Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 3/2002 z dne 15. 1. 2002

86. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, stran 141.

Za izvrševanje zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

SPLOŠNO

1. člen

Ta uredba določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, kakor tudi v obratih in/ali pomožnih delavnicah na gradbiščih, v katerih se pripravljajo, predelujejo in obdelujejo gradbeni materiali, gradbeni proizvodi in gradbeni elementi, ki se vgrajujejo v gradbene objekte.
Ta uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu pri vzdrževanju in čiščenju zgrajenih objektov.

IZJEME

2. člen

Določbe te uredbe se ne nanašajo na:
– nadzemno in podzemno rudarjenje,
– globinsko vrtanje,
– običajno čiščenje notranjosti in zunanjosti objektov z običajnimi čistilnimi pripravami in
– načini, pri katerih se ne uporabljajo nevarne snovi in ki ne predstavljajo posebno nevarnih del.
Določba prvega odstavka 4. člena te uredbe se ne nanaša na gradnjo in druga gradbena dela na enodružinski hiši velikosti do 350 m2 neto tlorisne površine, razen kadar so podani pogoji iz prvega odstavka 5. člena te uredbe ali kadar gre za posebno nevarna dela iz priloge II te uredbe.

DEFINICIJE

3. člen

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
a) “začasna ali premična gradbišča” (v nadaljnjem besedilu: “gradbišča”) pomenijo katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena dela in vzdrževalna dela.Okviren seznam je naveden v prilogi I te uredbe;
b) “naročnik” je pravna ali fizična oseba, za katero se dela izvajajo;
c) “nadzornik projekta“ pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo, ki v imenu naročnika prevzame odgovornost za projekt;
d) “samozaposlena oseba” je samostojni podjetnik posameznik ali druga oseba, ki z opravljanjem strokovne dejavnosti sodeluje pri izvedbi projekta in ne zaposluje delavcev;
e) “koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta” pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med pripravo zasnove projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 7. členu te uredbe;
f) “koordinator za varnost in zdravje pri delu v izvajalni fazi projekta” pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med izvajanjem projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 8. členu te uredbe;
g) “vodja posameznih del” je oseba z vsaj KV izobrazbo ustrezne stroke in najmanj tremi leti delovnih izkušenj, kateri delodajalec lahko poveri neposredno vodenje teh del in od katere se lahko pričakuje, da bo prevzete naloge opravila s polno odgovornostjo, v primeru nepredvidenega dogodka pa tudi ukrepala v skladu s svojim znanjem in navodili delodajalca.

IMENOVANJE KOORDINATORJEV – VARNOSTNI NAČRT – PRIJAVA GRADBIŠČA

4. člen

Kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev, mora naročnik ali nadzornik projekta imenovati enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.
Naročnik ali nadzornik projekta mora imenovati koordinatorja(e) posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta.
Za koordinatorja v fazi priprave projekta imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit določen z zakonom, ki ureja graditev objektov ali strokovni izpit določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del.
Za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri eni od izvajalskih organizacij.
Program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu predpiše minister, pristojen za delo, v roku 6 mesecev po uveljavitvi te uredbe.
Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije določene s posebnimi predpisi.

5. člen

V primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več, mora naročnik ali nadzornik projekta sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te uredbe.
Naročnik ali nadzornik projekta mora prijavo poslati inšpekciji za delo najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču.
Kopijo prijave iz prvega odstavka je potrebno na gradbišču namestiti na vidno mesto.
Naročnik ali nadzornik projekta mora ažurirati prijavo gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del.

FAZA PRIPRAVE PROJEKTA – UPOŠTEVANJE TEMELJNIH NAČEL VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

6. člen

Naročnik projekta in/ali nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz zakona o varnosti in zdravju pri delu, še zlasti:
– ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju;
– ko določa čas, potreben za dovršitev takih del ali faz del. Pri tem upošteva tudi varnostni načrt ter dokumentacijo iz tretje alinee 7. člena te uredbe, kadarkoli je to potrebno.

NALOGE KOORDINATORJEV V FAZI PRIPRAVE PROJEKTA

7. člen

Koordinator za varnost in zdravje v pripravljalni fazi opravlja naslednje naloge:
– usklajuje izvajanje določb iz 6. člena te uredbe;
– izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V, s katerim so določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II;
– pripravi dokumentacijo, ki ustreza značilnostim projekta, in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (v fazah uporabe, vzdrževanja, rušenja itd.).

NALOGE KOORDINATORJEV V FAZI IZVAJANJA PROJEKTA

8. člen

V fazi izvajanja projekta ima koordinator zlasti naslednje naloge:
a) usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu:
– pri sprejemanju odločitev o tehničnih in/ali organizacijskih vidikih pri planiranju posameznih faz dela;
– pri določanju rokov, ki so potrebni za varno dokončanje posameznih faz dela, ki se izvajajo hkrati ali zaporedno;
b) usklajuje izvajanje ustreznih določb, da bi zagotovil, da delodajalci in samozaposlene osebe:
– dosledno upoštevajo temeljna načela iz 10. člena te uredbe;
– ravnajo po varnostnem načrtu iz druge alinee 7. člena te uredbe;
c) izdela ali zagotovi, da se izdela potrebna uskladitev varnostnega načrta in dokumentacije s spremembami na gradbišču;
d) zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del, ki bodisi hkrati ali eden za drugim delajo na gradbišču in njihovih delavskih predstavnikov, s ciljem preprečevanja poškodb ali zdravstvenih okvar pri delu;
e) preverja varno izvajanje delovnih postopkov in usklajuje načrtovane aktivnosti;
f) zagotavlja, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene, in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče.

OBVEZNOSTI NAROČNIKOV, NADZORNIKOV PROJEKTA IN DELODAJALCEV

9. člen

Imenovanje koordinatorja za opravljanje nalog iz 7. in 8. člena te uredbe ne odvezuje naročnika ali nadzornika projekta obveznosti, ki jih imata pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču.
Naloge, ki jih opravljajo koordinatorji v skladu s 7. in 8. členom te uredbe in izvajanje prejšnjega odstavka tega člena ne vplivajo na obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na gradbišču v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

UPOŠTEVANJE TEMELJNIH NAČEL VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V FAZI IZVAJANJA PROJEKTA

10. člen

Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še zlasti v zvezi:
– z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču,
– z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo,
– z ravnanjem z različnimi materiali,
– s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi pregledi instalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili kakršnekoli napake, ki bi lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev,
– z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti kadar gre za nevarne materiale ali snovi,
– s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni,
– s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin,
– s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za različne vrste del ali delovnih faz,
– s sodelovanjem med delodajalci in samostojnimi podjetniki,
– z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v bližini katerega je gradbišče.

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

11. člen

Delodajalci morajo zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih na gradbišču:
– pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe sprejeti in izvesti ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV;
– upoštevati navodila koordinatorja(ev) za varnost in zdravje pri delu.

OBVEZNOSTI DRUGIH OSEB NA GRADBIŠČU

12. člen

Samozaposlene osebe, ki so na gradbišču, morajo upoštevati določbe iz 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodila koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.

OBVEŠČANJE DELAVCEV

13. člen

Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in zdravju na gradbišču in o tveganjih za varnost in zdravje pri posameznih delih. Informacije morajo biti podane tako, da so delavcem razumljive.
Delodajalec mora delavce ali njihove predstavnike obveščati o vseh ukrepih, ki jih je ali jih namerava uvesti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču.

POSVETOVANJE IN SODELOVANJE Z DELAVCI

14. člen

Delodajalec se mora posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na gradbišču.
Delodajalec mora posvetovanje izvajati redno in v pogostih intervalih. Posvetovanje z delavci ali njihovimi predstavniki mora zajemati izvajanje določb te uredbe. Pri tem mora omogočiti delavcem ali njihovim predstavnikom, da enakopravno sodelujejo.

NADZORSTVO

15. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija za delo.

16. člen

Z denarno kaznijo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti kot naročnik ali nadzornik projekta:
a) ne imenuje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu, kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev (prvi odstavek 4. člena);
b) ne imenuje koordinatorje za varnost in zdravje pri delu posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta (drugi odstavek 4. člena);
c) pred začetkom dela na gradbišču ne zagotovi, da se izdela varnostni načrt (šesti odstavek 4. člena);
d) ne sestavi prijavo gradbišča, kot je to določeno v prilogi III te uredbe, v primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več (prvi odstavek 5. člena);
d) ne pošlje prijave 15 dni pred začetkom del inšpekciji dela (drugi odstavek 5. člena),
e) ne ažurira prijavo gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del (četrti odstavek 5. člena);
f) ne upošteva splošna načela varnosti in zdravja pri delu v vseh fazah načrtovanja in priprave projekta, še zlasti, ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v zaporedju in pri določanju časa, ki je potreben za dovršitev takih del ali faz del (6. člen);
Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka.

17. člen

Z denarno kaznijo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– pri izvajanju določbe 10. člena te uredbe ne sprejme in izvede ukrepov, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV te uredbe (prva alinea prvega odstavka 11. člena),
– ne upošteva navodil koordinatorja(ev) za varnost in zdravje pri delu (druga alinea prvega odstavka 11. člena).
Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

18. člen

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, če ne upošteva določb 10. člena in priloge IV te uredbe in drugih predpisov, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu ter navodil koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (12. člen).

19. člen

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti kot naročnik ali nadzornik projekta ne zagotovi, da se kopija prijave gradbišča namesti na vidno mesto na gradbišču (tretji odstavek 5. člena).
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Denarno kazen iz prvega in drugega odstavka izterja inšpektor na kraju samem.

20. člen

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koordinator za varnost in zdravje pri delu:
– če v fazi izvajanja projekta ne zagotovi, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene in osebe, ki imajo dovoljenje za vstop na gradbišče (točka f prvega odstavka 8. člena);
– če ne zabeleži v knjigo ukrepov za varno delo tistih ukrepov, ki jih je potrebno nujno izvesti za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev (točka 1.5, poglavje C, priloga IV);
– če ne hrani knjige ukrepov za varno delo in če ta ni ves čas gradnje na gradbišču na voljo inšpekciji dela in vsem delodajalcem, ki izvajajo delo na gradbišču (točka 1.5, poglavje C, priloga IV).
Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja inšpektor na kraju samem.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

21. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2003.
Z dnem 1. januarja 2003 se preneha uporabljati pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Uradni list SFRJ, št. 42/68).

Št. 180-02/2001-1

Ljubljana, dne 27. decembra 2001.

Vlada Republike Slovenije

dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik

                                                       Priloga I

Okviren seznam gradbenih del

1.      Izkopavanje
2.      Zemeljska dela
3.      Gradnja
4.      Sestavljanje in razstavljanje montažnih elementov
5.      Adaptacije ali opremljanje
6.      Spremembe
7.      Obnova
8.      Popravila
9.      Odstranjevanje z demontažo
10.     Rušenje
11.     Tekoče vzdrževanje
12.     Občasno vzdrževanje - barvanje in čiščenje
13.     Izsuševanje

                                                      Priloga II

Okviren seznam posebno nevarnih del

- dela v izkopih globljih od 5 m ali v sipkem ali močvirnatem
terenu, na višini več kot 10 m;

- dela s kemičnimi ali biološkimi snovmi, ki še posebej ogrožajo
varnost in zdravje delavcev ali pri katerih je po predpisih
potreben zdravstveni nadzor;

- dela v področju ioniziranega sevanja;

- dela v bližini električnih vodov visoke napetosti;

- dela pri katerih preti nevarnost utopitve;

- dela pri kopanju, čiščenju ali popravilu vodnjakov, pod zemljo
in v tunelih;

- dela pri potapljanju z uporabo zraka pod tlakom;

- dela v kesonu z atmosfero s stisnjenim zrakom;

- dela z eksplozivnimi in lahko vnetljivimi snovmi;

- dela pri montaži ali demontaži težkih delov in/ali sklopov;

- dela ob potekajočem prometu na cestah in železnici;

- dela pri napenjanju kablov v prednapetih betonskih in drugih
konstrukcijah;

- dela pri betoniranju, rezanju in obdelavi površin z napravami
pod visokim pritiskom.

Priloga III

Prijava gradbišča (obrazec)

Datum odpošiljanja – (mora se ujemati z datumom poštnega žiga na kuverti)
Popoln naslov gradbišča
Podatki o naročniku (ime, naslov, tel. številka)
Vrsta gradnje (novogradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, čiščenje, rušenje …)
Nadzornik projekta (ime, naslov, tel. številka)
Koordinator(-ji) za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta (ime, naslov, tel. številka)
Koordinator(-ji) za varnost in zdravje pri delu v fazi izvajanja projekta (ime, naslov, tel. številka)
Številka, verzija in datum (ažuriranja) varnostnega načrta
Varnostni načrt izdelal: (ime, ime odgovorne osebe, naslov, tel. številka)
Predvideni datum začetka del
Predvideno trajanje del
Ocenjeno največje število delavcev na gradbišču
Planirano število pogodbenih izvajalcev in samostojnih podjetnikov na gradbišču
Podatki o pogodbenih izvajalcih, ki so že izbrani (po potrebi dodati strani; ni potrebno navajati izvajalcev, ki so dela dokončali in niso več prisotni na gradbišču)

Gradbišče prijavlja (nepotrebno prečrtaj):

naročnik del

nadzornik projekta v imenu naročnika

Podpis Žig

                                                        Priloga IV

Zahteve za varnost in zdravje na gradbiščih


A) SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DELOVNA MESTA NA GRADBIŠČIH


1.       Stabilnost in trdnost
1.1.     Materiali, oprema in vsak del, ki lahko med kakršnimkoli
         premikanjem vpliva na varnost in zdravje delavcev,
         morajo biti na primeren in varen način pritrjeni.
1.2.     Dostop do površine, na kateri so nezadostno trdni
         materiali, ni dovoljen, razen če so zagotovljeni oprema
         ali sredstva, ki omogočajo varno izvajanje dela.
         
2.        Instalacije za distribucijo energije
         
2.1.     Instalacije je potrebno načrtovati, napeljati in
         uporabljati tako, da ne pomenijo nevarnosti za požar ali
         eksplozijo. Vse osebe morajo biti zavarovane pred
         nevarnostjo električnega toka zaradi posrednega ali
         neposrednega dotika.
         
2.2.     Pri načrtovanju, napeljavi in izbiri opreme in
         varnostnih naprav je potrebno upoštevati vrsto in jakost
         napeljane energije, zunanje pogoje in usposobljenost
         oseb, ki imajo dostop do delov instalacij.
         
3.       Evakuacijske poti in izhodi v sili
         
3.1.     Evakuacijske poti in izhodi v sili morajo biti prosti in
         morajo voditi do varnega območja po najkrajši poti.
         
3.2.     V primeru nevarnosti mora delavcem biti omogočena
         čimprejšnja in čimbolj varna evakuacija z delovišč.
         
3.3.     Število, razmestitev in velikost evakuacijskih poti in
         izhodov v sili so odvisni od uporabe, opreme in
         velikosti gradbišča ter od prostorov in največjega
         števila oseb, ki so lahko prisotne.
         
3.4.     Posebne evakuacijske poti in izhodi v sili morajo biti
         označeni z varnostnimi znaki v skladu s posebnimi
         predpisi.
         
         Znaki morajo biti zadostno odporni in postavljeni na
         primernih mestih.
         
3.5.     Evakuacijske poti in izhodi v sili ter prometne poti in
         vrata, ki omogočajo dostop do njih, morajo biti lahko
         dostopni in brez ovir, da je v vsakem trenutku možna
         neovirana uporaba.
         
3.6.     Evakuacijske poti in izhodi v sili, za katere je
         potrebna razsvetljava, morajo imeti varnostno
         razsvetljavo primerne jakosti, če pride do izpada
         splošne razsvetljave.
         
4.       Odkrivanje in gašenje požarov
         
4.1.     Glede na značilnosti gradbišča, velikost in uporabo
         prostorov, opreme na gradbišču, fizikalnih in kemičnih
         lastnosti prisotnih snovi in največjega možnega števila
         prisotnih oseb, mora biti poskrbljeno za zadostno
         število naprav za gašenje požara in, kadar je potrebno
         naprave za javljanje požara.
         
4.2.     Naprave za gašenje požara, naprave za javljanje požara
          in alarmne sisteme je potrebno redno pregledovati in
         vzdrževati.
         
         V predpisanih rokih je potrebno izvajati preglede in
         preizkuse naprav iz prvega odstavka ter usposabljanje
         delavcev.
         
4.3.     Oprema za gašenje požara, ki ni vgrajena, mora biti
         lahko dostopna in enostavna za uporabo.
         
         Oprema iz prvega odstavka mora biti označena v skladu s
         posebnimi predpisi.
         
         Znaki morajo biti zadostno odporni in postavljeni na
         primernih mestih.
         
5.        Prezračevanje
         
         Delavcem je potrebno glede na uporabljene delovne metode
         in fizične obremenitve zagotoviti dovolj svežega zraka.
         
         Če se uporablja sistem za prisilno prezračevanje, je
         potrebno zagotoviti njegovo delovanje. Pri tem delavci
         ne smejo biti izpostavljeni škodljivemu prepihu.
         
         Sistem za prisilno prezračevanje mora biti opremljen s
         signalizacijo za javljanje okvar.
         
6.       Izpostavljenost posebnim nevarnostim
         
6.1.     Delavci ne smejo biti izpostavljeni škodljivim ravnem
         hrupa, plinov, hlapov ali prahu.
         
6.2.     Če morajo delavci vstopiti v zaprto območje, kjer se
         lahko v atmosferi nahaja strupena ali škodljiva snov,
         ali ta atmosfera ne vsebuje dovolj kisika ali pa je
         vnetljiva, mora biti atmosfera v takem območju
         nadzorovana in uvedeni morajo biti ustrezni ukrepi za
         preprečitev nevarnosti.
         
6.3.     Delavec v nobenem primeru ne sme biti izpostavljen
         visoki stopnji tveganja v zaprti atmosferi, če ni od
         zunaj ves čas dela nadzorovan tako, da mu je v vsakem
         trenutku možno priskočiti na pomoč.
         
7.       Temperatura
         
         Glede na uporabljene delovne metode in fizične
         obremenitve pri delu, mora biti med delovnim časom
         temperatura delovnega okolja primerna za človeški
         organizem.
         
8.       Naravna in umetna razsvetljava delovišč, prostorov in
         prometnih poti na gradbišču
         
8.1.     Delovišča, prostori in prometne poti morajo imeti čim
         več naravne svetlobe. Ponoči in kadar naravna dnevna
         svetloba ni zadostna, je potrebno poskrbeti za ustrezno
         in zadostno umetno razsvetljavo. Kjer je potrebno, je
         treba uporabljati premične vire svetlobe, ki so
         zavarovani pred negativnimi vplivi.
         
         Barva uporabljene umetne svetlobe ne sme spremeniti
         prepoznavanja varnostnih napisov in znakov.
         
8.2.     Napeljave za razsvetljavo prostorov, delovišč in
         prometnih poti morajo biti postavljene tako, da ne
         predstavljajo nevarnosti.
         
8.3.     Prostori, delovišča in prometne poti, ki so osvetljeni z
         umetno razsvetljavo, v katerih delavci opravljajo
         nevarna dela, morajo biti opremljeni z zasilno
         razsvetljavo primerne jakosti.
         
9.       Vrata in vhodi
         
9.1.     Drsna vrata morajo biti zavarovana pred izskočitvijo iz
         vodil ali padcem.
         
9.2.     Vrata in vhodi, ki se odpirajo navzgor, morajo biti
         opremljeni z mehanizmom, ki preprečuje, da se nehoteno
         zaprejo.
         
9.3.     Vrata in vhode vzdolž poti za rešitev v sili je potrebno
         ustrezno označiti.
         
9.4.     V neposredni bližini vhodov, ki so namenjeni predvsem
         prometu vozil, morajo biti vrata za prehod pešcev, razen
         če je prehod pešcev sicer varen. Taka vrata morajo biti
         jasno označena in vedno dostopna.
         
9.5.     Vrata na mehaniziran pogon morajo delovati tako, da
         delavci niso izpostavljeni nevarnosti za poškodbe.
         
         Vrata morajo biti opremljena z napravami za zaustavitev
         v sili, ki so preprosto razpoznavne in dostopne,
         omogočeno pa mora biti ročno odpiranje, razen če se v
         primeru prekinitve električnega toka ne odprejo
         avtomatsko.
         
10.      Prometne poti – nevarna območja
         
10.1.    Prometne poti, vključno s stopnicami, pritrjenimi
         lestvami in nakladalnimi mesti ter rampami morajo biti
         tako načrtovane in razmeščene (in z možnostjo
         prestavitve), da se zagotovi preprost, varen in primeren
         dostop na način, ki delavce, ki delajo v bližini teh
         prometnih poti, ne izpostavlja nevarnostim.
         
10.2.    Poti za hojo pešcev in/ali prevoz blaga, vključno s
         potmi, ki se uporabljajo za nakladanje ali razkladanje,
         morajo biti dimenzionirane glede na število predvidenih
         uporabnikov in vrsto aktivnosti pri delu.
         
         Če se na prometnih poteh uporabljajo prevozna sredstva,
         je potrebno za druge uporabnike na gradbišču zagotoviti
         dovolj prostora za njihovo gibanje ali jih ločiti z
         ograjo.
         
         Poti morajo biti jasno označene, redno pregledane in
         pravilno vzdrževane.
         
10.3.    Med prometnimi potmi za vozila in vrati, vhodi, prehodi
         za pešce, hodniki in stopnišči je potrebno zagotoviti
         dovolj prostora.
         
10.4.    Če so na gradbišču območja, na katera je dostop omejen,
         morajo biti taka območja opremljena z napravami, ki
         preprečujejo dostop nepooblaščenim osebam.
         
         Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki so
         pooblaščeni za dostop do nevarnih območij, je potrebno
         izvesti ustrezne ukrepe.
         
         Nevarna območja morajo biti jasno označena.
         
11.      Nakladalna mesta in rampe
         
11.1.    Nakladalna mesta in rampe morajo ustrezati dimenzijam
         tovora, ki se prevaža.
         
11.2.    Nakladalna mesta morajo imeti vsaj en dostop.
         
11.3.    Nakladalne rampe morajo biti zavarovane tako, da delavci
         z njih ne morejo pasti.
         
12.      Omogočanje prostega gibanja na delovišču
         
         Površina tal na delovišču mora biti taka, da delavcem
         omogoča prosto gibanje pri opravljanju dela. Pri
         določanju površine za prosto gibanje je potrebno
         upoštevati prisotnost opreme ali naprav.
         
13.      Prva pomoč
         
13.1.    Delodajalec mora na gradbišču zagotoviti prvo pomoč.
         Določiti mora usposobljene osebe, ki morajo biti
         kadarkoli na voljo za nudenje prve pomoči.
         
         Delodajalec mora izvesti ukrepe, s katerimi zagotovi, da
         se delavce, ki se poškodujejo pri delu ali nenadoma
         zbolijo, odpelje na zdravljenje.
         
13.2.    Na gradbišču je potrebno zagotoviti enega ali več
         prostorov za nudenje prve pomoči, če je to zaradi obsega
         ali vrste del potrebno.
         
13.3.    Prostori za nudenje prve pomoči morajo biti opremljeni z
         najnujnejšimi napravami in opremo za prvo pomoč in biti
         lahko dostopni tudi z nosili.
         
         Prostori iz prvega odstavka mora biti označeni v skladu
         s posebnimi predpisi.
         
13.4.    Kjerkoli delovne razmere to zahtevajo, mora biti na
         razpolago oprema za nudenje prve pomoči.
         
         Oprema iz prvega odstavka mora biti označena v skladu s
         posebnimi predpisi in lahko dostopna.
         
         Naslov in telefonska številka najbližje postaje prve
         pomoči mora biti napisana na vidnem mestu.
         
14.      Sanitarna oprema
         
14.1.    Garderobe in garderobne omarice
         
14.1.1.  Če morajo delavci nositi posebna delovna oblačila in če
         se iz zdravstvenih razlogov ali zaradi javne morale ne
         more pričakovati, da se preoblačijo v drugih prostorih,
         morajo imeti na razpolago ustrezne garderobe in
         garderobne omarice.
         
         Garderobe morajo biti lahko dostopne, dovolj prostorne
         in opremljene s sedišči.
         
14.1.2.  Garderobe morajo biti dovolj velike in, če je potrebno,
         imeti na voljo naprave za sušenje delovne obleke, ter
         omarice, kamor lahko delavec svoja lastna oblačila in
         osebne predmete zaklene.
         
         Če je potrebno (na primer pri delu z nevarnimi snovmi, v
         vlagi, umazaniji ipd.), morajo delavci imeti na voljo
         prostore, kjer hranijo delovno obleko ločeno od lastnih
         oblačil in osebnih predmetov.
         
14.1.3.  Ločiti je potrebno moške in ženske garderobe ali
         zagotoviti ločeno uporabo za moške in ženske.
         
14.1.4.  Kadar po prvem odstavku točke 14.1.1. garderobe niso
         zahtevane, mora imeti vsak delavec na razpolago prostor,
         kamor lahko zaklene lastna oblačila in osebne predmete.
         
14.2.    Prhe in umivalniki
         
14.2.1.  Če je zaradi vrste dela ali iz zdravstvenih razlogov
         potrebno, mora biti na razpolago ustrezno število prh.
         
         Prhe za ženske in moške morajo biti ločene ali pa mora
         biti zagotovljena ločena uporaba.
         
14.2.2.  Kopalnice s prhami morajo biti dovolj velike, da se
         lahko vsak delavec brez zadržkov umiva v razmerah, ki
         ustrezajo higienskemu standardu.
         
         Prhe morajo imeti vročo in mrzlo tekočo vodo.
         
14.2.3.  Kadar po prvem odstavku točke 14.2.1. prhe niso
         potrebne, mora biti v bližini delovišč in garderob
         zagotovljeno zadostno število ustreznih umivalnikov s
         tekočo vodo (z vročo vodo, če je to potrebno).
         
         Umivalniki za ženske in moške morajo biti ločeni ali pa
         mora biti zagotovljena ločena uporaba.
         
14.2.4.  Kadar so prostori s prhami ali umivalniki ločeni od
         garderob, mora biti med temi prostori neposredna
         povezava.
         
14.3.    Stranišča in umivalniki
         
         V bližini delovišč, prostorov za počitek, garderob in
         prostorov s prhami in umivalniki morajo biti na
         razpolago posebni prostori z ustreznim številom stranišč
         in umivalnikov.
         
         Stranišča za moške in ženske morajo biti ločena ali pa
         mora biti zagotovljena ločena uporaba.
         
15.      Prostori za počitek in/ali prostori za nastanitev
         
15.1.    Kadar je potrebno, glede na vrsto dejavnosti, število
         zaposlenih, in oddaljenosti na gradbišču, morajo biti za
         delavce na razpolago enostavno dostopni prostori za
         počitek in/ali prostori za nastanitev.
         
15.2.    Prostori za počitek in/ali prostori za nastanitev morajo
         biti dovolj veliki in opremljeni z ustreznim številom
         miz in sedišč z naslonjali za celotno število delavcev
         na gradbišču.
         
15.3.    Če ni posebnih prostorov za počitek, morajo biti na
         voljo drugi prostori, kjer se delavci lahko zadržujejo
         med prekinitvami dela.
         
15.4.    Stalni prostori za nastanitev morajo imeti zadostno
         sanitarno opremo, prostor za počitek in prostor za
         preživljanje prostega časa, razen če se uporabljajo le v
         izjemnih primerih.
         
         Opremljeni morajo biti s posteljami, omarami, mizami in
         sedeži z naslonjali, upoštevajoč število delavcev ter
         urejeni tako, da so, kjer je to ustrezno, ločeni za
         moške in ženske.
         
15.5.    V prostorih za počitek in/ali prostorih za nastanitev je
         potrebno izvesti ustrezne ukrepe, da se zagotovi
         varovanje nekadilcev pred neugodjem, ki ga povzroča
         tobačni dim. Če je to potrebno, morajo biti prostori za
         počitek in/ali nastanitev kadilcev ločeni.
         
16.      Nosečnice in doječe matere
         
         Nosečnice in doječe matere morajo imeti možnost, da se v
         ustreznih pogojih uležejo in odpočijejo.
         
17.      Invalidni delavci
         
         Če je potrebno, morajo biti delovna mesta organizirana
         tako, da so upoštevane potrebe invalidnih delavcev.
         
         Potrebe iz prvega odstavka se nanašajo zlasti na vrata,
         prehode, stopnišča, prhe, umivalnike in stranišča, ki
         jih invalidni delavci neposredno uporabljajo, in
         delovišča, na katerih delajo.
         
18.      Ostale določbe
         
18.1.    Obseg gradbišča mora biti označen in urejen tako, da je
         jasno viden in razpoznaven od okolice.
         
18.2.    Delavci morajo imeti na gradbišču na razpolago zadostno
         količino pitne vode in po možnosti druge primerne
         brezalkoholne pijače, tako v prostorih za nastanitev,
         kakor tudi v bližini delovišč.
         
18.3.    Za delavce morajo biti na razpolago:
         – prostori, ki jim omogočajo, da pojedo svoje obroke
         hrane v primernih razmerah,
         – pripomočki, ki jim omogočajo pripravo obrokov hrane v
         primernih razmerah, kadar je to potrebno.
         

B) SPECIFIČNE ZAHTEVE ZA DELOVNA MESTA NA GRADBIŠČIH

Delovišča v zaprtih prostorih na gradbiščih

1.       Stabilnost in trdnost
         
         Konstrukcija in stabilnost objektov morata ustrezati
         vrsti njihove uporabe.
         
2.       Izhodi v sili
         
         Vrata na izhodih v sili se morajo odpirati navzven.
         
         Vrata iz prvega odstavka ne smejo biti zaklenjena ali
         drugače blokirana tako, da jih lahko katerakoli oseba v
         sili z lahkoto in nemudoma odpre.
         
         Drsnih ali vrtljivih vrat ni dovoljeno uporabljati kot
         izhode v sili.
         
         
         
3.       Prezračevanje
         
         Če se uporabljajo klimatizacijske ali mehanske
         prezračevalne naprave, morajo le-te delovati tako, da
         delavci niso izpostavljeni prepihu, ki povzroča
         neugodje.
         
         Kakršnekoli odložene predmete (stvari) ali umazanijo, ki
         bi z onesnaženjem zraka povzročila nevarnost za zdravje
         delavcev, je potrebno takoj odstraniti.
         
4.       Temperatura
         
4.1.     Temperatura v prostorih za počitek, prostorih za osebje,
         ki je trenutno v službi, v sanitarnih prostorih,
         jedilnicah in prostorih za nudenje prve pomoči mora
         ustrezati namembnosti takih prostorov.
         
4.2.     Strešna ali stropna okna in steklene pregrade morajo
         preprečiti prekomerni učinek sončnega sevanja glede na
         vrsto dela in uporabo prostorov.
         
5.       Naravna in umetna razsvetljava
         
         Delovna mesta morajo, kolikor je mogoče, imeti dovolj
         naravne svetlobe in biti opremljena z viri umetne
         svetlobe, ki omogočajo varno in zdravo delo.
         
6.       Tla, stene, stropi in strehe prostorov
         
6.1.     Tla v delovnih prostorih ne smejo imeti nevarnih
         izboklin, lukenj ali nagibov; biti morajo trdna,
         stabilna in ne spolzka.
         
6.2.     Površine tal, sten in stropov v prostorih morajo biti
         take, da se lahko očistijo ali drugače vzdržujejo na
         primernem higienskem nivoju.
         
         
6.3.     Prozorne ali prosojne stene, zlasti pregrade, ki so v
         celoti iz stekla, v prostorih, v bližini delovišč ali
         prometnih poti, morajo biti jasno označene in narejene
         iz varnih materialov ali pa morajo biti v takih
         prostorih ali ob prometnih poteh zaščitene tako, da se
         delavci ne morejo poškodovati, če bi se razbile.
         
7.       Stenska in strešna ali stropna okna
         
7.1.     Okna morajo biti takšna, da jih delavci lahko odpirajo,
         zapirajo, uravnavajo ali zaklepajo na varen način.
         
         Kadar so odprta, ne smejo biti v takih položajih, ki bi
         predstavljali nevarnost za delavce.
         
7.2.     Stenska ali stropna okna morajo biti načrtovana skupaj z
         opremo ali biti drugače opremljena z napravami, ki
         omogočajo čiščenje brez nevarnosti za delavce, ki
         opravljajo to delo, kakor tudi za delavce, ki se tam
         nahajajo.
         
8.       Vrata in vhodi
         
8.1.     Položaj, število in dimenzije vrat in vhodov ter
         materiali, ki se uporabljajo za njihovo izdelavo, morajo
         ustrezati vrsti in načinu uporabe prostorov ali površin.
         
8.2.     Prozorna vrata morajo biti ustrezno označena z dobro
         vidnimi oznakami v višini oči.
         
8.3.     Vrtljiva vrata in vhodi morajo biti prozorni ali imeti
         ploskve (line), skozi katere se vidi.
         
8.4.     Če prozorne ali prosojne površine na vratih ali vhodih
         niso narejene iz varnih materialov in če obstaja
         nevarnost, da se delavci poškodujejo, če se vrata
         razbijejo, morajo biti take površine zaščitene pred
         lomom.
         
9.       Prometne poti
         
         Kadar to narekuje uporaba in oprema prostorov, morajo
         biti prometne poti zaradi zagotavljanja varnosti in
         zdravja delavcev jasno označene.
         
10.      Posebni ukrepi za tekoče stopnice in tekoče pohodne
         proge
         
         Tekoče stopnice in tekoče pohodne proge morajo varno
         delovati.
         
         Opremljene morajo biti z vsemi potrebnimi varnostnimi
         napravami.
         
         Opremljene morajo biti s hitro prepoznavnimi in
         dostopnimi napravami za izklop v sili.
         
11.      Velikost prostorov
         
         Delovni prostori morajo imeti zadostno površino in
         višino, da lahko delavci opravljajo svoje delo, ne da bi
         bili pri tem ogroženi njihova varnost, zdravje ali dobro
         počutje.
         

Delovišča na prostem

1.       Stabilnost in trdnost
         
1.1.     Premična ali nepremična delovišča na višini ali na tleh
         morajo biti trdna in stabilna, pri čemer je potrebno
         upoštevati:
         – število delavcev na deloviščih,
         – največje nosilnosti in razporeditev obtežbe,
         – zunanje vplive, katerim so lahko izpostavljena.
         
         Če podporna konstrukcija in drugi deli konstrukcije
         delovišč sami po sebi niso stabilni, je potrebno njihovo
         stabilnost zagotoviti z ustreznimi in varnimi načini
         pritrditve, da bi se izognili kakršnemu koli nehotenemu
         ali samodejnemu premiku celega delovišča ali posameznih
         delov.
         
1.2.     Preverjanje
         
         Stabilnost in trdnost morata biti na ustrezen način
         preverjena, še zlasti po vsaki spremembi višine ali
         globine na delovišču.
         
2.        Instalacije za distribucijo energije
         
2.1.     Instalacije za distribucijo energije na gradbišču,
         zlasti tiste, ki so podvržene zunanjim vplivom, je
         potrebno redno pregledovati in vzdrževati.
         
2.2.     Pred pričetkom dela na gradbišču je potrebno
         identificirati obstoječe instalacije, jih pregledati in
         jasno označiti.
         
2.3.     Prostozračne električne vodnike je potrebno, če je le
         mogoče, premestiti izven gradbišča ali pa prekiniti
         električni tok.
         
         Če to ni mogoče, je potrebno postaviti varnostne
         pregrade, ki zagotovijo, da vozila in napeljave ne
         pridejo v stik z prostozračnimi električnimi vodniki.
         
         Kadar morajo vozila voziti pod električnimi vodi, je
         potrebno postaviti ustrezne opozorilne znake in viseče
         zaščitne table.
         
3.       Vplivi vremenskih pojavov
         
         Delavce je potrebno zavarovati pred vplivi vremena, ki
         bi lahko bili škodljivi za njihovo zdravje in varnost.
         
4.       Padajoči predmeti
         
         Delavci morajo biti pred padajočimi predmeti zavarovani
         s kolektivnimi ukrepi, kadarkoli je to tehnično
         izvedljivo.
         
         Materiale in delovno opremo je potrebno zložiti ali
         razmestiti tako, da se ne morejo zrušiti ali prevrniti.
         
         Kadar je potrebno, morajo biti na gradbišču narejeni
         pokriti prehodi ali pa mora biti preprečen dostop na
         nevarna območja.
         
5.       Padci z višine
         
5.1.     Padce z višine je potrebno fizično preprečiti tako, da
         so vsa delovna mesta na višini ograjena z dovolj visoko
         in trdno ograjo, ki ima spodaj robno desko in kolensko
         prečko. Oprijemalna prečka mora biti dovolj trdna.
         Ograje so lahko izvedene tudi na drugačen ustrezen
         način.
         
5.2.     Delo na višini se sme opravljati le z ustrezno opremo
         ali z uporabo varnostnih naprav, kot so ograje, ploščadi
         ali lovilne mreže.
         
         Če uporaba te opreme oziroma naprav ni možna zaradi
         narave dela, je potrebno z drugimi metodami in sredstvi
         zagotoviti ustrezno varnost.
         
6.       Zidarski odri in lestve
         
6.1.     Zidarski odri morajo biti ustrezno načrtovani,
         postavljeni in vzdrževani, da se ne zrušijo ali nehoteno
         premaknejo.
         
6.2.     Delovni odri, prehodi in dostopi na zidarske odre morajo
         biti postavljeni, dimenzionirani, zavarovani in
         uporabljani tako, da ljudje ne morejo pasti z njih in
         niso izpostavljeni padajočim predmetom.
         
6.3.     Zidarske odre mora pregledati vodja posameznih del
         – preden se začnejo uporabljati,
         – kasneje v rednih presledkih,
         – po katerikoli modifikaciji, po daljšem času neuporabe,
         po izpostavljenosti slabemu vremenu ali potresom ali
         katerikoli drugi okoliščini, ki bi lahko vplivala na
         stabilnost in trdnost odra.
         
6.4.     Lestve morajo biti dovolj trdne in ustrezno vzdrževane.
         
         Uporabljati se morajo pravilno, na primernih mestih in v
         skladu z njihovo namembnostjo.
         
6.5.     Premični zidarski odri morajo biti zavarovani pred
         nehotenimi premiki.
         
7.       Oprema za dvigovanje in prenašanje
         
7.1.     Vse naprave in pripomočki za dvigovanje in prenašanje,
         vključno s sestavnimi deli, dodatki, sidri in podporniki
         morajo biti:
         – ustrezno načrtovani in sestavljeni ter dovolj trdni
         glede na namembnost,
         – pravilno nameščeni in uporabljeni,
         – vzdrževani v dobrem delovnem stanju,
         – pregledani in redno preizkušani ter kontrolirani v
         skladu z veljavnimi predpisi,
         – upravljati jih smejo le ustrezno usposobljeni delavci.
         
7.2.     Na vseh napravah in pripomočkih za dvigovanje in
         prenašanje mora biti jasno označena največja dovoljena
         nosilnost.
         
7.3.     Opreme in pripomočkov za dvigovanje se ne sme
         uporabljati v namene, za katere niso predvideni.
         
8.       Vozila in stroji za izkopavanje, premeščanje in prevoz
         materiala
         
8.1.     Vsa vozila in stroji za izkopavanje, premeščanje in
         prevoz materiala morajo biti:
         – ustrezno načrtovani in izdelani, pri čemer je potrebno
         upoštevati ergonomska načela,
         – vzdrževani v dobrem delovnem in voznem stanju,
         – pravilno uporabljeni.
         
8.2.     Vozniki in upravljavci vozil in strojev za izkopavanje
         in premeščanje materialov morajo biti posebej
         usposobljeni za taka dela.
         
8.3.      Z varnostnimi ukrepi mora biti zagotovljeno, da vozila
         in stroji za izkopavanje in premeščanje materialov ne
         padejo v gradbene jame ali v vodo.
         
8.4.     Stroji za izkopavanje in premeščanje materialov morajo
         biti opremljeni z varovalnimi konstrukcijami, ki voznika
         varujejo, da ga stroj, če se prevrne, ne zmečka in ga
         ščitijo pred padajočimi predmeti, kadar je to potrebno.
         
9.       Napeljave, stroji in oprema
         
9.1.     Napeljave, stroji in oprema, vključno z ročnimi orodji,
         na mehaniziran pogon ali brez njega, morajo biti:
         – primerno načrtovani in izdelani, pri tem pa je
         potrebno upoštevati ergonomska načela,
         – vzdrževani v dobrem delovnem stanju,
         – uporabljeni izključno za delo, za katerega so
         namenjeni,
         – upravljati jih smejo le ustrezno usposobljeni delavci.
         
9.2.     Naprave in opremo pod tlakom je potrebno redno
         pregledovati in preskušati v skladu z veljavnimi
         predpisi.
         
10.      Gradbene jame, vodnjaki, gradbišča pod zemljo, predori
         in zemeljska dela
         
10.1.    Pri delu v gradbenih jamah, vodnjakih, gradbiščih pod
         zemljo ali predorih je potrebno upoštevati naslednje
         varnostne ukrepe:
         
         uporabiti ustrezne oporne konstrukcije ali nasip,
         
         preprečiti nevarnosti za padec človeka, materialov ali
         predmetov, ali poplavljanje,
         
         zagotoviti zadostno prezračevanje na vseh deloviščih za
         zagotovitev takega zraka za dihanje, ki ni nevaren ali
         zdravju škodljiv,
         
         omogočiti delavcem, da se umaknejo na varno območje v
         primeru požara ali vdora vode ali materialov.
         
10.2.    Pred začetkom izkopavanj je potrebno sprejeti ukrepe za
         določitev in čim večje zmanjšanje katerihkoli
         nevarnosti, do katerih lahko pride zaradi podzemskih
         kablov in drugih inštalacij.
         
10.3.     Za dostop v/iz gradbene jame je potrebno zagotoviti
         varne dostope.
         
10.4.    Kupi zemlje, materiali in premikajoča se vozila morajo
         biti v ustrezni oddaljenosti od gradbenih jam. Če je
         potrebno, je treba postaviti ustrezne pregrade.
         
11.      Rušenje
         
         Kadar je rušenje zgradbe ali poslopja lahko nevarno:
         
         je potrebno sprejeti ustrezne varnostne ukrepe, ter
         izvajati ustrezne metode in postopke, se lahko delo
         načrtuje ali izvaja le pod nadzorom strokovne osebe.
         
12.      Kovinski ali betonski okviri, opaži in težki montažni
         elementi
         
12.1.    Kovinski ali betonski okviri in njihovi elementi, opaži,
         montažni elementi ali začasne podporne konstrukcije ter
         oporniki se smejo postaviti ali odstraniti samo pod
         nadzorom strokovne osebe.
         
12.2.    Za varovanje delavcev pred nevarnostmi, ki jih
         predstavlja začasna premajhna trdnost ali nestabilnost
         konstrukcije, morajo biti uvedeni posebni varnostni
         ukrepi.
         
12.3.    Opaže, začasne podporne konstrukcije in opornike je
         potrebno načrtovati in oblikovati ter montirati in
         vzdrževati tako, da brez nevarnosti prenašajo kakršne
         koli obremenitve ali napetosti, s katerimi utegnejo biti
         obremenjeni.
         
13.      Podvodni zvoni in kesoni
         
13.1.    Vsi podvodni zvoni in kesoni morajo biti:
         
         zgrajeni iz primernih materialov ustrezne trdnosti,
         
         primerno opremljeni, da se delavci v primeru vdora vode
         ali materialov lahko umaknejo na varno mesto.
         
13.2.    Gradnja, montaža, spreminjanje ali demontaža podvodnega
         zvona ali kesona se lahko opravlja le pod nadzorom
         strokovne osebe.
         
13.3.    Vse podvodne zvone in kesone mora strokovna oseba
         pregledovati v ustreznih intervalih.
         
14.      Delo na strehi
         
14.1.    Če je višina večja od 2 m ali nagib presega 30°, mora
         delodajalec sprejeti kolektivne varnostne ukrepe za
         preprečevanje padcev delavcev, orodij ali drugih
         predmetov ali materialov.
         
14.2.    Če delavci delajo na strehi, v njeni bližini ali na
         katerikoli drugi površini, ki je narejena iz lomljivih
         materialov, skozi katero se lahko pade, mora delodajalec
         sprejeti varnostne ukrepe, da se zagotovi, da delavci ne
         hodijo nepazljivo po taki površini ali da ne padejo na
         tla.
         



C)   DODATNE  ZAHTEVE  ZA  ZAGOTOVITEV  VARNOSTI  IN  ZDRAVJA  PRI
GRADBENEM DELU

1.       Splošne dodatne zahteve
         
1.1.     Pred pričetkom izvajanja kakršnihkoli del na območju
         bodočega gradbišča, mora biti zagotovljeno, da bodo v
         času izvajanja del preprečene vse nevarnosti za varnost
         in zdravje delavcev, ki bi lahko izhajale iz obstoječih
         inštalacij, naprav, objektov in dejavnosti, ki se ali so
         se opravljale na območju gradbišča.
         
1.2.     Gradbišče mora biti ves čas gradnje urejeno tako, da je
         omogočeno neovirano in varno izvajanje vseh del, da ne
         obstajajo nevarnosti za nastanek poškodb in zdravstvenih
         okvar delavcev in drugih oseb. Biti mora zavarovano proti
         okolici tako, da je onemogočen dostop na gradbišču
         nezaposlenim osebam. Vsi prehodi in dostopi na gradbišču
         morajo biti prosti, dovolj široki, redno očiščeni in
         vzdrževani ter ustrezno osvetljeni. Iz tal ali stropa
         štrleče pokončne palice in druge ovire morajo biti
         zakrivljene ali zaščitene in označene, da ne more priti
         do poškodb delavcev. Gradbiščni red mora biti izobešen na
         vidnih mestih na vseh vhodih na gradbišče, v jedilnici in
         v vseh garderobah delavcev.
         
1.3.     Kolikor se gradbišče nahaja neposredno na ali ob prometni
         komunikaciji ali prostoru, na katerem se izvajajo druge
         dejavnosti, mora biti poskrbljeno za varnost in zdravje
         mimoidočih, kakor tudi za varnost in zdravje delavcev na
         gradbišču.
         
1.3.1.   Ob izvajanju del na visokih objektih mora biti območje ob
         gradbišču fizično zavarovano vedno, kadar je horizontalna
         razdalja med najbližjo vertikalo delovnega mesta na
         objektu ter objektom ali komunikacijo ob gradbišču manjša
         od 3 m ali 20 % maksimalne višine objekta na tem delu.
         Razdalja zavarovanega območja pa ni potrebno, da je večja
         od 12 m.
         Zavarovanje je lahko izvedeno s polnimi ograjami do
         višine nadstreška in z zaščitnim nadstreškom, ali z
         lovilnimi odri, ali z lovilnimi mrežami ob objektu ali na
         drug primeren način.
         
1.3.2.   V primeru, da se gradbišče nahaja na komunikaciji, promet
         po njej pa je preusmerjen, mora biti na mestu
         preusmeritve gradbišče zavarovano tako, da je preprečen
         nalet vozil na gradbišče.
         
1.4.     Pomožni obrati na gradbišču, kot so tesarske, mizarske,
         ključavničarske in druge delavnice, morajo ostati
         praviloma izven nevarnih con. Če to ni mogoče, mora biti
         za varnost in zdravje delavcev poskrbljeno na drug
         ustrezen način kot je predvideno v varnostnem načrtu.
         
1.5.     Vse ukrepe, ki jih je nujno izvesti za zagotovitev
         varnosti in zdravja delavcev zaradi okoliščin in
         dogodkov, ki niso bili predvideni v varnostnem načrtu,
         mora koordinator za varnost in zdravje pri delu
         zabeležiti v knjigo ukrepov za varno delo. Knjigo ukrepov
         za varno delo hrani koordinator in mora biti ves čas
         gradnje na gradbišču na voljo inšpekciji dela in vsem
         delodajalcem, ki izvajajo delo na gradbišču.
         
2.       Skladiščne površine
         
2.1.     Skladiščenje materiala mora biti urejeno tako, da ni
         ogrožena varnost in zdravje delavcev. Zlaganje mora
         ustrezati lastnostim materialov, preprečeno mora biti
         nehoteno premikanje. Najvišja dovoljena višina ročno
         zloženih skladovnic je 2 m z izjemo zlaganja lažjih kosov
         materiala. Uskladiščeni materiali morajo biti zaščiteni
         pred zunanjimi vplivi (vplivi prometa po gradbišču,
         izvajanja del...).
         
3.       Nevarne snovi
         
3.1.     Nevarne snovi morajo biti na gradbišču hranjene v
         prostorih, ki so ločeni od drugih in označeni ter urejeni
         namensko v skladu z lastnostmi snovi in navodili z
         varnostnih listin. Pretakanje nevarnih tekočin v posode
         namenjene za shranjevanje hrane ali pijače ter druge
         posode, ki po namenu ne ustrezajo, je prepovedano.
         
3.2.     V neposredni bližini hranjenja nevarnih snovi morajo biti
         vedno na voljo kopije varnostnih listin ter ustrezna
         sredstva in oprema za nudenje prve pomoči, v primeru
         hranjenja vnetljivih ali eksplozivnih snovi pa tudi
         oprema za gašenje. Neposredno na delovnih mestih na
         gradbišču je dovoljeno hraniti nevarne snovi samo v
         količini, ki je nujna za enodnevno delo.
         
4.       Garderobe, sanitarni prostori, prostori za zadrževanje
         delavcev, jedilnice
         
4.1.     Na gradbišču mora biti pred pričetkom izvajanja del
         poskrbljeno za primerne sanitarno – higienske razmere.
         
4.2.     Garderobni prostori morajo biti opremljeni z omaricami za
         shranjevanje osebne garderobe, ki se lahko zaklenejo.
         Vsak delavec mora imeti na voljo vsaj eno omarico, kadar
         pa opravlja dela v izredno umazani, agresivni ali vroči
         atmosferi, mu mora delodajalec zagotoviti ločeni omarici
         za umazano in za čisto garderobo.
         Garderobe niso potrebne, kadar gre za izvajanje
         kratkotrajnih del ali kadar so delavcem na voljo v
         prostorih, ki so oddaljeni od gradbišča manj kot 30 km,
         ter delodajalec zagotovi urejen prevoz delavcev do teh
         prostorov. Delavcem pa mora biti tudi v takem primeru na
         voljo prostor, kamor lahko zaklenejo svoja oblačila in
         osebne predmete.
         
4.3.     Delavci morajo imeti na gradbišču ali v neposredni
         bližini na voljo stranišča, ki ustrezajo sanitarnim
         predpisom in se lahko zaklenejo. Na vsakih 30 delavcev
         mora biti po ena sanitarna kabina. V neposredni bližini
         sanitarij mora obstajati možnost umivanja. Za vsakih 10
         delavcev, ki istočasno zaključijo z deli, mora biti na
         voljo 1 umivalnik z milom in papirnatimi brisačami.
         
4.4.     Kadar delavci na gradbišču izvajajo dela v močno prašni
         atmosferi, pod vplivom strupov, jedkih snovi ali s
         snovmi, ki so nevarne za infekcijo, ali delajo v vročem
         prostoru, mora biti na gradbišču na vsakih 10 delavcev po
         ena prha s toplo in mrzlo tekočo vodo, milom, zaščitno
         kremo in sredstvom za dezinfekcijo. Kadar na gradbišču
         pod takimi pogoji dela izvaja več kot 10 delavcev dlje
         kot 14 dni, morajo biti urejene kopalnice. Temperatura
         teh prostorov v obdobju od 15. oktobra do 30. aprila ne
         sme biti nižja od 21oC.
         
4.5.     Kadar je predvideno, da se izvaja dela na gradbišču na
         prostem ali v odprtih prostorih, je potrebno zagotoviti
         tudi prostor za počitek, sušenje oblačil in ogrevanje
         delavcev. Prosta površina tega prostora mora znašati vsaj
         0,75 m2 na delavca, vendar ne sme biti manjši kot 4 m2,
         višina prostora pa mora biti vsaj 205 cm. Zagotovljena
         temperatura v prostoru mora biti v času od 15. oktobra do
         30. aprila vsaj 20C. Kot prostor za zadrževanje in
         ogrevanje se lahko uporabi tudi prostor za garderobe ali
         prostori za nastanitev, če izpolnjujejo zgoraj opisane
         zahteve. Teh prostorov ni potrebno urediti samo na
         gradbiščih, kjer dela največ pet delavcev manj kot sedem
         dni, vendar mora biti tudi tedaj poskrbljeno, da se
         delavci lahko posušijo in ogrejejo.
         
4.6.     Na gradbišču mora biti urejen čist prostor opremljen z
         mizami, ki lahko delavcem služi kot jedilnica. Ob mizah
         morajo biti sedeži. Prostor mora biti opremljen z
         obešalniki za odlaganje vrhnje obleke, v bližini pa mora
         obstajati tudi možnost za umivanje rok ter hladna pitna
         voda ali drugi ohlajeni brezalkoholni napitki. V zimskem
         času mora biti prostor primerno ogrevan. Jedilnice niso
         potrebne, kadar delodajalec zagotovi prehrano delavcev na
         drug ustrezen način (v javnih restavracijah, gostiščih...
         v bližini gradbišča).
         
5.       Električne inštalacije na gradbišču
         
5.1.     Električne inštalacije in oprema na gradbišču mora
          ustrezati veljavnim predpisom in zahtevam standarda SIST
          IEC 60364-7-704.
         
5.2.      Električne napeljave smejo izvajati, popravljati,
          vzdrževati in odstranjevati le strokovno usposobljeni
          delavci elektrotehniške stroke.
         
5.3.     Električne inštalacije in oprema morajo biti zavarovano
         pred vremenskimi vplivi (zaščita vsaj IP 43). Fiksne
         naprave in inštalacija gradbišča kakor tudi orodja,
         oprema ter stikala in krmilne naprave pa morajo imeti
         zaščito pred prašnimi delci in vodo v izvedbi v vsaj IP
         44.
         Razdelilniki kupljeni po 1. 1. 2003 morajo biti izdelani
         v skladu z zahtevami standarda SIST EN 60439-4.
         Postavljeni morajo biti stabilno na dostopnem mestu in
         biti zaprti. Opremljeni morajo biti z zaščitno napravo na
         diferenčni tok (FI – stikalo), ki ne presega nazivne
         vrednosti 30 mA.
         
5.4.     Prosti električni vodi na gradbišču morajo biti napeljani
         tako, da ni nevarnosti mehanskega poškodovanja. Prosto po
         tleh položeni so lahko samo kabli tipa HO 7 RN – F, ki pa
         morajo biti mehansko zaščiteni ali nameščeni na
         predpisani višini na vseh prehodih za vozila in
         območjiih, kjer se opravlja delo s težko gradbeno
         mehanizacijo.
         
5.5.     Podaljševalni kabli za napajanje električnih premičnih in
         prenosnih orodij in naprav na gradbišču morajo biti
         upogljivi. Kabli kupljeni po 1. 1. 2003 morajo biti
         izdelani skladno z zahtevami standarda SIST HD 22.4, v
         izvedbi vsaj HO 5 RN – F in primerno mehansko zaščiteni
         ali postavljeni na ustrezni višini v skladu s posebnimi
         predpisi. Na gradbiščih se lahko uporablja samo kabelske
         kolute (bobne), ki so opremljeni z vtičnicami pokritimi s
         pokrovčki proti škropljenju vode, termičnim varovalom
         proti pregretju kabla in težkim gumi kablom tipa HO 7 RN
         – F.
         Pred vsako uporabo kabelskih podaljškov je potrebno
         opraviti vizualni pregled. Kadar so vidne poškodbe na
         izolaciji, uvodnicah, vtiču, vtičnici, termičnem varovalu
         ali pa je kabel izpuljen iz vtičnice ali vtiča, podaljška
         ni dovoljeno uporabljati. Krpanje izolacije z izolirnimi
         trakovi ni dovoljeno.
         
5.6.     Priključevanje električnih naprav na omrežje je dovoljeno
         samo preko električnih razdelilnikov, dodatno varovanih z
         zaščitno napravo na diferenčni tok, katera ne presega
         nazivne vrednosti 30 mA. Neposredno priključevanje
         električnih naprav na vtičnice hišnih inštalacij ni
         dovoljeno.
         
5.7.     Na gradbišču se lahko uporablja samo vtiče in vtičnice z
         zaščitnim polom ali industrijske vtičnice. Prepovedana je
         uporaba razdelilnih vtičnic. Industrijske trifazne
         vtičnice morajo biti petpolne, vezava v njih pa
         desnosučna.
         
5.8.     Splošna osvetljenost gradbišča (ob izvajanju del ponoči
         in v naravno neosvetljenih prostorih) mora znašati vsaj
         50 luxov, lokalna osvetljenost na delovnih mestih ob
         strojih ter na krajih, kjer se opravlja privezovanje in
         odvezovanje bremen pa najmanj 150 luxov. Svetila kupljena
         po 1. 1. 2003 morajo biti izdelana v skladu z zahtevami
         standarda SIST EN 60 598-2-8 v izvedbi vsaj IP 23 ter
         zaščitena proti poškodbam z zaščitno mrežico ali biti
         nameščena na višini vsaj 2,5 metra od tal in biti vedno
         čista.
         
5.9.     V mokrih ter vlažnih prostorih se lahko uporabljajo samo
         naprave, ki jih je dovoljeno uporabljati v tesnih in
         vodljivih prostorih.
         
5.10.    Električne napeljave, naprave in opremo na gradbišču je
         dovoljeno uporabljati šele, ko je z meritvami
         ugotovljeno, da je brezhibna. Periodične preizkuse
         inštalacij je potrebno opravljati vsaj dvakrat na leto (v
         poletnem in zimskem času). Vizualne preglede morajo redno
         dnevno opravljati o tem poučeni delavci na gradbišču,
         mesečno pa strokovno usposobljeni delavci elektrotehniške
         stroke. O meritvah in mesečnih pregledih je potrebno
         izdelati zapisnik in voditi o tem evidenco do zaključka
         gradnje.
         
6.       Ureditev delovnih mest
         
6.1.     Delovna mesta morajo biti vedno urejena in dostopna tako,
         da ustrezajo:
         vrsti gradnje
         spreminjajočemu se stanju na gradbišču
         vremenskim vplivom
         vrsti del
         in morajo zagotavljati varno izvajanje del.
         
6.2.     Delovna mesta v zaprtih, tesnih (cevovodi, silosi...) in
         podzemnih prostorih (predori, vodnjaki, jaški...) morajo
         biti tako prezračevana, da je zagotovljena prisotnost
         kisika v zraku vsaj 19 %; dopustne koncentracije nevarnih
         plinov in prahu v zraku niso presežene; ni možen nastanek
         eksplozije.
         Če v zaprtem prostoru v delovnem postopku nastajajo
         škodljivi plini, mora biti zagotovljeno prisilno
         prezračevanje in kontrola plinov ter vzpostavljen sistem
         alarmiranja.
         Prah in plini, ki nastajajo v postopku dela, morajo biti
         odsesovani čim bližje mestu nastanka
         
6.3.     Delovna mesta na višini
         
6.3.1.   Delovna mesta, s katerih obstaja možnost padcev v
         globino, morajo biti zavarovana proti padcu v globino, in
         sicer: neodvisno od višine delovna mesta na prehodih in
         poteh nad ter ob vodi in snoveh, v katerih obstaja
         možnost utopitve; nad višino 1 metra od tal na
         stopniščih, rampah, prehodih in delovnih mestih ob
         strojih; nad višino 2 metrov od tal na vseh drugih
         delovnih mestih;
         vse odprtine in poglobitve v tleh, medetažnih
         konstrukcijah, na strehah.
         Ne glede na določilo prvega odstavka te točke varovanja
         ni potrebno zagotoviti kadar so delavci zdravstveno
         sposobni za izvajanje del na višini in opravljajo
         naslednja dela:
         – na višini do 5 metrov pri izdelavi nosilnih odrov
         medetažnih plošč, ki so nagnjene največ 20°;
         – na zunanji (oziroma nasprotni) strani pri zidanju ali
         betoniranju stene do višine 7 metrov nad terenom ali
         podom. Mora pa biti tako delovno mesto na katerem delavec
         stoji in dela varno proti padcu v globino za njegovim
         hrbtom.
         
6.4.     Izvajanje del nad delovnimi mesti je dovoljeno samo ob
         izvedbi ustreznih ukrepov za varovanje vseh delavcev.
         
7.       Zavarovanje delovnih mest na višini
         
7.1.     Zavarovanje delovnih mest na višini proti padcu v globino
         je lahko izvedeno z varnostno ograjo po opisu:
         Varnostna ograja mora biti visoka 100 cm s toleranco ±5
         cm, merjeno od tal delovne površine. Izdelana mora biti
         iz zdravega in nepoškodovanega lesa ali drugega
         primernega materiala. Razmik in velikosti stebričev ter
         drugih elementov ograje morajo na zgornjem robu
         (oprijemu) ustrezati vodoravni obremenitvi najmanj 300
         N/m. Razdalja med horizontalnimi elementi polnila
         varnostne ograje ne sme biti več kot 47 cm. Pri dnu
         varnostne ograje mora biti na notranji strani vertikalnih
         stebričkov poln varovalni rob (deska), visok najmanj 15
         cm. Spodnji varovalni rob ni potreben v ograji na
         stopniščih, rampah in poševnih prehodih.
         Namesto vzdolžnega polnila iz desk (kolensko zavarovanje)
         je možna uporaba mreže z očesi največ 2 cm x 2 cm po vsej
         višini ograje. Pri varnostnih ograjah večjih dolžin in
         večjih obremenitev (ob prometu...) ter ograjah na velikih
         višinah morajo biti predhodno izdelani ustrezni načrti in
         statični izračuni.
         Varnostna ograja se šteje za varno tudi, če je izdelana
         drugače, v skladu s slovenskimi, evropskimi ali
         mednarodnimi standardi in je to dokazano z ustrezno
         dokumentacijo.
         
7.2.     Če je potrebno zaradi narave del varnostno ograjo
         odstraniti z izpostavljenega roba, morajo biti delavci na
         takih delovnih mestih varovani z varnostnimi pasovi, delo
         pa je potrebno opravljati pod nadzorstvom določene
         strokovne osebe na gradbišču. Tako področje je potrebno v
         oddaljenosti od 1 do 3 m od izpostavljenega roba
         vzporedno zavarovati z nadomestno ograjo. Kolikor
         površina ni nagnjena več kot 20, je na oddaljenosti vsaj
         2 m od previsnega roba lahko nameščena tudi signalna vrv
         ali veriga z dobro vidnimi zastavicami, nameščenimi v
         razmakih do 1 meter. Signalna vrv mora biti nameščena na
         višini od 1,0 do 1,3 m od tal ter pritrjena na stebričke
         ali druge podpore tako, da se obremenitev iz enega polja
         ne more prenašati v drugo polje. Stebrički se pri obtežbi
         70 N na višini 1,0 m ne smejo prevrniti ali premakniti po
         podlagi.
         Na vseh dohodih in drugih mestih ob vrvi na medsebojni
         razdalji največ 20 metrov morajo biti nameščeni tudi
         opozorilni znaki za prepoved dostopa, za nevarnost padca
         v globino in znaki za obvezno uporabo varnostnega pasu.
         
7.3.     Kadar varnostne ograje iz tehnoloških razlogov ni možno
         izvesti, je nezavarovano delovno mesto na višini, katero
         bi po določilih iz 6. točke moralo biti zavarovano,
         potrebno zavarovati z lovilnimi mrežami, lovilnimi odri
         ali je varnost delavcev zagotoviti na drug način (z
         osebno varovalno opremo...), v skladu z določili tega
         pravilnika ali standardi.
         Lovilne mreže morajo biti izdelane in nameščene v skladu
         s standardom SIST EN 1263. Hoja delavcev pod mrežo mora
         biti omejena ali prepovedana, če je nevarnost, da bi
         padajoči material mrežo prebil (zavarovanje nevarnega
         območja pod mrežo, postavitev varnostnih znakov).
         Ustreznost namestitve lovilnih mrež in zavarovanja
         nevarnega območja mora pred pričetkom del preveriti vodja
         posameznih del.
         Lovilni odri morajo biti izdelani in nameščeni v skladu z
         določili točke 11.5.
         
7.4.     Odprtine v stenah, ki so na višini več kot 2 m nad
         terenom in pri katerih je višina parapeta nižja od 85 cm,
         morajo biti do višine 100 cm nad tlemi zavarovane z
         varnostno ograjo.
         
7.5.     Odprtine in prehodi v tleh, medetažnih konstrukcijah ali
         strehah morajo biti zavarovane ne glede na dimenzijo
         odprtine ali globino možnega padca s trdnimi pokrovi, ki
         so tako utrjeni, da je onemogočeno njihovo premikanje.
         Namesto s pokrovom je odprtina lahko zavarovana tudi z
         varnostno ograjo.
         
7.6.     Ob izvajanju del na odprtinah v stenah, ki so več kot 2
          metra nad terenom, morajo biti delavci zavarovani proti
          padcu v globino s privezovanjem z osebno varovalno
          opremo.
         
8.       Prometne poti
         
8.1.     Transportne poti, stopnice, prehodne rampe in lestve
         morajo biti načrtovane, locirane in izvedene tako, da
         zagotavljajo varen prehod ali prevoz ter, da promet po
         njih ne ogroža delavcev, ki delajo na deloviščih v
         neposredni bližini. Površina namenjena vozilom in
         površina namenjena prehodu pešcev morata biti razmaknjeni
         ali ločeni z ograjo. Vrata se ne smejo odpirati v
         področje površine, namenjene prehodom.
         
8.2.     Dostopi na delovna mesta na višini (ali v globini) so
         lahko izvedeni samo kot rampe ali stopnice. Rampe ter
         drugi poševni dohodi in prehodi za prenašanje materiala
         morajo biti široki najmanj 60 cm. Lestve se lahko
         uporabljajo za dostop na delovno mesto na višini samo,
         če znaša višinska razlika med nivoji, ki jih premeščamo,
         manj kot 5 m;
         če je potreben dostop samo za opravljanje kratkotrajnih
         del;
         za dostop na fasadni delovni oder in so lestve vgrajene
         znotraj konstrukcije odrov;
         za dostop v izkope in jaške kadar iz tehničnih razlogov
         ni možno izdelati rampe ali stopnišča.
         
8.3.     Nagib ramp ne sme presegati 40 % razen v primerih, ko za
         postavitev prehoda z zahtevanim nagibom ni dovolj
         prostora. V primerih, ko je poševni pod rampe dvignjen
         več kot 100 cm od tal, mora biti na prehodih in rampah na
         obeh straneh nameščena trdna varovalna ograja, visoka
         najmanj 100 cm in izdelana kot je navedeno v 7. členu.
         
8.4.     Rampe ter prehodi morajo biti zgrajeni iz trdnega in
         zdravega lesa ali drugega nosilnega materiala. Uporaba
         opažnih plošč za izdelavo ramp in prehodov ni dovoljena.
         Opiranje ramp ter prehodov na nestabilne elemente objekta
         v gradnji ali na kupe materiala ni dovoljeno. Na zgornji
         površini morajo imeti lesene rampe ter poševni prehodi,
         ki so strmejši od 10% pritrjene letvice dimenzij 2,4 cm x
         4,8 cm v enakih največ 35 cm presledkih. Površine ramp iz
         drugih materialov morajo biti izdelane tako, da je
         preprečen zdrs delavcev.
         Rampe ter prehodi, ki so sestavljeni iz več elementov,
         morajo delovati kot celota in biti podprti tako, da se ne
         upogibajo oziroma zibajo prekomerno. Šteje se, da se
         elementi poda ne upogibajo prekomerno, kadar upogib pod
         predvideno obremenitvijo ne presega 1/100 razdalje med
         podporami.
         
8.5.     Pred uporabo in med deli je potrebno rampe in prehode
         redno pregledovati in vzdrževati v dobrem stanju in z
         njih čistiti raztreseni material. Uporaba poškodovanih in
         nedokončanih stopnišč, ramp in lestev ni dovoljena, kar
         mora delodajalec preprečiti s fizično zaporo ali
         označitvijo z ustreznim znakom.
         
9.       Lestve
         
9.1.     Prenosne lestve morajo biti izdelane v skladu z zahtevami
         standarda SIST EN 131 ter biti pred uporabo pregledane in
         brezhibne.
         
9.2.     Lestve morajo biti pri uporabi postavljene stabilno tako,
         da ne morejo zdrsniti, se prelomiti ali prevrniti.
         Prenosne naslonske (enokrake) lestve, ki jih delavci
         uporabljajo za dostope na zidne robove, odre, v odprtine
         v tleh, jame, jarke in podobno, morajo biti ustrezne
         dolžine, tako da segajo najmanj 1 m preko mesta
         naslanjanja. Kot naslanjanja mora znašati med 65° in 75°.
         Naslanjanje lestev na kline (na vogalih zgradb ali
         drogov) ni dovoljeno.
         
9.3.     Z lestev se lahko izvaja le kratkotrajna dela pri katerih
         ni potreben večji upor delavca ter se uporablja le lažje
         ročno orodje in manjša količina materiala, ki ne more
         povzročiti dodatnih nevarnosti za varnost in zdravje
         delavcev. Delavec mora ob tem z obema nogama stati na
         istem klinu. Brez varovanja proti padcu v globino (brez
         privezovanja delavca) je dovoljeno izvajati samo dela na
         višini do 3 metre. Največja dovoljena dolžina prenosnih
         naslonskih lestev, s katerih se lahko opravlja delo je 8
         m, dolžina dvokrakih (A) lestev pa 3 metre.
         
10.      Delovni pod
         
10.1.    Delovni pod (ploščad), s katerega se izvaja dela na
         višini, mora biti stabilen in trden. Izdelan mora biti iz
         elementov, ki ustrezajo predvideni obremenitvi, za pod
         delovnega odra kot določa standard SIST HD 1000.
         V primeru, ko se za delovni pod uporablja deske, morajo
         biti te debeline vsaj 4,8 cm (plohi) in širine najmanj 20
         cm, podprte pa na razdalji manj kot 250 cm. Biti morajo
         iz zdravega in nepoškodovanega lesa in očiščene žebljev
         in drugih ovir. Plohi se morajo prilegati drug ob drugega
         in biti položeni vodoravno na trdne nosilce. Če plohi
         niso položeni v isti ravnini temveč drug na drugega, je
         potrebno na stiku pritrditi trikotno letvico, ki omogoča
         prevoz z vozički in prepreči spotikanje. Plohi ne smejo
         segati manj kot 20 cm in ne več kot 30 cm preko končne
         podpore in morajo biti zavarovani pred premikom. Uporaba
         opažnih plošč za izdelavo delovnega poda ni dovoljena.
         
10.2.    Širina delovnega poda mora biti prilagojena naravi dela,
         ki se na njem opravlja, vendar ne manjša kot 60 cm, če se
         opravlja delo na podu brez zlaganja ali pripravljanja
         materiala. Če se na delovnem podu odlaga, pripravlja
         material ali postavljajo pomožni elementi, mora biti
         njegova širina takšna, da omogoča delavcu najmanj 30 cm
         prostega prostora za gibanje.
         
10.3.    Če je delovni pod ob steni objekta v višini več kot 100
         cm od tal ali poda prostora, je lahko njegov rob oddaljen
         od stene največ 30 cm. Če je oddaljenost večja ali so v
         steni objekta večje odprtine, mora biti za varnost
         delavcev poskrbljeno skladno z ukrepi iz 7.1. točke ali
         drugače.
         
10.4.    Elementi poda na odru (deske, pločevinaste plošče in
         drugo) morajo biti pred uporabo pazljivo pregledani.
         Poškodovanih oziroma obrabljenih elementov ni dovoljeno
         vgrajevati.
         
10.5.    Pri prenašanju, prevažanju in zlaganju gradbenega
         materiala in težjih gradbenih elementov na delovnih podih
         je potrebno ravnati pazljivo. Material mora biti na
         delovnem podu pravilno zložen in razporejen tako, da ne
         presega predvidene obremenitve poda. Delovni pod mora
         biti redno pregledovan in vzdrževan, odpadni material pa
         sproti odstranjen.
         
11.      Odri
         
11.1.    Odri – splošno
         
         Odri so pomožne konstrukcije namenjene za opravljanje
         gradbenih del na višini.
         
11.1.1.  Odri morajo biti izdelani in postavljeni po načrtih, ki
         vsebujejo:
         velikosti odra in vseh njegovih sestavnih elementov,
         sredstva za medsebojno spajanje sestavnih elementov,
         način pritrditve odra na objekt oziroma tla,
         največjo dovoljeno obremenitev,
         vrste materiala in njegovo kvaliteto,
         statični izračun nosilnih elementov ter
         navodilo za montažo in demontažo.
         Ob načrtovanju odra je potrebno upoštevati zahteve
         standarda SIST HD 1000.
         
11.1.2.  Za tipske odre z izjavo o skladnosti odra z zahtevami
          standarda SIST HD 1000 je potrebna ustrezna dokumentacija
          po zahtevah standarda, iz katere je razvidna postavitev
          elementov, sidranje ali podpiranje proti prevrnitvi,
          dovoljena obremenitev ter način montaže in demontaže.
         
11.1.3.  Dokumentacija odrov mora biti na razpolago na gradbišču
         in jo je potrebno hraniti dokler ni oder demontiran.
         
11.1.4.  Odre smejo postavljati, predelovati, dopolnjevati in
         demontirati samo strokovno izurjeni delavci, ki so
         zdravstveno sposobni za delo na višini in pod neposrednim
         nadzorstvom vodje posameznih del (odgovorna oseba).
         
11.1.5.  Če so postavljanju odra napoti neizolirani električni
         vodi ali druge ovire, odra ni dovoljeno pričeti
         postavljati dokler ni izključena nevarnost električnega
         toka in odstranjene druge ovire.
         
11.1.7.  Delovni pod odra mora biti izdelan skladno z zahtevami iz
         točke 9. Pod odra ne sme biti odmaknjen od stene objekta
         več kot 30 cm razen kadar je tako nujno zaradi
         tehnologije dela in je zagotovljena varnost delavcev
         proti padcu v globino med objektom in odrom na drug način
         (z varnostno ograjo, z največ 3 metre nižje nameščenim
         lovilnim odrom zapolnjenim do stene, s privezovanjem
         delavcev ali drugače). Elementi poda morajo popolnoma
         izpolnjevati prostor med nosilnimi stebri odra.
         
11.1.8.  Varnostne ograje na odrih morajo biti izdelane skladno z
         zahtevami iz točke 7.1.
         
11.1.8.  Na vsako nadstropje odra mora voditi zanesljiv dostop
         oziroma sestop. Če se za dostope na odru uporabljajo
         lestve, morajo biti na zgornjem koncu pritrjene.
         
11.1.9.  Višine delovnega mesta na odru ožjem od 100 cm ni
         dovoljeno poviševati s postavljanjem odrov na kozah ali
         lestev ali drugih pomožnih konstrukcij na delovni pod
         odra.
         
11.1.10. V primeru, ko je oder postavljen ob komunikaciji ali
         sosednjem objektu mora biti izvedeno zavarovanje v skladu
         s točko 1.3. Kolikor se izvede zavarovanje odra z
         varovalno mrežo nameščeno na oder, uporabljeni material
         zavese ne sme povzročati nevarnosti za prevrnitev ali
         porušitev odra in je lahko samo samougasljivega
         materiala. Neprepustne ponjave se lahko uporablja za
         zaščito odra samo kadar je to nujno zaradi narave dela
         (odstranjevanje azbestnega materiala...), stabilnost
         takega odra (in ponjave) pa mora biti računsko dokazana.
         Tudi ponjave morajo biti iz samougasljivega materiala.
         
11.1.11. Brezhibnost odra mora preverjati s strani delodajalca
          določena odgovorna oseba najmanj enkrat mesečno, zlasti
          pa tudi po vremenskih nezgodah, predelavah, poškodbah in
          podobno. Kolikor oder uporabljajo delavci različnih
          delodajalcev mora ustreznost in pregled odra zagotavljati
          koordinator za varnost v fazi izvajanja del ali od njega
          pooblaščena oseba ustrezne stroke.
         
11.2.    Odri na kozah
         
11.2.1.  Izvajanje del je dovoljeno tudi z odrov na kozah višine
         do 2 m. Na kozah mora biti nameščen delovni pod širine
         vsaj 80 cm izdelan v skladu z zahtevami iz točke 10. Na
         teh odrih ni potrebno namestiti varnostne ograje niti
         zagotoviti dokumentacije odrov, razen navodil za
         izdelavo. Pred uporabo odra na kozah pa mora ustreznost
         izvedbe odra pregledati vodja posameznih del ali druga
         odgovorna oseba delodajalca.
         
11.2.2.  Koze, na katere je postavljen delovni pod, morajo biti
         izdelane tako, da vzdržijo predvidene pokončne in
         vodoravne obremenitve. Nog pri kozah ni dovoljeno
         podaljševati, niti ni dovoljeno povečevati višine koz s
         podlaganjem gradbenega materiala. Razmik med kozami ne
         sme presegati 200 cm.
         
11.2.3.  Koze smejo biti postavljene le na trdno in vodoravno
         podlago. Nepravilno izdelanih ali poškodovanih koz ni
         dovoljeno uporabljati.
         Odrov na kozah ni dovoljeno postavljati na delovni pod
         drugih odrov.
         
11.2.4.  Na delovni pod odra na kozah ni dovoljeno postavljati
         dvigalne naprave ali druge težke naprave, če ni s
         statičnim izračunom in projektom drugače dokazano.
         
11.3.    Kovinski odri
         
11.3.1.  Cevi kovinskih odrov morajo po oblikah, velikostih in
         kvaliteti materiala ustrezati zahtevam standarda SIST EN
         1039, vezni in podporni elementi pa standardu SIST EN 74.
         
11.3.2.  Za sestavljanje kovinskih odrov je dovoljeno uporabljati
         le ravne in nepoškodovane jeklene cevi, palice in druge
         elemente.
         
11.3.3.  Sestavni deli kovinskih odrov (jeklene palice, cevi,
         vezni elementi in drugo) morajo biti med seboj trdno
         povezani v stabilno in enotno konstrukcijsko celoto.
         
11.3.4.  Pokončne nosilne palice kovinskega odra morajo biti
         postavljene v vertikalo na posebne elemente (opore,
         cokle), le-te pa na ravno podlago (gredice, betonske
         plošče in drugo).
         
11.3.5.  Pri sestavljanju spojk z vijaki je potrebno vijake
         privijati z momentnimi ključi po navodilu proizvajalca.
         
11.3.6.  Samostoječi kovinski odri in kovinski odri, ki so višji
         od objekta v gradnji ali kakšnega drugega objekta v svoji
         neposredni bližini, morajo biti ozemljeni po veljavnih
         predpisih.
         
11.4.    Odri na lesenih drogovih
         
11.4.1.  Odri na lesenih drogovih so dovoljeni le za izvajanje
         lažjih del na višini do 10 metrov merjeno od tal.
         
11.4.2.  Premer okroglega lesnega droga na tanjšem delu ne sme
         biti manjši od 8 cm. Podlaga drogov mora onemogočati
         vodoravno in pokončno premikanje le-teh. Podaljševanje
         drogov ni dovoljeno. Pri sestavi dveh odrov na vogalu
         gradbenega objekta mora biti vogalni drog na zunanji
         strani odra dvojen in po potrebi vkopan v zemljo. Vsi
         vertikalni drogovi morajo biti med seboj povezani tudi z
         diagonalnimi vezmi.
         
11.4.3.  Razdalja med vertikalnimi drogovi odra ne sme biti večja
         kot 250 cm in mora ustrezati velikosti drogov in
         predvideni obremenitvi odra. Vzdolžne grede morajo biti
         položene vodoravno ob drogovih in nanje dobro pritrjene.
         Spojna mesta podaljškov in zveze vzdolžnih gred so lahko
         le nad drogovi ali na nosilcih, ki so položeni čez
         drogove. Prečni nosilci odrov morajo imeti enak prerez in
         biti položeni na vzdolžne nosilce v enakih razdaljah.
         Namesto prečnih nosilcev ni dovoljeno uporabljati desk.
         
11.5.    Lovilni odri
         
11.5.1.  Lovilni odri se lahko uporabljajo za varovanje delavcev
         pred padci v globino samo, kadar na delovnih mestih ni
         možno zagotovi postavitve varnostne ograje. Nameščeni
         morajo biti čim bliže mestu dela oziroma previsnemu robu,
         vendar ne niže kot 3 metre.
         
11.5.2.  Širina lovilnega odra je odvisna od vertikalne razdalje
         med previsnim robom in odrom in mora znašati za razdalje
         do 200 cm najmanj 130 cm, za razdalje do 300 cm pa
         najmanj 150 cm. Spodnji zaščitni rob v varnostni ograji
         lovilnega odra mora biti poln in visok vsaj 50 cm.
         
11.6.    Konzolni odri
         
11.6.1.  Konzolne odre je dovoljeno postavljati le za lažja
         gradbena dela, če je dana možnost zanesljive pritrditve
         odra na objekt ali njegovo konstrukcijo in če je to z
         risbami in računi dokazano.
         
11.6.2.  Maksimalni previs konzolnega odra, ki se uporablja kot
         delovni oder, je lahko 150 cm. Konzolni odri s previsom
         do 3 m se lahko uporabljajo samo kot zaščitne
         konstrukcije za lovljenje materiala nad vhodi in prehodi
         v objekt.
         
11.6.3.  Sidranje konzolnega odra je dovoljeno samo v nosilne
         armiranobetonske elemente (ploščo, steno, steber). Za
         sidranje se lahko uporablja samo standardizirane jeklene
         sidrne elemente. Samo v izrednih primerih je dovoljeno
         tudi sidranje z dvojnimi zankami iz jeklenih armaturnih
         palic prereza vsaj osem milimetrov.
         
11.6.4.  Uporaba desk (plohov) za nosilce konzolnega odra ni
         dovoljena.
         
11.7.    Premični odri
         
11.7.1.  Premični (prevozni) odri se lahko uporabljajo samo na
         nosilni in vodoravni podlagi brez neravnin. Izdelani
         morajo biti v skladu z zahtevami standarda SIST HD 1004.
         Navodila za montažo in uporabo odrov morajo biti izdelana
         po zahtevah standarda SIST EN 1298 in morajo biti na
         razpolago na gradbišču ves čas uporabe odrov.
         Oder mora biti sestavljen in uporabljen v celoti v skladu
         z navodili tako, da je onemogočen nezaželen premik,
         porušitev ali prevrnitev.
         
11.7.2.  Na premični oder se smejo delavci povzpeti in izvajati
         delo samo, ko je oder zavarovan pred premikom. Če se za
         vzpenjanje uporablja lestve vgrajene v stranico odra, se
         lahko delavci po njih vzpenjajo samo po notranji strani
         odra. Uporaba premičnih naslonskih lestev za dostop na
         oder je prepovedana.
         
11.7.3.  Med premikanjem na odru ne sme biti ljudi, niti materiala
         ali delovne opreme.
         
11.8.    Zaščitni nadstreški
         
11.8.1.  Vhodi, prehodi in poti okrog objekta v gradnji morajo
         biti zavarovani pred materialom, ki bi lahko padel z
         višine z zaščitnimi nadstreški. Izdelani morajo biti
         tako, da lahko vzdržijo padajoči material in preprečijo,
         da se naleteli material ne odbije in raztrese po okolici.
         
11.8.2.  Zaščitni nadstreški na gradbišču ne smejo biti nameščeni
         manj kot 220 cm in ne več kot 600 cm od tal. Nameščeni
         morajo biti po območju, kot je opredeljeno v točki 1.3.
         Lesena zaščitna konstrukcija (streha) nadstreška, ki ni
         tipsko izdelana, mora biti sestavljena iz dveh med seboj
         pravokotnih slojev desk, ob robovih pa mora imeti polno
         vertikalno zaščito višine vsaj 50 cm.
         
11.8.3.  Na zaščitni oder naleteli material je potrebno sproti
         odstranjevati.
         
11.9.    Nosilni odri in opaži
         
11.9.1.  Nosilni odri so odri za izvajanje betonskih,
         armiranobetonskih in podobnih masivnih konstrukcij (odri
         za nošenje opažev). Podporniki nosilnih odrov morajo biti
         kovinski. Kvaliteta materiala, uporabljenega za izdelavo
         nosilnih odrov, mora ustrezati standardom in določilom
         tega predpisa. Teleskopski podporniki s prilagodljivo
         dolžino in varovalnimi elementi za fiksiranje nastavljene
         dolžine elementa morajo biti izdelani kot določa standard
         SIST EN 1065.
         
11.9.2.  Ne glede na določilo iz predhodne točke se lahko
         uporabljajo samo izjemoma za podpiranje do višine 3 m
         tudi leseni podporniki. Biti morajo iz enega kosa
         zdravega lesa, najmanjši prerez pa vsaj 8 cm x 8 cm. Pred
         uporabo morajo biti pregledani. Na obeh koncih morajo
         biti čvrsto povezani tako, da je preprečeno nezaželeno
         premikanje. Podpornike se lahko podlaga največ do višine
         10 cm samo z lesenimi ali jeklenimi elementi.
         
11.9.3.  Pred pričetkom postavljanja nosilnih odrov mora biti
         preverjena nosilnost tal.
         
11.9.4.  Postavljene odre mora pred pričetkom uporabe pregledati
         oseba, ki izvaja strokovno nadzorstvo nad gradnjo, med
         obremenitvijo in izvajanjem del pa jih mora pregledovati
         s strani delodajalca določeni vodja posameznih del.
         
11.9.5.  Brez pisnega naloga osebe, ki izvaja strokovno nadzorstvo
         nad gradnjo, ni dovoljeno odstranjevati opaža in
         demontirati nosilnega odra.
         Demontažo nosilnega odra je izvajati po navodilih
         proizvajalca. Pri demontaži lesenih nosilnih podpornikov
         opaža pa je potrebno postaviti varovalne podpornike za
         zavarovanje pred morebitnim porušitvijo kot je določeno v
         projektu odra.
         
11.10.   Viseči odri
         
         Viseči odri se lahko uporabljajo v skladu s predpisi in
         navodili proizvajalca, kolikor so izdelani, sestavljeni,
         preizkušeni in pregledovani po zahtevah standarda SIST EN
         1808. Delavci morajo biti pri delu na visečih odrih
         privezani na oder z osebno varovalno opremo proti padcu v
         globino.
         
12.      Dodatne zahteve za izvajanje zemeljskih del in del v
         izkopih
         
12.1.    Pred pričetkom izvajanja zemeljskih del je potrebno
         izvesti zakoličbo obstoječih instalacij in naprav ter po
         možnosti izključiti nevarnosti, ki izhajajo iz njih (s
         prestavitvijo ali začasno izključitvijo električnega
         napajanja, zaprtjem in izpraznitvijo cevovodov in
         rezervoarjev ali podobno).
         
12.2.    V primeru izkopavanja na območju, kjer se nahajajo
         plinske, električne, vodovodne, kanalizacijske ali druge
         napeljave, naprave ali objekti, je potrebno dela
         opravljati po navodilih in pod nadzorstvom strokovne
         osebe, ki jo sporazumno določita lastnik naprave ali z
         njegove strani pooblaščeni vzdrževalec in izvajalec del.
         Dogovor je treba zapisati v knjigo ukrepov za varno delo.
         Če med izkopavanjem delavci nepričakovano naletijo na
         zgoraj omenjene naprave, morajo dela ustaviti za toliko
         časa, dokler ni zagotovljeno nadzorstvo iz prvega
         odstavka te točke.
         Pri izkopavanju ali čiščenju z zemljo zasutih jam,
         vodnjakov, kanalov in podobno, je potrebno predhodno
         ugotoviti morebitno prisotnost ogljikovega monoksida in
         drugih škodljivih, vnetljivih ali eksplozivnih plinov.
         
12.3.    Izkop v globino več kot 100 cm je potrebno obvezno vršiti
         ob izvajanju varnostnih ukrepov, ki preprečujejo zrušitev
         zemeljskih plasti z bočnih strani in usip izkopanega
         materiala (z zagatnimi stenami, razpiranjem ali
         ureditvijo brežin pod kotom notranjega trenja zemljine).
         Ob zgornjem robu izkopa je obvezno zagotoviti vsaj 100 cm
         širokega prostega pasu (prostora), na katerem ni
         dovoljeno odlaganje materiala ali ga uporabljati za
         transportne poti. Izkop kakor tudi razpiranje brežin je
         potrebno izvajati strokovno, po ustreznih normativih in
         statičnih izračunih pod neposrednim vodstvom vodje
         posameznih del. Ob tem je upoštevati tudi možnost vdora
         vode in povečanega tlaka v izkopanih stenah ali zagatah.
         Ob površinah po katerih se odvija promet, mora biti
         zavarovanje in stabilnost brežin predhodno dokazana z
         upoštevanjem pričakovane obtežbe.
         
12.4.    Gradbene jame in izkopi, ki so globlji od 2 metrov in
         imajo brežine urejene pod kotom večjim od 45° (bolj
         strmo), morajo imeti najmanj 100 cm od zgornjega roba
         postavljeno varnostno ograjo (izdelano kot določa točka
         7.1) ali urejeno zavarovanje nevarnega območja izkopa v
         skladu s točko 7.2.
         
12.4.    Odkopavanje zemlje mora potekati od zgoraj navzdol.
         Podkopavanje ni dovoljeno.
         Pri strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem
         območju stroja. Ročna dela smejo delavci opravljati le,
         ko stroj miruje.
         
12.5.    Jarke in druge izkope je potrebno kopati v zadostni
         širini, ki omogoča neovirano delo delavcev v njih tako,
         da ostaja po razpiranju in postavitvi cevovoda ali druge
         naprave (opaža, zidu...) v izkopu najmanj 60 cm prostora
         za gibanje delavcev.
         
12.6.    Pri strojnem kopanju izkopa je potrebno paziti na
         stabilnost stroja. Izkopano zemljo je potrebno odlagati
         tako, da ni ogrožena stabilnost bočnih strani izkopa.
         Robovi izkopa (in 100 cm pas ob njih) se smejo
         obremenjevati s stroji ali drugimi težkimi napravami le,
         če je z ustreznimi ukrepi zagotovljeno, da se zaradi
         dodatnih obremenitev le-ti ne morejo zrušiti.
         
12.7.    Opaž za razpiranje bočnih strani izkopa mora segati
         najmanj 20 cm nad nivo terena. Za razpiranje bočnih
         strani izkopov je potrebno uporabljati les oziroma drug
         material ter opremo ustrezne trdnosti in velikosti.
         Sredstva za spajanje in utrjevanje delov podpornikov
         (klini, okovje, vijaki, žeblji, žica in podobno) morajo
         ustrezati standardom. Prazen prostor med opažem in bočno
         stranjo izkopa je potrebno zapolniti in utrditi. Opaž se
         mora po celotni dolžini izkopa prilegati dnu izkopa.
         Odstranitev opažev ob zasipanju izkopa je potrebno
         opraviti po navodilu in pod nadzorstvom vodje posameznih
         del. Če bi odstranjevanje opaža lahko povzročilo
         nevarnost za delavce, je potrebno opaž pustiti v izkopu.
12.8.    Za sestopanje delavcev v izkop ali vračanje iz izkopa
         globljega od 100 cm, morajo biti zagotovljene lestve
         ustrezne dolžine, tako da sega držalo za roke najmanj 100
         cm nad robove izkopa.
         Lestve iz prvega odstavka te točke lahko nadomestijo tudi
         ustrezne stopnice ali rampe, če je na ta način
         poskrbljeno za varno gibanje delavcev tudi med
         padavinami.
         Pred začetkom del pri izkopu zemlje in vselej po
         neugodnih vremenskih pojavih, mrazu ali topitvi snega in
         ledu, mora vodja posameznih del (zemeljskih del) opraviti
         pregled izkopa in po potrebi ustrezno ukrepati (za
         zavarovanje pred zruški bočnih strani izkopa...).
         
12.9.    Poti in rampe za odvažanje materiala iz izkopa morajo
         ustrezati trdnosti terena in karakteristikam transportnih
         vozil. Njihov nagib ne sme presegati 40 %.
         Nakladanje materiala z nakladalnikom ali drugim
         mehaničnim sredstvom na tovorno vozilo preko njegove
         kabine ni dovoljeno, če kabina ni zavarovana pred
         mehanskimi poškodbami.
         
12.10.   Materiala, potrebnega za gradnjo in montažna dela v
         izkopih (temelji, kanali, inštalacijski vodi, rovi in
         pod.), ni dovoljeno odlagati na robove izkopa ali na
         kraje, kjer bi se lahko zrušil oziroma predstavljal
         nevarnost za delavce v izkopu.
         Za spuščanje materiala v izkope je potrebno uporabljati
         naprave (žlebove, lijake) ali transportna sredstva, ki so
         primerna vrsti, obliki in teži materiala. Spuščanje
         težjih gradbenih elementov se lahko opravlja samo z
         ustrezno delovno opremo in z delavci, ki so vajeni takega
         dela, pod nadzorstvom vodje posameznih del
         (instalaterskih, tesarskih...).
         
13.      Dodatne zahteve za izvajanje masivnih konstrukcij
         
13.1.    Z betoniranjem, zidanjem obokov in drugimi deli na
         nosilnem odru je dovoljeno začeti šele, ko oseba, ki
         izvaja strokovno nadzorstvo nad gradnjo preveri, da je
         nosilni oder izdelan po projektu, zavarovan z varnostno
         ograjo in so opravljena vsa potrebna predhodna dela, ter
         to zapiše v knjigo ukrepov za varno delo. Dela se lahko
         izvaja samo pod neposrednim vodstvom vodje posameznih
         del.
         
13.2.    Pred začetkom del na odru je potrebno vse ostre vrhove in
         robove sredstev, ki spajajo posamezne dele (žeblji,
         spone, žice in drugo), pa štrlijo iz opaža in drugih
         delov lesene konstrukcije nosilnega odra, zakriviti ali
         pokriti.
         
13.3.    Betonska dela večjega obsega na višinah in v globinah
         (visoke stavbe, hidrocentrale, jezovi, in drugo) se lahko
         izvaja samo po predhodno izdelanem programu, s strokovno
         usposobljenimi in zdravstveno sposobnimi delavci, ki so
         seznanjeni z nevarnostmi pri teh delih.
         
13.4.    Ob betoniranju s pomočjo črpalke morata transportno cev
         za beton na mestu izliva betona držati dva delavca.
         
13.5.    Nasilno snemanje opaža z dvigalnimi ali drugimi napravami
         ni dovoljeno. Pri drsnem premikanju in snemanju opaža z
         vitli (ali ročno) ni dovoljeno stati na napravi, ki
         prijema opaž (sani in podobno).
         
13.6.    Betoniranje in obdelavo betona z napravami z visokim
         pritiskom lahko izvajajo samo strokovno usposobljeni
         delavci. Področje, kjer se taka dela izvajajo, je
         potrebno na primerni oddaljenosti zavarovati ter označiti
         z opozorilnim trakom, znakom prepovedi dostopa in znakom
         za splošno nevarnost. Delavci, ki opravljajo ta dela,
         morajo med delom uporabljati osebno varovalno opremo za
         varovanje obraza, dihal in celega telesa.
         
14.      Dodatne zahteve za montažno gradnjo
         
14.1.    Montažna gradnja je dovoljena samo v skladu s programom
          montaže, ki mora vsebovati:
         – načrte montažnih elementov s podatki o njihovi teži,
         označbi, mestih podpiranja med prevozom in na skladišču
         ter detajli sidrišč za prenos,
         – opis potrebnih dvigalnih in načrt pomožnih sredstev za
         prenos,
         – načrt skladiščenja na gradbišču,
         – opis postopka montaže (vrstni red izdelave in
         transporta posameznih montažnih delov, način in vrstni
         red dviganja, nameščanja in utrjevanja montažnih
         elementov...,
         – varnostne ukrepe za vsa dela, ki tvorijo montažno
         gradnjo.
14.2.    Sestavljanje in pritrjevanje montažnih elementov ter
         druga montažna dela na objektu smejo opravljati le
         polnoletne osebe, ki so zdravstveno sposobne za delo na
         višini in usposobljene za varno montažo ob neposrednem
         nadzoru vodje posameznih (montažnih) del.
         
14.3.    Vsak montažni element mora biti v skladu s programom
         montažne gradnje na ustrezen način vidno in primerno
         zaznamovan. Poleg te označbe morata biti na elementu
         označena tudi datum izdelave in teža elementa v
         kilogramih. Poleg delov za vgraditev in pritrditev
         elementa na objektu mora vsak element imeti tudi pomožne
         kovinska sidra, ki omogočajo zanesljiv prenos in
         vgraditev elementa na kraju montaže.
         
14.4.    Montažna gradnja je dovoljena le z uporabo ustrezne
         delovne opreme za prevoz in dviganje ter za to delo
         prirejenih pomožnih sredstev.
         
14.5.    Izvajanje montažnih del na višini je dovoljeno samo z
         namenske opreme za delo na višini (z odrov, opreme za
         dviganje oseb...). Hoja in delo na elementih, ki niso
         stabilno položeni, ni dovoljena.
         
14.6.    Montažni elementi na gradbišču morajo biti pravilno in po
         načrtu montaže zloženi na določenem mestu tako, da jih je
         možno brez zastoja in varno premikati in vgrajevati v
         objekt.
         
14.7.    Pripenjanje montažnih elementov na kavelj in njihovo
         odpenjanje z dvigalne naprave pri nakladanju na motorna
         in druga vozila ter pri razkladanju z vozil je potrebno
         opravljati praviloma brez vzpenjanja delavcev na vozilo
         oziroma na elemente.
         
14.8.    Med spuščanjem in dviganjem montažnih elementov na
         motorno vozilo z dvigalno napravo voznik ne sme biti v
         kabini vozila.
         
14.9.    Montaže elementov višjega nadstropja na objektu ni
         dovoljeno začeti preden ni zagotovljen zanesljiv dostop
         na to nadstropje.
         
14.10.   Vgrajevanje težkih montažnih elementov (plošč, gred in
         drugo) je dovoljeno le po poprejšnji pripravi pomožnih
         sredstev za prenašanje, postavljanje in utrjevanje
         elementov na objektu (jarmi, prenosni okviri in drugo).
         Pomožna sredstva morajo biti pred uporabo pregledana in
         preizkušena glede na predvideno obremenitev.
         
14.11.   Pri prenašanju, postavljanju in pritrjevanju vsakega
         posameznega montažnega elementa na objekt morata
         signalist in upravljalec dvigala pazljivo spremljati pot
         montažnega elementa do mesta vgraditve in delo monterjev,
         ki element postavljajo in utrjujejo.
         
14.12.   Monter mora s posebnim znamenjem javiti signalistu
         oziroma delavcu na dvigalu, da je operacija prenosa in
         vgraditve elementa v objekt končana.
         
14.13.   Dele armature, ki štrlijo iz elementa po montaži in bi
         lahko povzročili, da bi se delavec obnje zapel in
         poškodoval, je potrebno na primeren način odstraniti ali
         zavarovati (odrezati, upogniti in podobno).
         
15.      Dodatne zahteve za izvajanje del na strehah in drugih
         površinah v naklonu
         
15.1.    Dela na površinah v naklonu večjem od 45 in strehah lahko
         izvajajo samo delavci, ki so zdravstveno sposobni za
         izvajanje del na višini. Dela se lahko izvajajo samo v
         ugodnih vremenskih razmerah ob zagotovitvi ukrepov za
         preprečitev zdrsa in padca delavcev v globino.
         
15.2.    Ukrepe za preprečitev zdrsa in padca v globino je
         potrebno izvesti v odvisnosti od:
         višine delovnega mesta,
         naklona površine (strmine),
         vrste in nosilnosti kritine (ali druge površine),
         trajanja in vrste del (oziroma nevarnosti izhajajočih iz
         teh del).
         
15.3.    V odvisnosti od višine in naklona površine velja, da so
         ustrezni ukrepi:
         na površinah z naklonom do 20 postavitev varnostnih ograj
         na previsnih robovih streh (ali na delovnih odrih ob
         strehi) ali postavitev označitve nevarnega območja na
         oddaljenosti najmanj 2 m od previsnega robu – samo kadar
         ne obstaja nevarnost drsenja po površini (površina ni
         gladka pločevina ali material s podobnimi lastnostmi);
         na površinah z naklonom od 20 do 45 postavitev varnostnih
         ograj ali lovilnih odrov ali mrež na previsnih robovih
         streh ter na takih razdaljah, da je višina zdrsa manjša
         od 5 m;
         na površinah z naklonom od 45 do 60 je potrebno poleg
         postavitve varnostnih ograj ali lovilnih odrov ali mrež
         kot je zahtevano v prejšnji alinei, obvezno tudi
         varovanje (privezovanje) delavca z osebno varovalno
         opremo za varovanje proti padcu v globino;
         na površinah z naklonom večjim od 60 je potrebno poleg v
         prejšnji alinei opisanih ukrepov zagotoviti tudi varne
         dostope (stabilno položene lestve...) za vzpenjanje po
         površini in na vsakih 2 m višine postaviti tudi vodoravne
         delovne pode s katerih delavci opravljajo delo
         (opremljene z varnostnimi ograjami).
         
         Varnostne ograje morajo biti najmanj tako visoke, da je
         zgornji rob merjeno pravokotno na površino v naklonu vsaj
         100 cm nad to površino. Kolikor je naklon površine večji
         od 45 mora biti spodnji (poln) zaščitni rob v ograji
         višine vsaj 50 cm ali pa mora biti ograja zaščitena z
         mrežo, ki preprečuje padanje materiala v globino.
         
15.4.    Pred začetkom del na obstoječih strehah mora odgovorna
         oseba, določena s strani delodajalca, preveriti stanje
         nosilne strešne konstrukcije in krova (letve, kritina) in
         po potrebi ukreniti vse potrebno, da ne pride do poškodb
         delavcev ali drugih oseb.
         
15.5.    Med deli na strehi se v prostoru neposredno pod strešno
         konstrukcijo ne sme zadrževati nihče. Nevarno območje je
         potrebno zavarovati in označiti s postavitvijo ustreznih
         varnostnih znakov.
         
15.6.    Na strehah, ki so krite z vlaknato cementnimi ploščami,
         tanko pločevino ali podobno kritino (industrijske
         strehe), ki ne more nositi večjih obremenitev (teže
         delavca, materiala in orodja), je potrebno pred začetkom
         del izdelati zanesljive prehode in delovne ploščadi za
         varno delo. Področja, po katerih se delavci lahko varno
         gibljejo, morajo biti jasno označena.
         Pri čiščenju snega in vzdrževanju strehe ob svetlobnih
         jaških in oknih ter drugih lomljivih površinah mora
         delodajalec poskrbeti za ustrezno zavarovanje teh površin
         (prekritje z lovilnimi mrežami...).
          Svetlobni jaški in okna s steklenim kritjem morajo biti
         dvignjeni nad ravnino strehe. Vse industrijske strehe ne
         glede na njihovo obliko in vrsto kritine morajo imeti
         zanesljive dostope do teh mest. Dostopi, prehodi in
         delovne ploščadi morajo biti široki najmanj 60 cm, po
         potrebi pa morajo imeti tudi trdno varovalno ograjo.
         
15.7.    Delavci so lahko v primeru kratkotrajnih del na strehi,
         ki zahtevajo veliko premikanja, proti zdrsu in padcu v
         globino ne glede na določila točke 15.3 zavarovani tudi
         samo z osebno varovalno opremo za varovanje proti padcu v
         globino. Nevarno območje okrog objekta pa mora biti
         zavarovano (pred padajočim materialom) kot je opisano v
         točki 1.3.
         
16.      Dodatne zahteve za izvajanje del pod zemljo
         
16.1.    Za vsa dela pri gradnji podzemnih objektov mora biti
         izdelana ustrezna tehnična dokumentacija. Uporabljeni
         materiali in konstrukcije morajo biti izdelani v skladu s
         predpisi in ustrezati montageološkim razmeram na mestu
         gradnje.
         
16.2.    Pri načrtovanju del v podzemnih objektih skozi hribine,
         kjer je na osnovi opravljenih geoloških raziskav možno
         pričakovati pojave metana, je potrebno v varnostnem
         načrtu določiti posebne ukrepe za odvajanje morebitnih
         nevarnih plinov.
         Ti ukrepi morajo obsegati tudi:
         sistem ugotavljanja in kontrole metana;
         ukrepe za varnost oseb.
         V primeru pojava koncentracije metana nad 0,5 % je
         obvezen takojšen izklop strojev in naprav.
         
16.3.    Dela po zemljo lahko izvajajo le strokovno usposobljeni
         delavci pod stalnim in neposrednim nadzorom vodje
         posameznih del. Delavci morajo biti poučeni o
         nevarnostih, ki so jim izpostavljeni in ukrepih, ki jih
         morajo v takih primerih izvesti.
         Ob izvajanju izkopa, podpiranja in izdelavi osnovne
         podgradnje je potrebno upoštevati predpise, ki veljajo za
         rudarska dela.
         
16.4.    Delodajalec, ki gradi pod zemljo, mora voditi natančno
         evidenco o vstopanju in izstopanju vseh oseb v podzemni
         objekt.
         
16.5.    Podgradnjo je potrebno redno kontrolirati in v primeru
         ugotovljenih nepravilnosti takoj ustrezno ukrepati.
         
16.6.    Transportne poti je potrebno ustrezno zavarovati na
         mestih odprtin, brežin ter nižje ležečih prostorov. Če so
         za odvažanje materiala iz podkopa izdelani presipi, ki
         vodijo v spodnji podkop, morajo biti odprtine presipov
         ustrezno zavarovane.
         
16.7.    Delovna mesta v podzemnih objektih morajo biti dobro
         prezračevana s prisilno ventilacijo. Sistem zračenja mora
         ustrezati lokaciji in dolžini prostora ter vrsti
         škodljivih snovi, ki nastajajo pri delu (plini, prah in
         drugo) kot je določeno v točki 6.1. Odsesovanje prahu
         mora biti zagotovljeno neposredno na mestu nastanka.
         V predorih, rovih in podkopih, kjer je moč pričakovati
         pojav metana, je prepovedano kajenje in vnašanje vžigal.
         Ob prvem pojavu koncentracije metana nad 0,5 % mora
         izvajalec del o tem nemudoma obvestiti Inšpektorat RS za
         delo.
         
16.8.    Instalacije za elektriko, tehnološko vodo, stisnjen zrak
         in druge morajo biti položene tako, da niso izpostavljene
         mehanskim poškodbam.
         Električne instalacije in oprema morajo biti izvedene kot
         je predpisano za tesne in vodljive prostore ter jih je
         potrebno preverjati redno vsaj 1x mesečno ter po vsaki
         premestitvi, vdoru vode ali drugi spremembi.
         
16.9.    Stroji, ki se uporabljajo pri podzemni gradnji, morajo
         biti brezhibni, strojniki pa posebej usposobljeni za delo
         z njimi.
         Stroji z motorjem z notranjim zgorevanjem se lahko
         uporabljajo samo z motorji na dizel pogon, ki so
         opremljeni s čistilci izpušnih plinov.
         Vozila za prevoz materiala morajo biti opremljena z
         ustrezno svetlobno in zvočno signalizacijo, ki se v
         primeru vzvratne vožnje avtomatsko vključi. Delovno mesto
         upravljalca stroja mora biti zavarovano z zaščitno
         konstrukcijo.
         Stroji in vozila morajo imeti poleg obvezne opreme tudi
         priročni gasilni aparat. Preglede delovne opreme je
         potrebno izvajati pred vsako premestitvijo na novo
         gradbišče in najmanj 1x letno.
         
16.10.   Pri uporabi kemikalij, ki se dodajajo betonu za hitrejše
         strjevanje, je potrebno upoštevati predpise in navodila
         za delo z nevarnimi snovmi in uporabljati ustrezna
         zaščitna sredstva.
         
17.      Dodatne zahteve za delo v cevovodih in utesnjenih
         prostorih
         
17.1.    Dela v cevovodih (in utesnjenih prostorih) opravljajo      
         lahko le polnoletni, zdravstveno sposobni ter strokovno
         usposobljeni delavci, ki so bili predhodno poučeni o
         nevarnostih in ukrepih za varno delo pri delu v
         cevovodih.
                                                                    
17.2.    Pred pričetkom izvajanja del mora vodja posameznih del     
         preveriti stanje v cevovodu (kontrola prisotnih plinov,
         vizualni pregled...) in izvesti potrebne preventivne
         ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Vsa
         dela v cevovodih se lahko opravljajo samo pod neposredno
         kontrolo vodje posameznih del.
                                                                    
17.3.    Varovanje delavcev v cevovodih mora biti zagotovljeno s
         površine pri vseh odprtih dostopih. Med delavci v
         cevovodu in odgovorno osebo zunaj mora biti zagotovljen
         zanesljiv način sporazumevanja. Vodja del mora imeti pri
         sebi telefon, da lahko pokliče na pomoč reševalno službo.
         Zunaj, ob vstopih v cevovod, mora biti takšno število
         usposobljenih delavcev in ustrezne opreme, da je možno
         takoj pristopiti k reševanju delavcev iz cevovoda.
         Vsak delavec v cevovodu mora imeti baterijsko ali
         električno prenosno svetilko.
                                                                    
17.4.    Spuščanje in dvigovanje delavcev po lestvi v vertikalnem   
         cevovodu (ali jašku), ki je višji od 5 m, je dovoljeno
         samo ob uporabi osebne varovalne opreme za varovanje
         proti padcu v globino. Lestve za izstop morajo biti
         nameščene ves čas dela v cevovodu.
                                                                    
17.5.    Delavci lahko opravljajo dela le v cevovodih, katerih      
         premer je večji od 1000 mm. Dela v cevovodih premera od
         600 mm do 1000 mm lahko delavci izvajajo le v izrednih
         primerih, če je :
         predhodno preverjeno, da je opravljanje del možno brez
         nevarnosti za porušitev cevi, eksplozijo, utopitev,
         zadušitev ali zastrupitev delavca;
         zagotovljeno, da se delavci premikajo po cevovodu le na
         napravah, ki so povezane in vodene z vrvmi ali drogovi od
         vhodne odprtine v cevovod ali od zunaj;
         da je delavec pod stalnim vizualnim nadzorom.
         Vstop delavcev v cevovod premera pod 600 mm je
         prepovedan.
         
17.6.    Izjemoma se sme v cevovodih s prosto gladino (v katerih
         ni povišanega tlaka) premera nad 1000 mm izvajati dela
         tudi v primeru, ko ni možno izvesti popolne izpraznitve
         cevovoda. V takih primerih pa mora delodajalec zagotoviti
         posebna navodila za izvajanje del in izvedbo ukrepov za
         varovanje delavcev pred utopitvijo in drugimi
         nevarnostmi.
         
17.7.    Električne instalacije, stroji in naprave, ki se
         uporabljajo pri delu v cevovodih morajo ustrezati
         predpisom za tesne in vodljive prostore.
         
17.8.    Pri varjenju, žaganju in sorodnih postopkih v cevovodih
         je potrebno upoštevati ustrezne predpise za delo v
         utesnjenenih prostorih.
         
17.9.    V cevovodih je prepovedana uporaba tekočega plina ter
         delovne opreme s pogonom na notranje zgorevanje.
         
17.10.   Če v delovnem postopku nastajajo škodljivi plini ali
         prah, mora biti zagotovljeno prisilno zračenje.
         Prah, ki nastaja v postopku dela v cevovodu, mora biti
         odstranjen ali odsesovan čim bližje mestu nastanka.
         
17.11.   Delavci morajo takoj zapustiti cevovod v primerih vdora
         vode, pojava škodljivih plinov, izpada električne
         energije ali zaustavitve delovanja prezračevalnega
         sistema. Z deli v cevovodu se lahko nadaljuje šele, ko
         vodja del preveri, da nevarnosti ni več.
         
18.      Dodatne zahteve za izvajanje del ob in nad vodo in
         površinami, v katerih se lahko utone
         
18.1.    Kadar pri izvajanju del obstaja nevarnost utopitve, je
         potrebno poskrbeti za:
         primerno ureditev delovišča ter ustrezno opremo za varno
         delo;
         predpisano reševalno opremo in sredstva za reševanje (kot
         velja za urejena kopališča);
         vsaj enega usposobljenega reševalca iz vode;
         usposobljenost delavcev za samoreševanje iz vode (znanje
         plavanja);
         neoviran dostop za reševalce in reševalno opremo;
         druge predpisane ukrepe.
         
18.2.    Pri izvajanju del nad/ob rekah in vodnih pregradah z
         velikim pretokom morajo delavci kljub izvajanju drugih
         ukrepov za varnost in zdravje pri delu nositi tudi
         reševalne jopiče.
         
18.3.    Na vtokih v elektrarne in drugih mestih, kjer voda
         ustvarja sesalni učinek, je pred pričetkom izvajanja del
         potrebno zapreti zapornice ali izvesti druge ustrezne
         ukrepe za preprečitev odplavitve in utonitve delavcev.
18.4.    Na deloviščih, kjer obstaja nevarnost utopitve delavcev
         zaradi hitrega naraščanja vodne gladine, je treba
         predvideti ukrepe (nadzor, signalizacija, način in poti
         umika...) in zagotoviti opremo za hitro reševanje oziroma
         umik delavcev iz nevarnega območja.
         
18.5.    Na vodah, po katerih se odvija promet, je zagotoviti tudi
         ukrepe za varovanje delovišča pred nevarnostmi, ki
         izhajajo iz prometa po vodi.
         
18.6.    Na deloviščih na plovnih objektih (ploščadih, ladjah,
         čolnih, pontonih...) morajo biti na voljo reševalni
         jopiči za vse delavce in morebitne obiskovalce na
         objektu. Plovila morajo imeti dovoljenje za plovbo v
         skladu s posebnimi predpisi in biti (med izvajanjem del z
         njih) trdno privezana ali zasidrana ter imeti urejen
         varen dostop s kopnega in z vodne površine. Področja na
         plovilih kjer obstaja možnost padca v vodo, morajo biti
         zavarovana s trdno in stabilno varnostno ograjo. Odprtine
         v tleh plovila morajo biti z izjemo časa, ko so v
         uporabi, stalno zaprte ali zavarovane z varnostno ograjo.
         
19.      Dodatne zahteve za rušitvena dela in demontaže
         
19.1.    V primeru rušenja ali demontaže objekta ali njegovega
         dela mora biti, ne glede na način rušenja (ročno, s
         stroji ali z miniranjem) predhodno izdelan program del in
         varnostni načrt.
         V varnostnem načrtu mora biti izrecno naveden način
         ugotavljanja prisotnosti zaostalih nevarnih plinov,
         tekočin ali drugih nevarnih snovi v prostorih, vdolbinah,
         rezervoarjih, jaških, napeljavah, opremi in konstrukciji
         objekta ter ukrepi za preprečitev nevarnosti v zvezi s
         tem.
         
19.2.    Na objektu, ki je predviden za rušenje, mora biti pred
         pričetkom del izključena električna napetost in
         izpraznjene vse druge instalacije, rezervoarji in drugi
         prostori.
         Pred začetkom rušenja je potrebno s sondažami na
         značilnih mestih preveriti ali je v materialu prisoten
         azbest. V primeru, da izvajalec del ugotovi prisotnost
         azbesta ali možnost nastanka nevarnega prahu, mora
         izvesti vse ukrepe, ki so predpisani za ravnanje s temi
         snovmi.
         
19.3.    Rušenje objekta smejo izvajati le delavci, ki so prejeli
         pisna navodila za varno delo in so usposobljeni za to
         delo. Delo se lahko izvaja samo pod neposrednim in
         stalnim nadzorstvom vodje posameznih (rušitvenih) del.
         Pri delu je obvezna uporaba osebne varovalne opreme za
         varovanje dihal in druge ustrezne osebne varovalne
         opreme.
         
19.4.    Pred začetkom rušenja je potrebno ogroženo območje
         ograditi z varovalno ograjo ali ga na drug ustrezen način
         zavarovati. Zavarovanje ogroženega območja mora trajati,
         dokler rušenje ni končano.
         
19.5.    Ročno rušenje objekta je potrebno izvajati postopno od
         zgoraj navzdol. Rušenje mednadstropne oziroma stropne
         konstrukcije se sme začeti šele, ko so porušeni in
         odstranjeni vsi deli nad njeno ravnijo. Ročno rušenje
         prostostoječe stene (predelna stena, ograja, steber in
         podobno) je dovoljeno le z ustreznimi delovnimi odri. Pri
         demontažnih delih morata na istem mestu ali v istem
         prostoru delati najmanj dva delavca. Kadar to ni
         izvedljivo, se mora druga oseba nahajati v vidni ali
         slišni razdalji od delavca.
         
19.6.    Rušenje sten s spodkopavanjem ni dovoljeno. Pri rušenju
         večnadstropnih objektov ni dovoljeno zbiranje porušenega
         materiala na posameznih nadstropjih.
         
19.7.    Vsi elementi, ki so predvideni za demontiranje, morajo
         biti pred sprostitvijo zvez z odvijačenjem, žaganjem,
         avtogenim rezanjem ali na drug način zanesljivo podprti
         ali obešeni tako, da po sprostitvi zvez ne morejo
         ogrožati varnosti delavcev.
         
19.8.    Demontirane grede, nosilce in druge težke ali velike
         konstrukcijske dele je dovoljeno odstranjevati z objekta
         le z ustrezno delovno opremo. Prosto spuščanje oziroma
         odmetavanje elementov in materiala z objekta je
         prepovedano. Sipek in prašen material je dovoljeno
         odstranjevati z objekta le po popolnoma pokritih koritih
         ali ceveh ali na drug način tako, da je preprečeno
         širjenje prahu.
         
19.9.    V primeru strojnega rušenja (s traktorjem goseničarjem in
         podobno), mora biti stroj oddaljen najmanj za 1,5-krat
         večjo razdaljo, kot znaša višina objekta oziroma dela, ki
         se ruši. Raztržna trdnost jeklene vrvi, s katero se
         prenaša vlečna sila, ki je potrebna za rušenje objekta,
         mora biti najmanj trikrat večja od vlečne sile stroja.
         Vlečno silo stroja je potrebno prenašati na površino
         objekta oziroma njegovega dela, ki se ruši (stena, steber
         in drugo), enakomerno s podloženimi deskami, gredami in
         podobno.
         
19.10.   Zasute betonske stebre, jeklene nosilce in druge dele
         objekta ni dovoljeno vleči iz ruševin s stroji, ne da bi
         bile pred tem ruševine odstranjene. Rušenje ali vlačenje
         težkih delov iz gradbenega objekta ni dovoljeno s
         traktorji na kolesa.
         
19.11.   Pri rušenju posameznih delov ali celotnega gradbenega
         objekta z miniranjem je potrebno upoštevati predpise o
         ravnanju z eksplozivnimi sredstvi in miniranju.
         
20.      Dodatne zahteve za delo ob prometu
         
20.1.    Pri izvajanju del na cestah, po katerih med delom promet
         ni ustavljen, je potrebno zagotoviti varovanje delovišča
         v skladu s posebnimi predpisi in določili tega
         pravilnika. Del pa ni dovoljeno izvajati pri močno
         zmanjšani vidljivosti (v megli, temi...) razen, če je
         delovišče primerno osvetljeno z umetno razsvetljavo.
         
20.2.    Delavci, ki izvajajo kakršnakoli dela ob potekajočem
         prometu, morajo nositi signalizacijska oblačila z
         odsevnimi trakovi, izdelana v skladu s standardom SIST EN
         471. To velja tudi za delavce, ki opravljajo vsakodnevno
         delo v komunalnih dejavnosti (odvoz smeti, pometanje cest
         in pločnikov, izmere terena...).
         
20.3.    Kadar zapora voznega pasu ni izvedena, se lahko
         opravljajo dela le tako, da s strani delodajalca vodja
         posameznih del nadzira varno delo delavcev. Pred začetkom
         del morajo biti delavcem dana jasna navodila za delo.
         Delovišče na cesti mora delodajalec označiti s prometnimi
         znaki v skladu s prometnimi predpisi.
         
21.      Dodatne zahteve za uporabo delovne opreme
         
21.1.    Vsa delovna oprema mora biti preden je premeščena na
         delovišče (gradbišče) pregledana, preizkušena in biti
         brezhibna. S stroji lahko upravljajo samo delavci, ki so
         strokovno usposobljeni v skladu s predpisi ter so bili o
         varnem delu predhodno poučeni in preizkušeni.
         
21.1.2.  Delodajalec mora za pravilno in strokovno postavljanje in
         vzdrževanje delovne opreme na gradbišču ter za
         demontiranje in prevoz na drugo gradbišče določiti
         odgovorno osebo oziroma vodjo posameznih del.
         
21.2.    Naprave za dviganje in prenašanje prostovisečih bremen
         (kabelski žerjav, gradbeni stolpni žerjav, škripčevje in
         drugo) in vsa pomožna nosilna sredstva morajo ustrezati
         predpisanim zahtevam.
         
21.2.1.  Na gradbišču, na katerem se uporabljajo za dviganje in
         prenašanje bremen premične dvigalne naprave s kavlji in
         drugimi prijemalnimi napravami, ki visijo na jekleni
         vrvi, mora delodajalec poskrbeti za varnost bremena in
         delavcev, ki delajo na ogroženem območju.Transportne
         naprave v obliki posod je dovoljeno polniti le do dveh
         tretjin volumna ali do višine, ki je označena na posodi.
         
21.2.2.  Ogroženi prostor na mestu dviganja bremen mora biti
         ograjen ali označen z opozorilnim znakom za viseče breme
         in prepovedan dostop. Dostop v ogroženi prostor pod
         tovorno ploščadjo dvigala je dovoljen le delavcem, ki
         nakladajo ali razkladajo material.
         
21.2.3.  Območje nakladanja in razkladanja bremena pri dvigalih v
         posameznih nadstropjih mora biti ustrezno zavarovano za
         preprečitev padcev delavcev z nadstropja.
         
21.2.4.  V primeru dviganja bremen je potrebno po vsej višini
         gradbenega objekta odstraniti štrleče dele ali postaviti
         vodila, ki preprečijo zatikanje bremena.
21.3.    Prevoz oseb z dvižnimi napravami za prevoz tovora ni
         dovoljen, razen v izrednih primerih:
         kadar postavitev, uporaba ali demontaža namenskih
         sredstev za dostop do delovišča, kot so stopnišča, osebno
         dvigalo, lestve, dvižna platforma ali podobna naprava,
         zaradi konfiguracije gradbišča ni mogoča ali pa
         vzpenjanje/spuščanje po/z njo predstavlja za delavce
         večjo nevarnost;
         kadar gre za izvajanje kratkotrajnih del.
         
         Ob tem mora biti zagotovljeno:
         – da se osebe spušča in dviguje samo v posebej namensko
         izdelani opremi za prevoz oseb (košar),
         – da je poskrbljeno za varen vstop in sestop. Košara mora
         biti stabilno postavljena na dovolj veliko, zavarovano in
         nosilno površino, da ni nevarnosti za padec delavca v
         globino,
         – da je hitrost premikanja košare manjša od 0,5 m/s in je
         premikanje brez sunkov v katerikoli smeri. Med
         dvigom/spuščanjem delavcev v košari ne sme biti ostrih
         ali šilastih predmetov,
         – da so izdelana pisna navodila za varen prevoz oseb in o
         tem poučeni upravljalec dvigala in uporabniki dvigala.
         Hkrati se sme v košari dvigati/spuščati največ 4 osebe. V
         košari, ki je pritrjena na napravi za prenos betona, pa
         je lahko največ 1 oseba. Delo iz košare je dovoljeno
         izvajati samo tako, da je delavec z varnostnim pasom
         privezan na stabilni del košare.
         Pri močnejšem vetru (sunkih vetra večji od 5 m/s) se
         dviganje/spuščanje ne sme pričeti, začeto dviganje se
         mora ustaviti in košaro z delavci z zmanjšano hitrostjo
         spustiti na tla.
         Med upravljavcem dvigala in osebami v košari mora biti
         vzpostavljena komunikacija.
         
         Pred pričetkom prevoza oseb z dvižnimi napravami za
         prevoz tovora mora delodajalec o tem obvestiti
         Inšpektorat RS za delo.
         
21.3.2.  Dvigalo, s katerim se sme dvigati/spuščati delavce v
         košari, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
         Postavljeno mora biti na trdni in ravni podlagi, katere
         nagib ne presega 1 %.
         Preizkusi in pregledi dvigala morajo biti opravljeni pred
         pričetkom prevoza oseb.
         Delodajalec mora zagotoviti periodične preglede, ki jih
         dnevno izvaja upravljavec dvigala, redno mesečno pa
         pooblaščeni delavci delodajalca za opravljanje pregledov.
         V primeru ugotovljenih poškodb ali pomanjkljivosti mora
         delodajalec takoj ustaviti prevoz oseb in po odpravi
         pomanjkljivosti opraviti ponoven pregled naprave.
         Obremenitev dvigala s košaro in z največjim dovoljenim
         številom oseb ne sme biti večja od polovice dovoljene v
         celotnem območju predvidenega manevra.
         
         Če sta dve dvigali tako blizu, da se njuno manevrsko
         področje prekriva, mora eno od dvigal med
         dviganjem/spuščanjem delavcev v košari mirovati, z ročico
         obrnjeno izven skupnega delovnega območja, tako da sta
         oba upravljalca ves čas v dvigalu.
         
         Spuščanje bremenskega kavlja mora biti izvedeno z
         motornim pogonom. Spuščanje s težnostjo in manevriranje
         hitrosti samo z uporabo zavore ni dovoljeno.
         
21.3.3.  Košara mora biti izdelana v skladu s predpisi in biti
         predhodno preizkušena ter redno mesečno pregledana,
         delodajalec pa mora o tem hraniti dokumentacijo na
         gradbišču.
         
         V košari mora biti vrv, ki služi za dvig vrvne lestve ali
         reševalne vrvi, za primer nepredvidene ustavitve dvigala.
         Njena dolžina mora biti tolikšna, da pri najvišjem možnem
         dvigu košare seže do tal in je na koncu obremenjena z
         utežjo. Vrv mora imeti raztržno trdnost najmanj 10 kN.
         
         Dokler za košaro za prevoz oseb ni posebnega predpisa,
         morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
         Košara mora biti načrtovana in izdelana za petkratno
         predvideno obremenitev in pred uporabo pregledana. Na
         njej mora biti neizbrisno označeno:
              – ime proizvajalca
              – leto izdelave
              – tip
              – tovarniška številka
              – lastna teža
              – dovoljena obremenitev in število oseb
              
         Ograja košare mora biti trdna, visoka najmanj 110 cm,
         merjeno od poda. Nad podom mora biti poln zaščitni rob do
         višine najmanj 15 cm, zaprta mora biti z jekleno mrežo
         ali podobnim, pri čemer odprtine niso večje od 2 cm x 2
         cm. Na višini 1 m od poda mora biti okroglo oprijemalo. V
         kabini ne sme biti nikakršnih ostrih robov in šilastih
         delov konstrukcije.
         Vhod v košaro/platformo/kabino se med
         dviganjem/spuščanjem ne sme odpreti navzven. Z ustreznimi
         ukrepi mora biti onemogočeno nehoteno odpiranje vrat med
         dviganjem in spuščanjem.
         Streha košare mora biti dovolj trdna, da so delavci v
         njej zaščiteni pred padajočimi predmeti. Pod streho mora
         biti dovolj prostora, da delavci stojijo.
         Na košari za prenos betona s spremstvom delavca streha
         nad košaro ni potrebna.
         Pri enostranski obremenitvi košare z 1,5-kratno koristno
         obtežbo na 1/4 dolžine košare nagib košare ne sme biti
         večji od 20o.
         V košari mora biti zagotovljeno sidrišče, na katero se
         sidra vrv v slučaju evakuacije delavcev (zaradi izpada
         delovanja dvigalne naprave).
         
22.      Dodatne zahteve za vzdrževalna dela
         
22.1.    Kadar delavci opravljajo manjša vzdrževalna dela ali
         čiščenje na zunanji strani visokega objekta tako, da
         visijo na vrveh, ta dela sodijo med posebno nevarna, zato
         jih smejo opravljati le usposobljeni delavci, zdravstveno
         sposobni za dela na višini. Teh del ni dovoljeno izvajati
         v neugodnih vremenskih razmerah. Med delom je obvezna
         uporaba kombiniranega varovalno-pozicijskega delovnega
         pasu izdelanega skladno z zahtevami predpisov, delavci pa
         morajo biti privezani s pozicijsko vrvjo ter zavarovani z
         varovalno vrvjo. Vsaka vrv mora biti vpeta na svoje trdno
         sidrišče.
         Prostor pod deloviščem je potrebno označiti z opozorilnim
         trakom in znaki kot je določeno v točki 1.3.
         
23.      Dodatne zahteve za uporabo osebne varovalne opreme
         
23.1.    Osebna varovalna oprema, določena v tem pravilniku,
         varnostnem načrtu in drugih aktih, mora biti izdelana v
         skladu s predpisi in standardi, uporabljena namensko v
         skladu s predpisi in navodili ter vzdrževana in
         pregledana pred uporabo. Poškodovane, obrabljene, slabo
         vzdrževane osebne varovalne opreme in opreme, kateri je
         pretekel rok uporabe, ni dovoljeno uporabljati.
         
23.2.    Vse osebe, ki se iz kakršnegakoli vzroka mudijo na
         gradbišču, kjer obstaja možnost padca predmetov na glavo,
         padca v globino večjo od 1 m ali udarca v glavo ob oviro
         v prostoru, ali je v varnostnem načrtu ugotovljena
         možnost za poškodbo glave zaradi drugih vzrokov, morajo
         nositi varovalno čelado.
         
         Znak, ki določa obvezno nošenje čelade, mora biti
         postavljen na vseh dohodih na gradbišče in na izhodih iz
         objektov na gradbišče.
         
         Kadar obstaja nevarnost za poškodbe glave samo na delu
         gradbišča, lahko koordinator za varnost in zdravje ne
         glede na določilo prvega odstavka te točke določi, da se
         mora varnostna čelada nositi samo na tem delu gradbišča.
         Ogroženi prostor se posebej označi, na vseh dostopih v to
         področje pa postavi ustrezne znake za obveznost nošenja
         čelade.
         
         Kadar delavci enega samega delodajalca opravljajo delo v
         zaprtih prostorih gradbišča, za katere koordinator za
         varnost in zdravje ugotovi, da ni nevarnosti iz prvega
         odstavka tega člena, jim med delom ni treba nositi
         čelade. Imeti pa jo morajo pri sebi in jo uporabiti pri
         gibanju po ostalem delu gradbišča. Ta olajšava velja le,
         če je vpisana v knjigi ukrepov za varno delo.
         
         Na gradbišču mora biti tudi za obiskovalce na voljo
         toliko čelad, kolikor je največje dovoljeno število
         možnih obiskovalcev hkrati, kar mora biti opredeljeno v
         varnostnem načrtu za to gradbišče.
         
         Ko koordinator za varnost in zdravje ugotovi, da
         nevarnosti za poškodbo glave ni več, se znake za obvezno
         uporabo varnostne čelade odstrani, ukrep pa vpiše v
         knjigo ukrepov za varno delo.

                                                        Priloga V

Vsebina varnostnega načrta

Varnostni načrt mora vsebovati:

1. Opis in načrt ureditve gradbišča, ki določa konkreten način
izpolnitve zahtev iz priloge IV. predvsem o:

- podatkih (podzemni in nadzemni kataster, situacije, načrti...)
o obstoječih instalacijah in napravah ter drugih vplivih okolice
gradbišča na varnost delavcev, s poudarkom na preverjanju
okoliščin, ki bi lahko na mestu gradbišča zaradi pretekle rabe
terena ali objekta nakazovale prisotnost nevarnih snovi ali
predmetov ter potrebnih ukrepih za zagotovitev varnosti in
zdravja delavcev ter potrebnih ukrepih v zvezi z zagotovitvijo
varnosti in zdravja delavcev;

- ureditvi zavarovanja gradbišča proti okolici;

- ureditvi in vzdrževanju pisarn, garderob, sanitarnih vozlov in
nastanitvenih objektov na gradbišču;

- ureditvi prometnih komunikacij, zasilnih poti in izhodov;

- določitvi kraja, prostora in načina razmestitve in shranjevanja
gradbenega materiala;

- ureditvi prostorov za hrambo nevarnega materiala;

- načinu prevažanja, nakladanja in razkladanja gradbenega
materiala in težkih predmetov;

- načinu označitve oziroma zavarovanja nevarnih mest in ogroženih
področij na gradbišču (nevarne cone);

- načinu dela v neposredni bližini ali na krajih, kjer nastajajo
zdravju škodljivi plini, prah in hlapi ali kjer lahko nastane
požar ali eksplozija;

- ureditvi električnih napeljav za pogon naprav in strojev ter
razsvetljavo na gradbišču;

- določitvi mest za postavitev gradbenih strojev in naprav ter
zavarovanja, glede na lokacijo gradbišča;

- določitvi vrst in načina izvedbe gradbenih odrov;

- ukrepe varstva pred požarom ter opremo, naprave in sredstva za
varstvo pred požarom na gradbišču;

- organiziranju prve pomoči na gradbišču;

- organiziranju prehrane in prevoza delavcev na
delovišče/gradbišče in z gradbišča, če je to potrebno.

2. Kratek opis izbranih/uporabljenih tehnologij gradnje;

3.  Seznam nevarnih snovi;

4.  Navedbo posebno nevarnih del;

5. Določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za
življenje in zdravje delavcev, ter vrste in količine potrebne
osebne varovalne opreme; določitev prostorov ali delovišč, kjer
veljajo olajšave v zvezi s splošno zahtevo nošenja čelade;

6. Smernice za usklajevanje interakcije z industrijskimi
aktivnostmi v neposredni bližini gradbišča, tudi z začasno
prekinitvijo komunalnih vodov, če je to potrebno;

7. Terminski plan - načrtovano zaporedje/istočasnost, roki za
izvedbo del;

8. Skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu;

9. Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o
poteku posameznih faz dela.

10. Gradbiščni red (izvleček ukrepov in pravil za zagotovitev
varnosti na gradbišču);

11. Popis del z oceno stroškov ureditve gradbišča in izvajanja
skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja na
gradbišču.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti