Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2001 z dne 23. 11. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2001 z dne 23. 11. 2001

Kazalo

4685. Odlok o občinskih cestah v Občini Bistrica ob Sotli, stran 9094.

Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 15. člena statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na 16. redni seji dne 30. 4. 2001 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah v Občini Bistrica ob Sotli
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok.
2. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Bistrica ob Sotli in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
3. člen
(občinske ceste)
Občinske ceste na območju Občine Bistrica ob Sotli so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
4. člen
(kategorije občinskih cest)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in na javne poti.
Lokalne ceste v Občini Bistrica ob Sotli se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: na zbirne krajevne ceste in na krajevne ceste.
5. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
7. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorizacija novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v prostorskem planu občine.
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
8. člen
(opustitev občinske ceste)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela v skladu s svojim okoljem.
Ne glede na odločbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na predlog župana.
9. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno ali proti primerni odškodnini in če je vpisana v zemljiško knjigo.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na predlog župana, njena kategorizacija se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
10. člen
(turistične in druge poti)
Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih in kulturnih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka te teze se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
11. člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Bistrica ob Sotli.
12. člen
(plan razvoja in vzdrževanje občinskih cest)
Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na predlog župana.
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun, in je njegov sestavni del.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
13. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni občinski upravni organ za ceste. Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge v zvezi z investicijami občinske ceste;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbirnih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij na gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika, izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
14. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu.
Občinski svet občine Bistrica ob Sotli lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.
IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST
15. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
16. člen
(projektiranje občinskih cest)
Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in nadzor cestnega prometa.
17. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnimi odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
18. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnje teze v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razglasitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razglasitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
19. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojni občinski upravni organ za ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
20. člen
(razmejitev obveznosti med upravljanjem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostljivega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
21. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega organa za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
22. člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju občine.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojni občinski upravni organ za ceste.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
23. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
Pristojni občinski upravni organ za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Pristojni občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitve del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
24. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 29. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov tretjega odstavka 29. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.
Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 29. člena tega odloka je odgovoren pristojni občinski upravni organ za ceste.
25. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
Redno vzdrževanje občinskih cest izvaja izvajalec, ki bo izbran v skladu z zakonom.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojni občinski upravni organ za ceste, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
26. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojni občinski upravni organ za ceste.
27. člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami, je pristojen pristojni občinski upravni organ za ceste.
28. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, mora pristojni občinski upravni organ za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
1. Varstvo občinskih cest
29. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
Če je občinska cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti,
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč …),
lahko pristojni občinski upravni organ za ceste s sklepom začasno, najdlje za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
Pristojni občinski upravni organ za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja za najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.
Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojni občinski upravni organ za ceste.
Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi v skladu z določbo 50. člena tega odloka.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
30. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Pristojni občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok
– pri lokalni cesti 3 m
– pri javni poti 2 m.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Bistrica ob Sotli.
31. člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetnostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Bistrica ob Sotli, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
32. člen
(dela na občinski cesti)
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojne službe občinske uprave za ceste.
V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvesti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostavi cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.
33. člen
(opravljanje del ob občinski cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
34. člen
(izredni prevoz)
Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
35. člen
(nadzor izrednih prevozov)
Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.
Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
36. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni občinski upravni organ za ceste določi ob obstoječih občinskih cestah, ta organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
37. člen
(priključki na občinsko cesto)
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potreben prometne signalizacije, krije njegov investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni občinski upravni organ za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
38. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni občinski upravni organ za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
39. člen
(ukinitev priključka)
Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 37. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 38. člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
40. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste in prilagodit vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
Pristojni občinski upravni organ za ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
41. člen
(graditev žičniških naprav čez občinske ceste)
Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
42. člen
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
43. člen
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostoja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnga telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.
44. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektu ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
Prepovedano je predvsem:
– odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
– puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
– ovirati odtekanje vode s ceste;
– z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
– voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
– postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drugi material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
– nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
– spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
– nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
– poškodovati prometno signalizacijo;
– uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo, če se s tem poškoduje cestišče ali ogroža promet;
– puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali na kako drugače onesnaževati cesto;
– puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
– voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
– namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
– orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
– obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
– zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
– vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
45. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
46. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerim se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
2. Ukrepi za varstvo prometa
47. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 48. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za popolno ali delno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
Dovoljenje se izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste.
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, se lahko izda tudi v primeru, da promet ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic in samo za omejen čas, največ pa za 8 ur.
48. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
Dovoljenje za popolno ali delno zaporo občinske ceste izda pristojni občinski upravni organ za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojnega občinskega upravnega organa za ceste se obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 47. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
49. člen
(polje preglednosti)
V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti).
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste iz 30. člena tega odloka.
50. člen
(prometna signalizacija ob občinskih cestah)
Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na predlog župana, razen v primerih iz 29. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
Ob občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom. Pristojni občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
51. člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojni občinski upravni organ za ceste. V soglasju postavi pogoje za postavitev, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu ceste in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanje prireditve, sejma, razstave …) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski svet občine Bistrica ob Sotli. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
52. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cest (zunaj naselja))
Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 37. in 38. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
53. člen
(pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojni občinski upravni organ za ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 50. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana.
VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
54. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste.
55. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za občinskega inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.
56.člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektorat za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
– nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
– nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
– odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
– odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
– nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
– odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme alinee prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz pete alinee prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektorat za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
O ukrepih, ki jih je odredil po peti alinei prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojni občinski upravni organ za ceste in policijo.
Če občinski inšpektorat za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo.
Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnice, potni in drugi stroški, nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
O ukrepih, ki jih je odredil po peti alinei prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojni občinski upravni organ za ceste in policijo.
Če občinski inšpektorat za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo.
Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnice, potni in drugi stroški, nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 30. člena);
– brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetnostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 31. člena);
– brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 32. člena);
– brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (33. člen);
– postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (36. člen)
– brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 37. člena)
– vrste in obsega del pr pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 40. člena);
– brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (41. člen);
– brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (42. člen);
– brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (43. člen);
– začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (44. člen);
– vozi vozilo s takšnim naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 45. člena);
– vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 45. člena);
– ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 46. člena);
– brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 47. člena);
– ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 48. člena);
– izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 48. člena);
– ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 49. člena);
– postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (51. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
58. člen
(prekrški posameznikov)
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
59. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 24. člena)
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (četrti odstavek 24. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
60. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 23. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 23. člena).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
(večletni plan)
Pristojni občinski upravni organ za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 12. člena tega odloka.
62. člen
(legalizacija priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnemu občinskemu upravnemu organu za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 39. člena tega odloka.
63. člen
(namestitev snegolovov)
Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerim se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
64. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine glede na svojo vrednost.
Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
65. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 06202-16-0005/01
Bistrica ob Sotli, dne 30. aprila 2001.
Župan
Občine Bistrica ob Sotli
Jožef Pregrad l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti