Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilni transformatorji za električne števce razredov točnosti 0,1, 0,2 in 0,5 (v nadaljnjem besedilu: merilni transformatorji), ki se uporabljajo za obračunavanje električne energije v krogih izmeničnega toka s frekvenco 50 Hz, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP–52.

Merilni transformatorji po tem pravilniku so:
– tokovni merilni transformator;
– tokovni merilni transformator z razširjenim območjem;
– skupina tokovnih merilnih transformatorjev, izdelana kot celota iz dveh ali treh tokovnih merilnih transformatorjev;
– napetostni merilni transformator, enopolno izoliran;
– napetostni merilni transformator, dvopolno izoliran, posamičen ali dva transformatorja v V–vezavi, v skupnem okrovu s tremi izolatorji;
– kapacitivni napetostni merilni transformator;
– kombinirani merilni transformator, izdelan kot celota iz enega tokovnega merilnega transformatorja in enega napetostnega merilnega transformatorja, enopolno izoliranega, v skupnem okrovu;
– skupina merilnih transformatorjev, izdelana kot celota iz dveh ali treh tokovnih merilnih transformatorjev, z dvema ali tremi napetostnimi merilnimi transformatorji v skupnem okrovu.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– »nazivno razmerje transformacije tokovnega merilnega transformatorja ali napetostnega merilnega transformatorja« je razmerje med nazivnim primarnim tokom in nazivnim sekundarnim tokom ali razmerjem med nazivno primarno napetostjo in nazivno sekundarno napetostjo. Nazivno razmerje transformacije se poda v obliki neskrajšanega ulomka;
– »nazivni primarni tok in nazivni sekundarni tok tokovnega merilnega transformatorja« sta efektivni vrednosti primarnega toka in sekundarnega toka, ki morata biti navedeni na napisni ploščici in po katerih se določajo karakteristike transformatorja;
– »nazivna moč tokovnega merilnega transformatorja« je navidezna moč, izražena v voltamperih, s predpisanim faktorjem moči, ki jo lahko daje transformator sekundarnemu krogu pri nazivnem sekundarnem toku in priključeni nazivni obremenitvi;
– »nazivna moč napetostnega merilnega transformatorja« je navidezna moč, izražena v voltamperih, z navedenim faktorjem moči, ki jo lahko daje transformator sekundarnemu krogu pri nazivni sekundarni napetosti in priključeni nazivni obremenitvi;
– »nazivna primarna napetost in nazivna sekundarna napetost napetostnega merilnega transformatorja« sta efektivni vrednosti primarne napetosti in sekundarne napetosti, ki morata biti navedeni na napisni ploščici in po katerih se določajo karakteristike transformatorja;
– »obremenitev tokovnega merilnega transformatorja« je polna upornost sekundarnega kroga, izražena v ohmih, za navedenim faktorjem moči. Obremenitev tokovnega merilnega transformatorja je lahko izražena kot navidezna moč sekundarnega kroga v voltamperih, z navedenim faktorjem moči in nazivnim sekundarnim tokom;
– »obremenitev napetostnega merilnega transformatorja« je polna prevodnost sekundarnega kroga, izražena v siemensih, z navedenim faktorjem moči. Obremenitev napetostnega merilnega transformatorja je lahko izražena kot navidezna moč sekundarnega kroga v voltamperih za navedenim faktorjem moči in nazivno sekundarno napetostjo;
– »nazivna obremenitev« je vrednost obremenitve, na kateri temeljijo meje dopustnih pogreškov, predpisane s tem pravilnikom;
– »fazni pogrešek tokovnega merilnega transformatorja« je fazna razlika med vektorjem primarnega toka in vektorjem sekundarnega toka. Smer vektorja se izbere tako, da je fazna razlika za idealni transformator enaka nič;
– »fazni pogrešek napetostnega merilnega transformatorja« je fazna razlika med vektorjem primarne napetosti in vektorjem sekundarne napetosti. Smer vektorja se izbere tako, da je fazna razlika za idealni transformator enaka nič.

Merilni transformatorji morajo imeti naslednje nazivne vrednosti:
– sekundarne nazivne tokove 1 A, 2 A in 5 A za tokovne merilne transformatorje razreda točnosti 0,2 S;
– sekundarni nazivni tok 5 A za tokovne merilne transformatorje razreda točnosti 0,5 S;

– primarne nazivne tokove 10 A, 12,5 A, 15 A, 20 A, 30 A, 40 A, 50 A, 60 A in 75 A kot tudi njihove decimalne dele ali večkratnike za tokovne merilne transformatorje razreda točnosti 0,2 S;
– primarne nazivne tokove 25 A, 50 A, 100 A kot tudi njihove decimalne dele ali večkratnike za tokovne merilne transformatorje razreda točnosti 0,5 S. Te vrednosti se nanašajo tudi na najmanjšo vrednost primarnega toka pri preklopnih merilnih transformatorjih;
– nazivne moči 2,5 VA, 5 VA, 10 VA, 15 VA in 30 VA za tokovne merilne transformatorje;
– nazivne moči 2,5 VA, 5 VA, 10 VA in 15 VA za tokovne merilne transformatorje razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S;
– nazivne moči 10 VA, 15 VA, 25 VA, 30 VA, 50 VA, 75 VA, 100 VA, 150 VA, 200, 300, 400 in 500 VA za napetostne merilne transformatorje.
Merilni transformatorji morajo imeti nazivno vrednost frekvence 50 Hz.

Glede na konstrukcijo morajo imeti merilni transformatorji potrebno število mest za namestitev overitvenih in zaščitnih oznak.

Merilni transformator mora imeti ustrezen pokrov za sekundarne priključke. Pokrov mora biti izdelan tako, da se na sekundarne priključke lahko namestijo zaščitne oznake.

Tokovni pogrešek tokovnega merilnega transformatorja se izračuna po naslednji enačbi:

kjer je:
K(n) – nazivno razmerje transformacije,
I(p) – efektivna vrednost primarnega toka v A,
I(s) – efektivna vrednost sekundarnega toka v A, ki ustreza toku Ip v danih merilnih pogojih.

Fazni pogrešek tokovnega merilnega transformatorja je pozitiven, če je vektor sekundarnega toka časovno pred vektorjem primarnega toka. Ta pogrešek se izrazi v minutah.

Napetostni pogrešek napetostnega merilnega transformatorja se izračuna po naslednji enačbi:

kjer je:
K(n) – nazivno razmerje transformacije,
U(p) – efektivna vrednost primarne napetosti v V,
U(s) – efektivna vrednost sekundarne napetosti v V, ki ustreza napetosti Up v danih merilnih pogojih.

Fazni pogrešek napetostnega merilnega transformatorja je pozitiven, če je vektor sekundarne napetosti časovno pred vektorjem primarne napetosti. Ta pogrešek se izrazi v minutah.

Meje dopustnih pogreškov tokovnih merilnih transformatorjev so določene v naslednji tabeli:

Tokovni in fazni pogreški tokovnih merilnih transformatorjev pri nazivni frekvenci ne smejo preseči vrednosti v tabeli iz prejšnjega člena tega pravilnika za vse vrednosti obremenitve med 25% in 100% nazivne obremenitve.
Obremenitev, uporabljena pri preskušanju, mora biti induktivna s faktorjem moči 0,8, razen če je njena moč pod 5 VA. V tem primeru mora biti faktor moči obremenitve enak ena.
Obremenitev, izražena v voltamperih, ne sme biti manjša od 1 VA.

Pogreški tokovnih merilnih transformatorjev z več jedri morajo biti za vsako jedro, ki se uporablja za obračunavanje električne energije v mejah, določenih v tabeli iz 11. člena tega pravilnika, tako pri sekundarnih na kratko vezanih navitjih drugih jeder kot tudi tedaj, kadar so ta sekundarna navitja obremenjena z nazivnimi obremenitvami.

Meje dopustnih pogreškov napetostnih merilnih transformatorjev so določene v naslednji tabeli:

Napetostni in fazni pogreški napetostnih merilnih transformatorjev pri nazivni frekvenci za kapacitivni merilni transformator v območju od 99% do 101% nazivne frekvence ne smejo preseči vrednosti v tabeli iz prejšnjega člena tega pravilnika za nobeno vrednost obremenitve med 25% in 100% nazivne obremenitve ob indukcijskem faktorju moči 0,8.
Napetostne in fazne pogreške je treba določiti na priključkih napetostnih merilnih transformatorjev, pri čemer se všteje tudi vpliv varovalk ali uporov, če so sestavni deli tega transformatorja.

Pogreški napetostnih merilnih transformatorjev z več navitji morajo biti za vsako navitje, ki se uporablja za obračunavanje električne energije, v mejah, določenih v tabeli iz 14. člena tega pravilnika, tako pri praznem teku drugih navitij kot tudi tedaj, kadar so ta navitja obremenjena z nazivnimi obremenitvami.
Navitje za vezavo v odprt trikotnik ostane pri preskušanju razreda točnosti napetostnega merilnega transformatorja neobremenjeno.

Meje dopustnih pogreškov v tabelah iz 11. in 14. člena tega pravilnika veljajo za vsak čas vključitve in vsako temperaturo okolja med najvišjo srednjo dnevno temperaturo +40 °C in najnižjo temperaturo za hrambo merilnih transformatorjev v prostorih –5 °C oziroma temperaturo za hrambo na prostem –25 °C do +40 °C. Za kapacitivne napetostne merilne transformatorje veljajo meje dopustnih pogreškov v tabeli iz 14. člena tega pravilnika, ko je doseženo stacionarno stanje.

Za kombinirane merilne transformatorje, izdelane kot celota iz enega tokovnega merilnega transformatorja in enega enopolno izoliranega napetostnega merilnega transformatorja v skupnem okrovu, velja glede pogreškov naslednje:
– pri delovanju napetostnega merilnega transformatorja med 80% in 120% nazivne napetosti mora biti pogrešek tokovnega merilnega transformatorja za vse vrednosti obremenitve med 25% in 100% nazivne obremenitve v mejah, ki ustrezajo njegovemu razredu točnosti;
– pri delovanju tokovnega merilnega transformatorja med 5% oziroma 1% nazivnega toka in nazivnega trajnega termičnega toka mora biti pogrešek napetostnega merilnega transformatorja za vse vrednosti obremenitve med 25% in 100% nazivne obremenitve na vseh jedrih v mejah, ki ustrezajo njegovemu razredu točnosti.

Napisi in oznake na merilnem transformatorju morajo biti v slovenskem jeziku.

Napisi in oznake na merilnem transformatorju morajo biti jasni, dobro vidni v delovnih pogojih in napisani tako, da jih ni mogoče zbrisati ali sneti.

Na napisni ploščici merilnega transformatorja morajo biti naslednji podatki:
– oznaka vrste merilnega transformatorja,
– firma oziroma ime ali znak proizvajalca,
– oznaka tipa,
– tovarniška številka in leto izdelave, pri čemer sta lahko zadnji dve številki leta izdelave ločeni od tovarniške številke s poševno črto,
– nazivni vrednosti primarnega toka in sekundarnega toka ali primarne napetosti in sekundarne napetosti,
– nazivna frekvenca,
– nazivna moč in ustrezna oznaka razreda točnosti,
– uradna oznaka odobritve tipa merilnega transformatorja,
– oznake ustreznih priključkov in jeder ali navitij, če ima transformator dve ali več jeder oziroma navitij,
– najvišja obratovalna napetost, ločena s poševno črto od vrednosti zdržne izmenične napetosti in zdržne uradne napetosti. Zdržna uradna napetost mora biti navedena le pri merilnih transformatorjih, ki so namenjeni za vgradnjo v postroje na prostem,
– oznaka razširjenega območja,
– toplotni razred izolacije, če se razlikuje od razreda A,
– varnostni faktor,
– nazivni kratkotrajni termični tok pri tokovnih merilnih transformatorjih,
– nazivni faktor napetosti in ustrezno nazivno trajanje pri napetostnih merilnih transformatorjih.
Napisna ploščica mora biti pritrjena na merilni transformator tako, da je ni mogoče sneti ali zamenjati.

Za merilne transformatorje iz več sestavnih delov morajo biti poleg podatkov iz prejšnjega člena tega pravilnika na napisni ploščici navedeni tudi podatki o sestavnih delih.
Za tokovne merilne transformatorje z več jedri ali za napetostne merilne transformatorje z več navitji morajo biti poleg podatkov iz prejšnjega člena tega pravilnika na napisni ploščici navedene še nazivne vrednosti moči za vsako jedro ali za vsako navitje.
Za kombinirane merilne transformatorje in skupine merilnih transformatorjev morajo biti na napisni ploščici navedeni posebej podatki za tokovni merilni transformator in za napetostni merilni transformator.

Za kapacitivne napetostne merilne transformatorje morata biti poleg podatkov iz 21. člena tega pravilnika na napisni ploščici še naslednja podatka:
– nazivna kapaciteta delilnika napetosti,
– nazivna napetost delilnika napetosti v kilovoltih.

Tokovni merilni transformatorji z razširjenim območjem morajo imeti na napisni ploščici poleg oznake razreda točnosti še dodatno oznako, ki pomeni vrednost nazivnega trajnega termičnega toka razširjenih tokovnih območij v odstotkih nazivnega toka, danega v obliki ext. 150% ali ext. 200%.
Če je tokovno območje razširjeno do 1% nazivnega toka, mora biti za oznako razreda točnosti črka S (npr. 0,5 S).

Z namestitvijo overitvenih in zaščitnih oznak na merilni transformator se potrdi, da merilni transformator izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

Za merilne transformatorje je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
– navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
– navodilo za preskus pri ugotavljanju skladnosti pri prvih overitvah z zahtevami tega pravilnika.

Preskus merilnih transformatorjev vključuje tudi preverjanje proizvajalčeve dokumentacije iz prejšnjega člena tega pravilnika, da se ugotovi, ali so podatki in postopki navedeni jasno in razumljivo.

Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega merilnega transformatorja, da se preveri skladnost z odobrenim tipom merila.
Prva overitev se izvede na način, ki je opisan v dokumentaciji proizvajalca, in sicer v takem obsegu, da se preveri skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.

Za merilne transformatorje so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve je dvanajst let. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.

Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi. Preskusi pri rednih oziroma izrednih overitvah se izvedejo na enak način kot pri prvi overitvi.

Merilna negotovost merilnega postopka, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti merilnega transformatorja.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za merilne transformatorje za električne števce (Uradni list SFRJ, št. 66/84).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.