafični del
– Izsek iz planskih dokumentov M 1 : 5000
– Kopija katastrskega načrta M 1 : 1000
– Geodetski načrt obstoječega stanja M 1 : 500
– Ureditvena situacija M 1 : 500
– Komunalne naprave in vodi, prometne
povezave M 1 : 500
– Ureditve po posameznih območjih M 1 : 500
– Tehnični elementi za zakoličenje M 1 : 500
– Načrt gradbenih parcel M 1 : 500
– Etape izvajanja M 1 : 500
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Meja območja ureditvenega načrta je definirana z naslednjimi parcelami v k.o. Šmihel pri Novem mestu: 547/12, 547/13, 547/16, 547/17, 547/18, 547/19, 552/44 in 1302 (del).
Meja območja urejanja je razvidna v grafičnem delu ureditvenega načrta na listu geodetski načrt obstoječega stanja v merilu 1:500.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje ureditvenega načrta je namenjeno izključno za individualno stanovanjsko gradnjo.
5. člen
Ureditveni načrt podaja usmeritve in izhodišča za prenovo objektov, novogradnje, urejanje odprtega prostora in zelenih površin, promet, infrastrukturno omrežje in varstvo okolja.
Pred pričetkom izvajanja ureditvenega načrta so dovoljeni le posegi v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
6. člen
Lega objektov, horizontalni in vertikalni gabariti objektov in zunanja ureditev so določeni v grafičnem delu ureditvenega načrta. Gradbene linije so obvezne.
Lokacija novih objektov
– gradbena linija: odmik minimalno 6 m od
zunanjega roba utrjene bankine
dovozne ceste.
– odmiki med objekti: vsaj toliko, kolikor določa
svetlobnotehnična ocena in
študija osvetlitve oziroma da se
medsebojno ne ogrožajo z vidika
požarne varnosti.
Lokacija pomožnih objektov
Lociranje pomožnih objektov ob uličnem nizu ni dovoljeno.
Gradnja pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov pa je dovoljena le, če so za to dani prostorski pogoji.
7. člen
Ureditve
– Parkovna ureditev javnih zelenic.
– Vrtne ureditve ob uličnem nizu z ustrezno razmestitvijo tlakovanih in travnatih površin.
– Višinske razlike med zemljišči morajo biti premoščene s travnatimi brežinami.
Ograje
– Ograja mora biti postavljena na investitorjevem zemljišču na notranji strani mejnikov, odmik živice pa je minimalno 0,60 m od posestne meje.
– Ob parcelni meji, ki meji na prometno površino, je postavljanje ograj dovoljeno minimalno 1m od parcelne meje. Ograja ne sme zmanjševati prometne preglednosti. Odmik ograj od javnih prometnih površin mora biti v skladu s soglasjem upravljalca oziroma lastnika javne površine.
– Ograje so lahko lesene, žična mreža ter kamnite v kombinaciji z lesom ter višine do maksimalno 1,20 m. Živice iz vednozelenih grmovnic so lahko visoke do maksimalno 1,20 m.
8. člen
Objekti morajo biti poenoteni glede razmerij horizontalnih in vertikalnih gabaritov, oblikovanja, členitev fasad ter fasadnih materialov, oblike streh, naklonov in kritine.
Oblikovanje novih objektov
– horizontalni gabarit: podolgovat tloris v razmerju stranic 4:5,
– tlorisna bruto površina: maksimalno 80 m2,
– vertikalni gabarit: klet in pritličje ter izkoriščeno podstrešje,
– kota kapi: maksimalno 4.5m nad koto raščenega tere na,
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin
35° -40°,
– smer slemena: V-Z (objekti z evidenčnimi številkami 1, 2,
3, 4, 5, 6 in 7), S-J (objekti z evidenčnimi
številkami 8, 9, 10, 11, 12 in 13),
– kritina: opečna ali betonska, temno rdeče barve,
– odstopanje od vertikalnega
gabarita: objekt je lahko nepodkleten,
– odstopanje od
horizontalnega gabarita: le navzdol do –15 % ob obveznem upoštevanju
gradbene linije in razmerja med stranicami.
Oblikovanje pomožnih objektov
Oblikovanje v skladu z Odlokom o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 33/96).
Oblikovanje obstoječih objektov
Dovoljene so dozidave, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov ob upoštevanju:
– odmikov, predpisanih v 7. členu,
– razmerja med pozidano in nepozidano površino, kjer je delež pozidane površine največ 40 %,
– maksimalne višine kapi 4,5 m nad koto raščenega terena.
V. MERILA IN POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
9. člen
Promet v območju ureditvenega načrta se ureja z glavno dovozno potjo, ki poteka krožno, ter sekundarno dovozno potjo, katera poteka v smeri sever-jug in se priključuje na glavno dovozno pot. Promet v območju po vseh cestah poteka dvosmerno. Prometnice znotraj območja ureditvenega načrta nimajo urejenih pločnikov in kolesarskih stez.
Območje urejanja se z dovozno potjo priključuje na regionalno cesto R3-664. Priključek je pravokoten na os ceste in v niveleti z regionalno cesto. Vzdolžni nagib priključka je 3% na dolžini minimalno 10 m.
Priključek glavne dovozne poti na regionalno cesto se križa z železniško progo v KM 75+906 preko zavarovanega nivojskega prehoda.
Profil ceste:
– glavna dovozna pot: vozišče 2 x 3 m,
– sekundarna dovozna pot: vozišče 4,5 m,
– bankine širina od 0,30-0,50 m,
– dovozi in dostopi do objektov: širina 3 m,
– uvozi do objektov so urejeni preko poglobljenega robnika.
10. člen
Mirujoč promet je urejen individualno na funkcionalnih zemljiščih objektov.
Kolesarski in pešpromet se odvija po dovoznih poteh.
11. člen
Vodovod
Zgradi se novo sekundarno vodovodno omrežje z navezavo na primarni vodovod LŽ-DN 250, ki poteka okoli 70 m jugozahodno od območja ureditvenega načrta. Obstoječe vodovodne priključke se preveže na novozgrajeno sekundarno vodovodno omrežje.
Zagotoviti je potrebno naslednje odmike:
– od nadzemnih objektov 3 m,
– od posameznih dreves 2 m,
– od kanalizacije na enaki globini 3 m,
– od kanalizacije na večji globini 1 m,
– od energetskih in TK kablov 1 m.
12. člen
Kanalizacija
Fekalna kanalizacija se preko zbirnega kanala ob cesti vodi v obstoječe kanalizacijsko omrežje, na katerega se priključi v jašku J 3217. Odvajanje meteornih voda v fekalni kanal ni dovoljeno. Na mestih, kjer kanalizacija prečka cestišče, se mora ta zaščititi ob upoštevanju mehanskih obremenitev.
Odvod meteorne vode:
– s streh objektov preko peskolovov v individualne ponikovalnice,
– z utrjenih površin preko peskolovov in lovilcev maščob v individualne ponikovalnice,
– z javnih prometnih površin preko odvodnih jarkov v naravni recipient.
13. člen
Elektrika
Na električno omrežje se objekti priključijo s položitvijo nizkonapetostnega kabla iz nove transformatorske postaje, ki se jo zgradi na parc. št.: 547/16, k.o. Šmihel pri Novem mestu.
14. člen
Energetika
Ogrevanje objektov je individualno - kurilni medij: lahko kurilno olje, plin, trda goriva itd.
15. člen
Telefon
Objekti se locirajo tako, da se ne tangira obstoječih TK vodov.
Priključki objektov na telefonsko omrežje se izvedejo v zemeljski izvedbi od obstoječega omrežja na severovzhodnem delu območja.
16. člen
Odvoz odpadkov
Komunalne odpadke se zbira v individualne zabojnike za odpadke in odvaža na odlagališče komunalnih odpadkov. Individualni zabojniki za odpadke so locirani na funkcionalnih zemljiščih objektov ob dostopni poti.
VI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
17. člen
Hrup
Za območje urejanja skladno z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju velja III. stopnja varstva pred hrupom, določena glede na občutljivost posameznega območja naravnega in življenjskega okolja. Upoštevati je treba mejne vrednosti dopustne ravni hrupa.
Požar
– dostop z intervencijskimi vozili do obstoječih in novih objektov je preko dovoznih poti,
– zagotavljanje požarne vode se ureja z nadzemnimi hidranti na javnem vodovodnem omrežju,
– evakuacija ljudi v primeru nesreč na proste zelene površine.
VII. RUŠITVE
18. člen
Znotraj območja ureditvenega načrta se rušijo:
– vrstni stanovanjski objekt na parc. št. 547/18, k.o. Šmihel pri Novem mestu,
– objekt št. 71 na parc. št. 547/18, k.o. Šmihel pri Novem mestu,
– vsi pomožni objekti na območju ureditvenega načrta.
Na objektih, ki so z načrtom predvideni za rušenje, so dopustna nujna vzdrževalna dela. Prezidave, dozidave in nadzidave ter druga dela, ki bi povečala gradbeno vrednost objekta, niso dovoljena.
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom spreminjajo ali rušijo, ostaja do izvedbe nespremenjena.
Rušitve se izvajajo sočasno z urejanjem območja posamezne etape.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
19. člen
Ureditveni načrt se izvaja v več etapah, ki so med seboj odvisne glede na časovno zaporedje.
1. etapa:
– gradnja komunalnih objektov in naprav ter dovoznih poti,
– parcelacija območja obstoječih objektov,
– gradnja stanovanjskih objektov z evidenčnimi številkami 1 in 2,
– ureditev zelenih površin na vzhodnem delu območja med dovozno potjo in železnico.
2. etapa:
– gradnja stanovanjskih objektov z evidenčnimi številkami 3, 4, 5, 6 in 7.
3. etapa:
– gradnja stanovanjskih objektov z evidenčnimi številkami 8, 9, 10, 11, 12 in 13,
– ureditev zelenih površin na zahodnem delu območja vzdolž obstoječe poljske poti.
Posamezna etapa se mora izvesti kot celota. Čas zaporedja in obseg izvedbe 2. in 3. etape je odvisen od izkazanega interesa investitorjev.
IX. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA
20. člen
Do realizacije ureditvenega načrta se ne more spreminjati namembnost zemljišča; vsa zemljišča ostanejo v sedanji rabi.
Posegi, ki bi bili v nasprotju z odlokom o sprejetju ureditvenega načrta, niso dovoljeni.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
21. člen
Obveznosti investitorjev so:
– predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja,
– opredeliti in izvesti vse ukrepe protipožarne zaščite,
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico,
– poskrbeti za obnovo vseh poškodovanih travnatih površin,
– redno vzdrževanje objektov infrastrukture in okolice.
22. člen
Obveznosti izvajalcev so:
– pri izvajanju posegov v prostor zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč, v času gradnje racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet,
– sočasno in usklajeno izvajanje komunalnih vodov in naprav,
– izvajanje komunalne infrastrukture skladno z gradnjo objektov,
– višinske razlike med zemljišči urediti s travnatimi brežinami.
XI. KONČNE DOLOČBE
23. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Mestne občine Novo mesto.
24. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-13/2002-1200
Novo mesto, dne 7. marca 2002.
Župan
Mestne občine Novo mesto
Anton Starc, dr. med. l. r.
