Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2002 z dne 11. 2. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2002 z dne 11. 2. 2002

Kazalo

463. Uredba o kakovosti podzemne vode, stran 825.

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – zakon o ohranjanju narave, 22/00 – zakon o javnih skladih) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kakovosti podzemne vode*
1. člen
Ta uredba določa:
– kemijske lastnosti (v nadaljnjem besedilu: parametri) podzemnih voda, ki so pomembne za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda,
– mejne vrednosti parametrov za podzemne vode dobrega kemijskega stanja,
– merila za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda,
– merila za ugotavljanje dolgoročnih trendov onesnaženosti podzemnih voda, to je povečevanja in zmanjševanja onesnaženosti, ter sprememb dolgoročnih trendov onesnaženosti,
– merila za ugotavljanje čezmerne onesnaženosti telesa podzemne vode in rok za prenehanje izvajanja sanacijskih ukrepov.
2. člen
Določbe te uredbe se uporabljajo za telesa podzemne vode, katerih površina presega 300 km2.
Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za vodna telesa podzemne vode, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, vendar gre za telesa podzemne vode:
– iz katerih povprečni dnevni odvzem za oskrbo s pitno vodo v javnih sistemih oskrbe s pitno vodo presega 100 m3,
– ki so zaradi svoje kakovosti ali količin pomembna ali
– segajo preko državnih meja.
Vodna telesa podzemnih voda iz druge alinee prejšnjega odstavka se določi na podlagi meril iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
Ta uredba se uporablja za telo podzemne vode, ki ga naravno ali umetno bogati površinska voda.
3. člen
Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Podzemne vode so vode pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem.
2. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal zadostne poroznosti in prepustnosti, da omogoča znatnejši pretok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.
3. Vodno telo podzemne vode je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov.
4. Hidrogeološko zaledje je območje, iz katerega pritekajo v vodonosnik vode, ki imajo vpliv na količinsko in kakovostno stanje posameznega vodnega telesa podzemne vode.
5. Dobro kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, ki izpolnjuje pogoje za dobro kemijsko stanje, določene s to uredbo.
6. Opazovalna vrtina je objekt, opremljen za izvajanje meritev nekaterih parametrov podzemnih voda in njihovo vzorčenje v posameznih ciljnih hidrogeoloških conah.
7. Mreža merilnih mest je v merilni sistem povezanih več merilnih mest, ki omogočajo ugotavljanje kemijskega stanja, značilno za celotno vodno telo podzemne vode. Na merilnih mestih, ki so vključena v omrežje merilnih mest se zagotavljajo redne meritve količinskih parametrov in parametrov kakovosti podzemne vode, vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Merilna mesta se v okviru mreže merilnih mest razvrstijo na osnovna merilna mesta in trendna merilna mesta.
8. Osnovna merilna mesta so merilna mesta mreže merilnih mest za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda in za primerjalno ocenjevanje rezultatov meritev obratovalnega monitoringa onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, ki je predpisan za točkovne vire onesnaževanja podzemnih voda.
9. Trendna merilna mesta so merilna mesta mreže merilnih mest, ki so namenjena za ugotavljanje dolgoročnih trendov onesnaženosti podzemnih voda.
10. Ranljivost vodnega telesa podzemne vode je merilo za tveganje, da se podzemna voda v vodonosnikih onesnaži zaradi danih hidroloških, geoloških in pedoloških pogojev.
11. Obremenjenost vodnega telesa podzemne vode je poseg ali posledica posega v okolje, ki je povzročila onesnaženje podzemne vode ali njeno rabo ali izkoriščanje.
4. člen
Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se ugotavlja za vsako leto posebej na podlagi rezultatov kemijske analize vzorcev vode, ki se jih pridobi z rednim in enakomernim vzorčevanjem v vodnjaku ali na izviru, kjer se podzemna voda odvzema kot pitna voda, na opazovalni vrtini, ki je namenjena meritvam parametrov podzemne vode, ali na izviru, ki je iztok iz telesa podzemne vode.
Parametri ter njihove vrednosti, na podlagi katerih se ugotavlja kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode, so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
5. člen
Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa na podlagi letne povprečne vrednosti parametra, izračunane iz rezultatov meritev na vseh merilnih mestih posameznega vodnega telesa, to je na vseh osnovnih in trendnih merilnih mestih, po postopku iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
6. člen
Vodno telo podzemne vode ima dobro kemijsko stanje, če letna povprečna vrednost nobenega od parametrov ni večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe.
Vodno telo podzemne vode, ki ne izpolnjuje pogojev za dobro kemijsko stanje, ima slabo kemijsko stanje.
7. člen
Dolgoročne trende onesnaženosti podzemne vode se ugotavlja na podlagi analize časovne vrste četrtletne, polletne ali letne povprečne vrednosti parametrov in časovne vrste četrtletne, polletne ali letne srednje vrednosti parametrov, izmerjenih na trendnem merilnem mestu.
Četrtletne in polletne povprečne in srednje vrednosti parametrov se izračuna po postopku, ki je v prilogi 3 te uredbe določen za izračun letne povprečne vrednosti parametra in letne srednje vrednosti parametra.
Dolgoročni trend onesnaženosti podzemne vode se izračuna z metodo linearne in kvadratične regresijske zveze podatkov iz časovne vrste, pri čemer se uporabi linearni model.
Dolgoročni trend onesnaženosti podzemne vode se lahko ugotovi, če so za časovno vrsto iz prvega odstavka za posamezno vodno telo na razpolago podatki za izračun letnih povprečnih in srednjih vrednosti parametrov za obdobje najmanj petih let.
Podrobneje se določi način ugotavljanja dolgoročnega trenda onesnaženosti podzemne vode v programu monitoringa podzemnih voda skladno s predpisi, ki urejajo imisijski monitoring podzemnih voda.
8. člen
Šteje se, da se onesnaženost vodnega telesa podzemnih voda trajno povečuje, če je iz ocene o dolgoročni spremembi parametra podzemne vode razvidno, da časovna vrsta vrednosti parametra enakomerno narašča skozi celotno obdobje preteklih desetih let.
Šteje se, da se onesnaženost vodnega telesa podzemnih voda zmanjšuje, če je iz ocene o dolgoročni spremembi parametra razvidno, da časovna vrsta vrednosti parametra enakomerno pada skozi celotno obdobje preteklih desetih let.
V programu monitoringa podzemnih voda iz prejšnjega člena se na podlagi meril iz prejšnjih odstavkov podrobneje določi način izdelave ocene o povečevanju in zmanjševanju onesnaženosti podzemne vode za posamezno vodno telo.
9. člen
Vodno telo podzemne vode je čezmerno obremenjeno, če:
– je letna povprečna vrednost enega od parametrov, razen nitratov, večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe, ali
– je letna povprečna vrednost nitratov več kot dvakrat večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v prilogi 2 te uredbe, ali
– je v okviru monitoringa kakovosti podzemnih voda ugotovljeno, da se onesnaženost trajno povečuje pri treh ali več parametrih iz priloge 2 te uredbe.
10. člen
Če se ugotovi, da je vodno telo podzemne vode čezmerno obremenjeno, se določi status ogroženega območja in pripravi program sanacijskih ukrepov. V režim celovite sanacije je treba vključiti vse območje hidrografskega zaledja.
Predpisan režim celovite sanacije čezmerno obremenjenega vodnega telesa podzemne vode mora trajati še najmanj eno leto potem, ko je na podlagi rezultatov rednih meritev monitoringa ugotovljeno, da vodno telo podzemne vode izpolnjuje pogoje dobrega kemijskega stanja, poslabšanje kemijskega stanja nobenega od parametrov pa ni trajno.
11. člen
Država zagotavlja monitoring kakovosti podzemnih voda zaradi ugotavljanja kemijskega stanja neposredno.
Monitoring kakovosti podzemnih voda po tej uredbi opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru spremljanja onesnaženosti voda.
Način izvajanja monitoringa, vsebino programa monitoringa ter način in obliko poročanja o monitoringu se podrobneje uredi s predpisom, ki ureja imisijski monitoring podzemnih voda.
12. člen
Za ugotavljanje kemijskega stanja podzemnih voda v obdobju 2001–2002 se uporabljajo podatki obstoječega imisijskega monitoringa voda za leto 2001 in 2002, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru rednega spremljanja onesnaženosti voda.
Za ocenjevanje sprememb kemijskega stanja podzemnih voda se uporabljajo podatki o onesnaženosti podzemnih voda iz poročil o spremljanju onesnaženosti voda za obdobje 1990–2001, ki jih hrani Agencija Republike Slovenije za okolje.
13. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-11/2002-1
Ljubljana, dne 31. januarja 2002.
Vlada Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l. r.
Minister
* Ta predpis vsebinsko povzema 8. člen ter 2. točko aneksa 5 Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy v delu, ki se nanaša na monitoring in predstavitev rezultatov monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda
                                                      PRILOGA 1


     MERILA ZA OPREDELITEV POMEMBNIH VODNIH TELES PODZEMNE VODE


1.       Začetna določitev vodnih teles podzemne vode

         Začetno  določitev vodnih teles podzemne vode se opravi
         z namenom ocene pomembnosti vodnih teles glede njihove
         rabe in ocene njihove ogroženosti. Začetna določitev je
         dvostopenjski  postopek, kjer se na prvi stopnji
         opredeli za državo pomembna vodna telesa, na drugi pa
         stopnja njihove ogroženosti.

1.1.     Določitev pomembnih vodnih teles podzemne vode

         Analizo pomembnosti vodnih teles se opravi na podlagi
         naslednjih kriterijev:

         -   velikost vodonosnika(ov) oziroma razpoložljivost
             podzemne vode,

         -   hidrogeološke in hidravlične lastnosti vodonosnikov,

         -   regionalni, socialnoekonomski in okoljski pomen
             podzemnih voda glede na njihovo količino in kakovost
             ter

         -   izpostavljenost vplivom na količino in kakovost
             podzemnih voda.

1.2.     Določitev ogroženih vodnih teles podzemne vode

         Ogroženost vodnih teles podzemnih voda se opravi na
         podlagi ocene naravne občutljivosti, tveganja,
         obremenjenosti in povezanosti podzemnih voda z
         ekosistemi.

1.2.1    Ocena naravne ranljivosti

         Ocena sloni na naravnih danostih vodnega telesa in

         neposrednega okolja, ki so:

         -   vrsta tal nad vodonosnikom in vrsta tal njegovega
             prispevnega območja,

         -   kameninska sestava zasičene in nezasičene cone,

         -   debelina nezasičene cone vodonosnika,

         -   zgradba in vrsta vodonosnika,

         -   razporeditev površinskih voda in povezanost z
             vodonosnikom ter

         -   morfološke značilnosti vodonosnika in prispevnega
             območja.

1.2.2    Ocena tveganja

         Ocena se opravi na podlagi pretežno antropogenih vplivov

         in posegov v vodno telo, kot so:

         -   razpršeni viri onesnaženja,

         -   točkovni viri onesnaženja,

         -   črpanje in dreniranje,

         -   bogatenje podzemne vode ter

         -   posegi v vodonosnik ali prispevno območje, ki
             spreminjajo naravno občutljivost vodnega telesa.

1.2.3    Ocena obremenjenosti

         Opredeli se onesnaženost podzemne vode na podlagi
         rezultatov izikalnih in kemijskih preiskav vzorcev
         podzemnih voda.

1.2.4    Ocena povezanosti z ekosistemi

         Opredeli se, kako je telo podzemne vode povezano z
         drugimi ekosistemi in kako vpliva nanje:

         -   vpliv neugodnih hidrogeoloških lastnosti območja na
             poslabšanje pripadajočih površinskih ekosistemov in

         -   vpliv trajnega zniževanja gladine podzemne vode na
             hidravlično povezane površinske vode in pripadajoče
             ekosisteme.

2.       Nadaljnja opredelitev vodnih teles podzemne vode

         Na podlagi začetne določitve vodnih teles podzemne vode
         se opravi nadaljnjo opredelitev vodnih teles podzemne
         vode.

         Ta opredelitev omogoča bolj natančno oceno ogroženosti
         vodnih teles ter določitev strateških ciljev in načrtov
         za ohranjanje in izboljšanje kakovosti podzemne vode.

         Postopek  nadaljnje opredelitve vsebuje sklope podrobne
         opredelitve ogroženih vodnih teles podzemne vode,
         pregled antropogenih vplivov, oceno vpliva podzemne vode
         na povezane ekosisteme ter oceno ogroženosti podzemne
         vode in sanacijo stanja.

                                                                                                                                                                                       PRILOGA 2

 

Parametri podzemnih voda

Izražen kot

Enota

Mejna vrednost

OSNOVNI PARAMETRI

 

 

 

Amonij

NH4

mg/l

0,06

Kalij

K

mg/l

10

Nitrati

NO3

mg/l

25

Ortofosfati

PO4

mg/l

0,2

INDIKATIVNI PARAMETRI

 

 

 

Pesticidi:

 

 

 

Alaklor

 

µg/l

0,06

Metolaklor

 

µg/l

0,06

Atrazin

 

µg/l

0,1

Desetil-atrazin

 

µg/l

0,1

Desizopropil-atrazin

 

µg/l

0,06

Simazin

 

µg/l

0,06

Prometrin

 

µg/l

0,06

Propazin

 

µg/l

0,06

Bromacil

 

µg/l

0,06

Vsota pesticidov *

 

µg/l

0,5

Lahkohlapni alifatski halogenirani ogljikovodiki:

 

 

 

Diklorometan

 

µg/l

2,0

Tetraklorometan

 

µg/l

2,0

1,2-dikloroetan

 

µg/l

3,0

1,1-dikloroeten

 

µg/l

0,5

Trikloroeten

 

µg/l

2,0

Tetrakloroeten

 

µg/l

2,0

Vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov  (LHCH)**

 

µg/l

10

Mineralna olja

 

µg/l

10

Krom

Cr

µg/l

30

 

* Vsota pesticidov in njihovih metabolitov: organoklorni, triazinski, organofosforni pescitidi, derivati fenoksi
ocetne kisline, derivati sečne kisline (podrobneje navedeni v programu monitoringa)

** Vsota lahkohlapnih alifatskih halogen ogljikovodikov (LHCH): triklorometan, tribromometan,
bromodiklorometan, dibromoklorometan, trikloronitrometan, tetraklorometan, diklorometan, 1,1-dikloroeten,
1,2-dikloroetan, tetrakloroeten, trikloroeten, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan,
1,1,2,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan, triklorofluorometan in difluoroklorometan


AAA Zlata odličnost