Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2002 z dne 13. 3. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2002 z dne 13. 3. 2002

Kazalo

965. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami, stran 1673.

Na podlagi četrtega odstavka 506.a člena zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 25/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 5/98 – odl. US, 49/98, 66/98, 72/98, 6/99, 42/00 – odl. US, 66/00, 111/01) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa postopek upravljanja:
– s predmeti, ki so bili zaseženi v kazenskem postopku ali v zvezi z njim in izročeni sodišču v hrambo ali je sodišče odredilo njihovo hrambo,
– s predmeti ali premoženjem, ki služi za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi in
– s predmeti ali premoženjem, ki so bili dani kot varščina.
Predmeti in premoženje iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: predmeti) se pri sodišču vodijo v seznamu zaseženih predmetov (Szp) po določbah Sodnega reda.
2. člen
Predmete hrani sodišče, če ta uredba za posamezne vrste predmetov ne določa drugače.
Predmete, ki imajo status carinskega blaga, sodišče oziroma drug pristojni državni organ takoj prijavi in predloži v hrambo najbližjemu carinskemu organu.
3. člen
Sodišče lahko odredi hrambo in upravljanje s predmeti pri izvršiteljih, ki so imenovani po zakonu o izvršbi in zavarovanju in so vpisani v register pooblaščenih izvršiteljev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvršitelji).
O vpisu v register pooblaščenih izvršiteljev odloča minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) po predhodnem mnenju Zbornice izvršiteljev in predsednika okrožnega sodišča, za območje katerega se podeli pooblastilo.
Za območje vsakega okrožnega sodišča se določi najmanj eden, za območje Okrožnega sodišča v Ljubljani pa najmanj dva pooblaščena izvršitelja.
Pooblaščeni izvršitelj lahko hrani in upravlja s predmeti po odredbi vseh sodišč v Republiki Sloveniji.
Minister določi s pravilnikom pogoje, ki jih mora pooblaščeni izvršitelj izpolnjevati za zagotavljanje ustreznosti tehničnega in fizičnega varovanja predmetov (video nadzor, alarmni sistemi, posebna prevozna sredstva, zavarovanje odgovornosti, drugi ukrepi) ter druge pogoje za pridobitev pooblastila za hrambo in upravljanje s predmeti in postopek za vpis v register iz prvega odstavka tega člena.
4. člen
Stroški hrambe se izplačajo najprej iz sredstev sodišča, ki odredi hrambo.
Tarifo za plačilo na podlagi te uredbe opravljenega dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja določi minister s pravilnikom iz petega odstavka 3. člena te uredbe.
5. člen
Upravljanje, hrambo, prodajo in uničenje nadzorujejo komisije za zasežene predmete, imenovane po določbah te uredbe (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo za območje vsakega okrožnega sodišča imenuje minister. Predsednik komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov na predlog predsednika pristojnega okrožnega sodišča, en član in njegov namestnik iz vrst pooblaščenih delavcev ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, en član in njegov namestnik pa iz vrst državnih tožilcev na predlog generalnega državnega tožilca Republike Slovenije.
II. HRAMBA, PRODAJA IN UNIČENJE PREDMETOV
6. člen
Sodišče oziroma pooblaščeni izvršitelj, ki prevzame predmete, jih brez odlašanja pregleda in o prevzemu sestavi zapisnik, v katerem potrdi prejem predmetov.
Zapisnik vsebuje podatke predvsem o:
– statusu blaga (če gre za predmete, ki imajo status carinskega blaga);
– organu, ki izroči predmete, kazenski zadevi in odredbi o hrambi;
– vrsti in posebnih lastnostih ter označbi predmetov in količini;
– natančen opis stanja predmetov;
– načinu ugotovitve istovetnosti in stanja predmetov ob prevzemu (fotografija, posnetek, strokovni opis, cenitev);
– druge podatke, pomembne za izvajanje hrambe, za upravljanje, vzdrževanje ali zavarovanje predmetov.
Zapisnik se lahko izdela na vnaprej pripravljenem obrazcu.
Sodišče lahko pooblaščenemu izvršitelju ob prevzemu predmetov ali kadarkoli v času hrambe na njegov predlog ali po uradni dolžnosti odredi posamezna dejanja ali posreduje navodila za ravnanje s predmeti.
7. člen
Predmete mora sodišče oziroma pooblaščeni izvršitelj hraniti in varovati kot dober gospodar.
Za ravnanje s premičninami se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o skladiščni pogodbi.
Orožje, strelivo in razstrelilne snovi ter prepovedane droge hrani ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v primerno varovanih prostorih.
Vojaško orožje, strelivo in opremo hrani ministrstvo, pristojno za obrambo.
Pristojno sodišče lahko opravi nadzor hrambe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
8. člen
Predmete, katerih tržna vrednost se s potekom časa zmanjšuje, ali je nadaljnja hramba povezana z nesorazmernimi stroški, je potrebno prodati takoj, ko se glede na predvideno trajanje postopka in pričakovano ceno pri prodaji ugotovi, da stroški glede na vrednost ne upravičujejo nadaljnje hrambe.
Pri upravljanju z nepremičninami je potrebno zagotoviti varstvo pravic in izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo tretje osebe, redno vzdrževanje in zavarovanje njihove vrednosti.
Pri upravljanju s terjatvami, vrednostnimi papirji, drugimi premoženjskimi oziroma materialnimi pravicami in poslovnimi deleži je potrebno zagotoviti varnost in donosnost, v skladu s tržnimi razmerami.
Pri upravljanju z denarjem je potrebno zagotoviti obrestovanje in likvidnost po standardih skrbnega finančnega poslovanja.
9. člen
Predmete je potrebno vrniti lastniku takoj, ko prenehajo razlogi za zaseg oziroma hrambo, določeni v zakonu.
Če v primeru iz prejšnjega odstavka predmetov ni možno oziroma ni dopustno vrniti lastniku, sodišče oziroma pooblaščeni izvršitelj po predhodni odredbi sodišča predmete proda, prejeta kupnina pa se do končne odločitve sodišča hrani po določbah te uredbe o hrambi denarnih sredstev.
Če prodaja ni možna ali če stroški prodaje presegajo vrednost predmetov oziroma višino pričakovanega izkupička od prodaje, sodišče odredi uničenje predmetov, lahko pa odredi, da se podarijo v javno korist po določbah te uredbe.
Odredba o prodaji, uničenju ali podaritvi se izda na predlog pooblaščenega izvršitelja ali po uradni dolžnosti.
Pred izdajo odredbe iz prejšnjega odstavka pridobi sodišče mnenje lastnika predmetov.
10. člen
Če se po odredbi sodišča predmeti vrnejo lastniku, se ob prevzemu sestavi zapisnik, v katerem se navedejo vrsta, količina in opis stanja predmetov, ki jih oseba prevzema.
Če se predmeti v postopku odvzamejo ali hramba preneha iz kakšnega drugega razloga, se ravna po odredbi sodišča.
11. člen
Prodaja predmetov se opravi po določbah predpisov, ki veljajo za sodni izvršilni postopek.
Orožje se proda po določbah zakona, ki ureja promet z orožjem.
Prodajo nadzoruje komisija.
12. člen
Komisija pri prodaji:
– preveri, če seznam predmetov za prodajo ustreza podatkom iz zapisnika iz 6. člena te uredbe in če je bila izdana odredba o prodaji pristojnega sodišča;
– potrdi oceno vrednosti predmetov, ki je podlaga za določitev prodajne cene;
– potrdi pogoje za prodajo in način prodaje;
– pregleda in potrdi zapisnik o prodaji.
13. člen
Predmete, ki po posebnih predpisih niso v prostem prometu, ali se ne morejo prodati, ali bi bila prodaja povezana z nesorazmernimi stroški, lahko komisija, v skladu s predpisi o javnih financah podari državnim organom in organizacijam, zavodom, ustanovam ali človekoljubnim organizacijam, če ti izkažejo, da predmete potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
Predmete zgodovinske, arheološke, etnografske, kulturne, umetniške ali znanstvene vrednosti lahko komisija podari po določbah prejšnjega odstavka, le po poprejšnjem mnenju ministrstva, pristojnega za finance in ministrstva, pristojnega za kulturo.
14. člen
Uničenje predmetov opravi sodišče ali pooblaščeni izvršitelj pod nadzorom komisije.
Uničenje predmetov iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe opravijo pooblaščeni delavci ministrstva, pristojnega za hrambo, pod nadzorom komisije.
Uničenje se opravi na način, ki ga določi komisija na predlog strokovnjakov ministrstva, pristojnega za hrambo, glede na posebnosti predmetov uničenja.
O uničenju se sestavi zapisnik, ki ga potrdi komisija.
Zaradi varnosti oseb in premoženja se lahko najdena ali zasežena eksplozivna sredstva in naprave uničijo takoj. O tem se pisno obvesti sodišče, ki vodi postopek.
15. člen
Stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču plača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške uničenja izročenih predmetov pa pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu predmeti bili izročeni, iz proračunskih sredstev.
Glede plačila stroškov iz prejšnjega odstavka se šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji.
III. UPRAVLJANJE Z GOTOVINSKIMI IN NEGOTOVINSKIMI SODNIMI POLOGI IN DENARNIMI SREDSTVI
Splošne določbe
16. člen
Določbe uredbe o upravljanju z gotovinskimi in negotovinskimi sredstvi se ne uporabljajo za tolarska in devizna sredstva, ki so zasežena ali odvzeta kot individualno določen predmet (species).
17. člen
V odredbi o začasnem zasegu ali odvzemu denarnih sredstev kot rednih gotovinskih pologov (v nadaljnjem besedilu: tolarskih sredstev) odredi sodnik, da se zasežena ali odvzeta sredstva nakažejo na račun Republike Slovenije pri pristojni organizaciji za plačilni promet (- 696 – sredstva sodnih depozitov in zasežena sredstva izvršilnih zavezancev).
V odredbi o začasnem zasegu ali odvzemu negotovinskih pologov – tuje valute (v nadaljevanju: deviznih sredstev) sodnik odredi tudi, naj se zasežena ali odvzeta sredstva nakažejo na račun Banke Slovenije za Republiko Slovenijo pri banki.
Če se začasno zasežena ali odvzeta sredstva nahajajo na računu ali na nerezidenčnem računu pri organizaciji za plačilni promet, sodišče istočasno z odredbo o začasnem zasegu ali odvzemu sredstev naloži organizaciji za plačilni promet, pri kateri je račun odprt, da nakaže zasežena ali odvzeta tolarska sredstva na račun Republike Slovenije iz prvega odstavka tega člena, devizna sredstva pa na račun Banke Slovenije iz drugega odstavka tega člena in da o izvršenem nakazilu nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance, in pristojno sodišče.
Odredbo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki vsebuje nalog za nakazilo, sodišče takoj pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance.
18. člen
Sredstva, ki se ne vračajo, postanejo na podlagi pravnomočne odločbe sodišča last Republike Slovenije. O tem sodišče obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
19. člen
Obvestila iz tega poglavja, ki se pošiljajo ministrstvu, pristojnemu za finance, se pošiljajo Zakladnici – Sektorju za upravljanje z likvidnostjo proračuna.
Obvestila iz tega poglavja se pošiljajo pisno in po faksu oziroma z uporabo informacijske tehnologije.
Upravljanje s tolarskimi sredstvi sodišč
20. člen
Če je stanje tolarskih sredstev posameznega sodišča na računu iz prvega odstavka 17. člena iz naslova sodnih pologov višje od 10,000.000 tolarjev, mora sodišče o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in sredstva ponuditi v upravljanje ministrstvu, pristojnemu za finance, v skladu s to uredbo.
Ministrstvo, pristojno za finance, se lahko s predsedniki okrožnih sodišč dogovori za določitev drugačne višine sredstev iz prejšnjega odstavka.
21. člen
Če sprejme ministrstvo, pristojno za finance, ponudbo za upravljanje s sredstvi iz prejšnjega člena te uredbe, sodišče začasno nakaže sredstva z računa iz prvega odstavka 17. člena na račun “Izvrševanje proračuna Republike Slovenije“ št. 50100-630-10014 in ob prvem nakazilu predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, listo deponiranih podpisov oseb, ki so pooblaščene podati in podpisati zahtevek za vračilo sredstev iz 22. člena te uredbe. Sodišče mora ob nakazilu predložiti plan vračil, ki ga lahko po potrebi spremeni.
O vsakokratnem nakazilu sodišče obvešča ministrstvo, pristojno za finance.
Vrnitev tolarskih sredstev
22. člen
Sodišče pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance, zahtevo za vračilo začasno nakazanih sredstev iz prejšnjega člena te uredbe, in sicer:
– za znesek do 5,000.000 tolarjev en dan pred potrebnim vračilom do 13.00 ure;
– za znesek nad 5,000.000 tolarjev dva delovna dneva pred potrebnim vračilom do 13.00 ure.
Zahtevo za vrnitev iz prejšnjega odstavka tega člena pošlje sodišče ministrstvu, pristojnemu za finance.
Ministrstvo, pristojno za finance, vrača denarna sredstva na račun sodišč iz prvega odstavka 17. člena v skladu z zahtevami iz prvega odstavka tega člena.
Vračilo tolarskih sredstev se opravi v nominalnem znesku.
Upravljanje z deviznimi sredstvi
23. člen
O prejemu deviznih sredstev, ki so bila nakazana na račun Banke Slovenije za Republiko Slovenijo pri banki na način iz drugega odstavka 17. člena te uredbe, ministrstvo, pristojno za finance, obvesti sodišče, ki je odredbo izdalo.
Nakazana sredstva preidejo z dnem prejema v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, v upravljanje Republike Slovenije – ministrstvo, pristojno za finance, in se vodijo na deviznem depozitnem računu Republike Slovenije pri Banki Slovenije.
24. člen
Upravljanje s sredstvi iz prejšnjega člena te uredbe pomeni, da država s temi sredstvi upravlja kot s sredstvi proračuna Republike Slovenije.
Sredstva se obrestujejo, sredstva iz naslova obresti pa so last Republike Slovenije.
Vrnitev deviznih sredstev
25. člen
Na predlog predsednikov okrožnih sodišč sestavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, seznam predlagateljev, ki v skladu s to uredbo predlagajo ministrstvu, pristojnemu za finance, vračilo sredstev.
Predsednik okrožnega sodišča v predlogu navede predlagatelja in njegovega namestnika in pri ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, deponira njune podpise. O spremembi predlagatelja oziroma njegovega namestnika predsednik sodišča nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, seznam predlagateljev v obliki list deponiranih podpisov iz prejšnjega odstavka ter spremembe teh list.
26. člen
O obveznosti vračila sredstev iz računa iz drugega odstavka 17. člena te uredbe obvesti sodišče predlagatelja iz prejšnjega člena in ministrstvo, pristojno za finance, najmanj pet delovnih dni pred vračilom oziroma pred rokom, ko zapade obveznost vračila tako, da pošlje s priporočeno pošiljko odredbo o vrnitvi sredstev, ki so bila po odredbi o začasnem zasegu ali odvzemu sredstev nakazana na račune Banke Slovenije za Republiko Slovenijo pri bankah, ki mora vsebovati:
1. prvi dan zapadlosti;
2. točen znesek;
3. naziv banke in številko računa, na katerega je potrebno vrniti sredstva;
4. odredbo, ki je bila podlaga za nakazilo sredstev na račun Banke Slovenije za Republiko Slovenijo pri banki, in obvestilo o nakazilu iz 17. in 23. člena te uredbe.
27. člen
Predlagatelj iz 25. člena te uredbe pripravi predlog za vračilo sredstev tako, da ga najmanj tri delovne dni pred dnevom zapadlosti pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance.
Predlog iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz prejšnjega člena te uredbe.
28. člen
Na dan, ko predlagatelj iz 25. člena te uredbe predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, predlog za vračilo deviznih sredstev, naloži ministrstvo, pristojno za finance, Banki Slovenije, da iz računa Banke Slovenije za Republiko Slovenijo pri banki nakaže sredstva na račun, ki je naveden v nalogu za uporabo deviznih sredstev.
Vračilo se opravi v nominalnem znesku.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta uredba, se glede seznama zaseženih predmetov in finančnega poslovanja prenehajo uporabljati določila sodnega reda za tista vprašanja, ki so s to uredbo drugače urejena.
30. člen
Minister izda pravilnik iz petega odstavka 3. člena te uredbe v treh mesecih od njene uveljavitve.
Minister imenuje komisije iz 5. člena te uredbe v treh mesecih od njene uveljavitve.
31. člen
Določila te uredbe se smiselno uporabljajo tudi za hrambo in upravljanje predmetov pri policiji pred začetkom kazenskega postopka do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču in za hrambo in upravljanje predmetov pri pristojnem državnem tožilstvu do izročitve sodišču, ne glede na to, ali se hranijo pri policiji, državnem tožilstvu ali pri drugem organu oziroma pri pooblaščenem izvršitelju.
Vodenje seznama zaseženih predmetov in premoženja iz prejšnjega odstavka natančneje določa podzakonski akt, ki ureja poslovanje policije oziroma državnih tožilstev.
32. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem izdaje podzakonskega akta in imenovanjem komisij iz 30. člena te uredbe.
Št. 713-06/2002-1
Ljubljana, dne 6. marca 2002.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik