Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2001 z dne 23. 11. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2001 z dne 23. 11. 2001

Kazalo

4637. Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor-slovensko-madžarska meja na odseku Cogetinci-Vučja vas, stran 9044.

Na podlagi tretjega odstavka 41. člena, 45.č člena in 45.f člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Cogetinci–Vučja vas
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to uredbo se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Gornja Radgona za območje Občine Sv. Jurij ob Ščavnici in za območje Občine Radenci, prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ljutomer za območje Občine Križevci, sprejme lokacijski načrt za smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Cogetinci–Vučja vas (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, pod št. projekta 4612–B, s sodelovanjem ZEU DNI, d.o.o., Murska Sobota, avgusta 2000.
2. člen
Lokacijski načrt vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis funkcije objektov,
– opis prometno tehničnih rešitev,
– opis ureditev komunalno energetskih infrastruktur,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– oceno stroškov,
– etape izvajanja,
– seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta s podatki o lastništvu,
– tehnične elemente za zakoličenje,
– soglasja organov in organizacij,
– poročilo o vplivih na okolje.
Grafični del obsega:
– pregledno karto v M 1:30000,
– prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v M 1:250000,
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občin Sv. Jurij ob Ščavnici, Radenci in Križevci v M 1:25000 in v M 1:5000,
– pregledno karto trase v M 1:5000,
– ureditveno situacijo v M 1:1000,
– zbirnik komunalnih vodov v M 1:1000,
– vzdolžni prerez v M 1:5000/500,
– normalne prečne prereze v M 1:50,
– katastrski načrt v M 1:2000,
– načrt gradbenih parcel v M 1:2000,
– načrt obodne parcelacije v M 1:2000.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
K.o. Grabonoš:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 122, 186, 187, 194, 195, 205, 206, 215, 379, 402, 404, 411, 412, 414, 415, 417, 418, 421, 422, 424, 435, 440, 441, 442/2, 445/2, 446/1, 446/2, 449, 450, 453, 548, 549, 550/1, 550/2, 551, 552, 553/2, 555/1, 555/2, 556, 559, 560, 562/1, 562/2, 563/1, 563/2, 564/2, 566, 567, 568/1, 568/2, 569, 571, 572, 574, 575, 577, 578, 580, 581, 583, 668/2, 670, 671/2, 671/3, 673/2, 675/1, 675/2, 676/1, 681, 682, 683/3, 684/6, 687/1, 715/1, 715/2, 715/3, 1167, 1168, 1187, 1188/1, 1188/5, 1188/6, 1188/7, 1191, 1192/1, 1192/2, 1194, 1195, 1199/1, 1199/2, 1199/3, 1200/2, 1200/5, 1201, 1203, 1204/2, 1204/3, 1204/4, 1204/5, 1204/7, 1204/8, 1204/9, 1204/10, 1206, 1208/1, 1208/3, 1227/2, 1229/1, 1232/3, 1234/2, 1265, 1266, 1275, 1279, 1280, 1281, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1293, 1294, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1300, 1301, 1302, 1303, 1304, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1311, 1312, 1313, 1314/1, 1314/2, 1315, 1316, 1317, 1318, 1319, 1320, 1321, 1322, 1327, 1336/9, 1336/10, 1337, 1370, 1371, 1372.
Telekomunikacijsko omrežje:
Parceli številka 598, 1319.
Sanacija hidromelioracijskih sistemov:
Parcele številka 1275, 1279, 1280, 1283, 1284, 1285.
K.o. Blaguš:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 20, 567/1, 567/2, 568/1, 568/3, 584, 585, 586, 587, 588, 589, 590, 591, 592, 593, 594, 595/1, 595/2, 595/3, 598, 627/1, 648.
Sanacija hidromelioracijskih sistemov:
Parcele številka 584, 586, 588.
Telekomunikacijsko omrežje:
Parcela številka 598.
Vodovod:
Parceli številka 586, 627/1.
K.o. Okoslavci:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 889, 890, 891, 892, 893, 894, 895, 896, 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903, 904, 905, 906, 907, 908, 909.
Sanacija hidromelioracijskih sistemov:
Parcele številka 889, 890, 895, 896, 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903, 904, 905, 906, 907, 908, 909.
K.o. Dragotinci:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 325/2, 326, 332/1, 332/2, 386/1, 406/1, 406/4, 411/4, 412/1, 412/2, 412/3, 416/2, 420/1, 422, 426, 431, 432/1, 432/2, 432/3, 432/4, 433/1, 433/2, 435, 437, 447/1, 448, 450, 454, 456, 457, 459, 460/1, 460/2, 464, 470, 474, 479, 480, 484, 502, 741, 748, 749, 750/1, 750/2, 751, 752, 757, 758/3, 758/4, 758/5, 759/1, 759/2, 759/3, 763/1, 797, 798, 803, 804, 805, 806, 807, 812, 814/1, 870, 895/2, 898, 932/3, 934/2, 935/1, 935/3, 936/7, 936/8, 946, 948, 949, 950, 951/1, 951/2, 952, 956, 957, 958, 959, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 972, 973, 974, 977, 978, 996, 997, 998, 999, 1000, 1001, 1002, 1003, 1004, 1005, 1006/1, 1006/2, 1006/3, 1007, 1008, 1009, 1016, 1017, 1021, 1022, 1023, 1024, 1037.
Električno omrežje:
Parcele številka 437, 442, 443, 444, 935/1, 1024.
Vodovod:
Parcele številka 1011, 1012, 1013, 1014, 1015, 1016.
Telekomunikacijsko omrežje:
Parcele številka 477, 480, 481, 484.
Sanacija hidromelioracijskih sistemov:
Parcele številka 996, 997, 998, 999, 1000, 1001, 1002, 1003, 1004, 1005, 1006/1, 1006/2, 1006/3, 1007, 1008.
K.o. Slaptinci:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 10, 11, 13, 16, 25/1, 35/1, 35/2, 36, 39, 40, 41/1, 41/2, 41/3, 42/1, 42/2, 43, 44, 45, 46/1, 46/2, 63/2, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78/1, 78/3, 79, 80, 82, 83/2, 1060/2, 1060/3.
K.o. Selišči:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 302, 303, 304, 307, 309, 310, 345, 347, 348/1, 348/2, 348/3, 350/1, 350/2, 350/3, 350/4, 351, 352/1, 352/2, 357, 360, 361/2, 364/2, 374, 376, 378, 382/1, 383/1, 384, 385, 394/2, 397, 399, 400, 515/1, 516/1, 516/2, 516/3, 517/2, 530/1, 530/2, 531/1, 531/2, 532/1, 532/2, 533, 534/2, 546/1, 546/2, 549, 550, 551, 552, 554/1, 561/1, 561/2, 561/3, 563, 564, 812/2, 814/3, 818/4, 882, 883, 884, 887, 888, 889, 890, 891, 894, 922, 925, 1017, 1018, 1019, 1020, 1021, 1022/1, 1042.
Električno omrežje:
Parcele številka 339, 880, 882, 883, 885, 886, 887, 899.
K.o. Bučečovci:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 645/2, 645/3, 650, 651/2, 659/2, 660/2, 660/3, 660/4, 660/5, 660/6, 660/7, 660/9, 660/10, 660/11, 660/12, 660/13, 660/14, 660/15, 660/16, 660/17, 660/18, 660/19, 660/21, 660/22, 661, 662, 663/3, 664, 678/5, 680/2, 681, 684/2, 684/33, 684/34, 684/36, 684/37, 684/55, 684/56, 684/57, 684/58, 684/59, 684/61, 684/68, 686, 687, 688, 689, 690, 692, 693, 695, 696, 702, 703, 704, 705, 706, 731, 767, 768, 771, 772, 775, 781, 782, 785, 789, 790, 793, 794, 797, 798, 802, 805, 806, 809, 810, 813, 814, 819, 820, 823, 826, 828, 829, 838, 841, 852, 855, 856, 859, 860, 864, 871, 877, 880, 884, 889/1, 891, 894, 897, 900, 903/2, 906/2, 915, 917/1, 920/1, 920/2, 922, 923/1, 923/2, 926/1, 979/1, 980, 981/1, 982/1, 990, 992, 993/5, 993/6, 993/7, 998, 999, 1000.
Vodovod:
Parcela številka 684/1.
K.o. Vučja vas:
Območje odkupa zemljišč:
Parcele številka 560, 567/1, 567/4, 572, 583, 584/3, 585, 595, 596/2, 1023, 1036.
Vodovod:
Parcele številka 596/2, 1023, 597/1.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Ureditveno območje iz 3. člena te uredbe obsega:
– območje avtoceste z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvozi, podvozi, mostovi, viadukti, prepusti, priključek, oskrbna postaja, cestninska postaja),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje regulacij vodotokov,
– območje ureditev obstoječih vodotokov ter melioracijskih in namakalnih sistemov,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov.
IV. PROMETNO-TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
5. člen
Trasa avtoceste se zasnuje kot štiripasovna cesta z izven nivojskimi križanji, z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom.
6. člen
Vertikalne in horizontalne elemente avtoceste se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Deviacijo regionalne ceste se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 80 km/h, priključne rampe, deviacije drugih kategoriziranih cest in krajevnih cest z upoštevanjem računske hitrosti 40 km/h. Minimalni horizontalni radij avtoceste znaša 900 m, minimalni vertikalni radij 15000 m, maksimalni vzdolžni sklon 2.50% in maksimalni prečni sklon 6.00%.
Projektirani normalni prečni profil avtoceste znaša 26.20 m, in sicer 4 vozni pasovi po 3.75 m, 2 robna pasova po 0.50 m, srednji ločilni pas širine 3.20 m, 2 odstavna pasova širine 2.50 m in dve bankini po 1.00 m.
7. člen
Trasa avtoceste:
Dolžina odseka trase avtoceste Cogetinci–Vučja vas znaša 11615 m. Odsek avtoceste se prične v km 0+450, v območju Cogetincev oziroma severno Grabonoškega vrha, na meji med Občinama Cerkvenjak in Sv. Jurij ob Ščavnici. Od začetka odseka, kjer poteka v globokem vkopu, trasa poteka proti vzhodu, skozi gozdnato območje Kamenščaka ter južno od Grabonoša preide v ravninski del Ščavniške doline. Na prečenju regionalne ceste R III-714 Gornja Radgona (Grabonoš)–Sv. Jurij ob Ščavnici je predviden priključek “Sv. Jurij ob Ščavnici”, v sklopu katerega je z zahodne strani predvidena tudi oskrbna postaja, z obojestranskim bencinskim servisom in parkirišči ter s prostori za počitek.
Za priključkom “Sv. Jurij ob Ščavnici” trasa v dolgem loku preči Ščavniško dolino ter se severno od naselja Dragotinci preusmeri na jugovzhod, v gričevnato območje južno od Rožičkega vrha, se v nadaljevanju preusmeri proti vzhodu, poteka preko manjših sedel severno od Slaptincev ter z viadukti preči doline Kamenega, Stanetinskega in Kupetinskega potoka. V nadaljevanju poteka med Veselim Gričem in Kupetinci, preko Kupetinskega lesa ter se južno od naselja Zasadi preusmeri proti severovzhodu, proti Bučečovcem oziroma Vučji vasi. Odsek se konča v osi preložene regionalne ceste R I-230 Radenci–Križevci, južno od Vučje vasi, v km 12+065.
8. člen
Priključek:
Priključek “Sv. Jurij ob Ščavnici” se locira v km 3+483, na prečenju deviirane regionalne ceste R III-714 Sv. Jurij ob Ščavnici–Gornja Radgona in se oblikuje kot polovična deteljica. Omogoča priključevanje lokalnega prometa iz Gornje Radgone oziroma Radencev na severu in Sv. Jurija na jugu.
Normalni prečni profil enosmerne rampe znaša 9.00 m, od tega vozišče 5.00 m, dva robna pasova po 0.50 m in bankini po 1.50 m. Normalni prečni profil dvosmerne rampe znaša 10.70 m, in sicer dva vozna pasova po 3.50 m, dva robna pasova po 0.35 m in dve bankini po 1.50 m.
Za rampo 807-2,2-1 znaša normalni prečni profil 10.15 m, od tega vozišče 6.50 m, dva robna pasova po 0.30 m, pločnik 1.55 m, berma 0.30 m in bankina 1.20 m.
9. člen
Oskrbna postaja:
Oskrbna postaja “Sv. Jurij ob Ščavnici” se locira med km 2+880 in km 3+340 ter se z zahodne strani naveže na priključek “Sv. Jurij ob Ščavnici”. Spremljajoči objekt obsega obojestranski bencinski servis s pripadajočim programom, restavracijo, parkirišča s prostorom za počitek in rekreacijo.
Bencinski servis na severni strani se nameni le za potrebe avtoceste, na južni strani pa se zagotovi, ločeno od avtoceste, vendar na istem objektu, možnost dostopa lokalnemu prometu preko dvosmerne rampe.
10. člen
Cestninska postaja:
Cestninska postaja odprtega tipa “Dragotinci” se locira vzhodno od Dragotincev v km 6+230. Predvidi se cestninska postaja s sedmimi vstopno-izstopnimi mesti, dimenzionirana tako, da omogoča uvedbo ABC sistema pobiranja cestnine. Normalni prečni profil cestninske postaje 39.00 m se zagotovi 60.00 m pred otoki vstopajočih vozil in preide v normalni prečni profil avtoceste na dolžini 230.00 m.
11. člen
Zaradi izgradnje avtoceste se izvedejo deviacije naslednjih cest in poti:
Deviacije kategoriziranih in krajevnih cest:
807-2,1-1:    Krajevna cesta "pri Babiču", NPP 8.85 m, prečka
              avtocesto v km 1+082 v nadvozu. Dolžina deviacije
              0.392 km.
807-2,1-2:    Krajevna cesta, NPP 8.00 m, prečka avtocesto v km
              1+680 v podvozu. Dolžina deviacije 0.330 km.
807-2,1-14:   Lokalna cesta Dragotinci-Okoslavci, NPP 8.85 m,
              prečka avtocesto v km 5+000 v podvozu. Dolžina
              deviacije 0.630 km.
807-2,1-16:   Krajevna cesta Dragotinci-Dragotinski vrh, NPP 8.00
              m, prečka avtocesto v nadvozu. Dolžina deviacije
              0.460 km.
807-2,1-17:   Lokalna cesta Dragotinci-Rožički vrh, NPP 7.00 m,
              prečka avtocesto v podvozu. Dolžina deviacije 0.540
              km.
807-2,1-30:   Krajevna cesta Selišči-Kupetinci, NPP 8.00 m,
              prečka avtocesto v nadvozu. Dolžina deviacije 0.370
              km.
807-2,1-35:   Krajevna cesta Selišči-Zasadi, NPP 8.00 m, prečka
              avtocesto v nadvozu. Dolžina deviacije 0.230 km.
807-2,1-39:   Krajevna cesta Zasadi-Bučečovci, NPP 10.60 m,
              prečka avtocesto v nadvozu. Dolžina deviacije 0.460
              km.
Deviacije poljskih poti:
807-2,1-3:    Poljska pot v km 2+040, NPP 8.00 m, prečka
              avtocesto v podvozu. Dolžina deviacije 0.090 km.
807-2,1-5:    Poljska pot od km 0+840 do km 1+160 levo, NPP 4.00
              m, dolžina deviacije 0.380 km.
807-2,1-6:    Poljska pot od km 1+080 do km 1+680 desno, NPP 4.00
              m, dolžina deviacije 0.660 km.
807-2,1-7:    Poljska pot od km 2+015 do km 3+400 levo, NPP 4.00
              m, dolžina deviacije 1.520 km.
807-2,1-8:    Poljska pot od km 1+680 do km 3+240 desno, NPP 4.00
              m, dolžina deviacije 1.750 km.
807-2,1-11:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 3+850 do km
              4+190 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin. Deviacije prečka avtocesto pod
              mostom čez Ščavnico (807-2,5-2) in se naveže na
              obstoječe poljske poti. Dolžina deviacije 0.480 km.
807-2,1-12:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 4+190 do km
              4+780 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na obstoječo poljsko
              pot ob reki Ščavnici ter na krak opuščene lokalne
              ceste Dragotinci-Okoslavci. Dolžina deviacije 0.630
              km.
807-2,1-13:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 4+580 do km
              4+880 desno, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, navezuje se na obstoječo
              poljsko pot ob melioracijskem jarku ter krak
              opuščene lokalne ceste Dragotinci-Okoslavci.
              Dolžina deviacije 0.350 km.
807-2,1-15:   Poljska pot ob vkopu avtoceste od km 4+960 do km
              5+600 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin ob avtocesti. Naveže se na
              preloženo lokalno cesto Dragotinci-Okoslavci
              (deviacija 807-2,1-14) ter deviacijo 807-2,1-16.
              Dolžina deviacije 0.670 km.
807-2,1-15.1: Poljska pot ob vkopu avtoceste od km 5+000 do km
              5+140 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin domačije Miler. Naveže se na
              deviacijo poljske poti 807-2,1-15. Dolžina
              deviacije 0.210 km.
807-2,1-18:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 5+800 do km
              6+220 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin in do objektov cestninske
              postaje, naveže se na obstoječo poljsko pot in
              deviacijo lokalne ceste Dragotinci-Rožički vrh
              (807-2,1-17). Dolžina deviacije 0.420 km.
807-2,1-19:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 5+800 do km
              6+080 desno, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, navezuje se na deviacijo
              poljske poti (807-2,1-20) in deviacijo lokalne
              ceste Dragotinci-Rožički vrh (807-2,1-17). Dolžina
              deviacije 0.280 km.
807-2,1-20:   Poljska pot ob nasipu in vkopu avtoceste od km
              6+080 do km 6+880 desno, NPP 4.00 m, omogoča
              dostope do kmetijskih površin, navezuje se na
              deviacijo poljske poti (807-2,1-19) in deviacijo
              807-2,1-22, ki v podvozu prečka avtocesto. Dolžina
              deviacije 0.860 km.
807-2,1-21:   Poljska pot ob pritoku Kamenega potoka od km 6+580
              do km 6+940 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na obstoječo poljsko
              pot in deviacijo 807-2,1-22, ki v podvozu prečka
              avtocesto. Dolžina deviacije 0.360 km.
807-2,1-22:   Poljska pot, ki omogoča prečkanje avtoceste v
              podvozu v km 6+880, NPP 7.00 m. Nanjo se priključi
              več poljskih poti. Dolžina deviacije 0.180 km.
807-2,1-23:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 6+880 do km
              7+010 desno, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na obstoječo poljsko
              pot in deviacijo 807-2,1-22. Dolžina deviacije je
              0.140 km.
807-2,1-24:   Poljska pot ob nasipu in vkopu avtoceste od km
              6+920 do km 7+250 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope
              do kmetijskih površin, naveže se na poljsko pot
              807-2,1-21 in deviacijo gozdne ceste 807-2,1-25.
              Dolžina deviacije 0.326 km.
807-2,1-25:   Poljska pot, ki omogoča prečkanje avtoceste v
              nadvozu v km 7+262, NPP 8.00 m. Nanjo se priključi
              dve poljski poti. Dolžina deviacije 0.270 km.
807-2,1-26:   Poljska pot ob nasipu in vkopu avtoceste od km
              7+250 do km 7+740 levo ter od km 7+740 do km 7+800
              desno (prečka avtocesto pod viaduktom 807-2,6-1),
              NPP 4.00 m, omogoča dostope do kmetijskih površin,
              naveže se na poljsko pot 807-2,1-25 in deviacijo
              gozdne ceste 807-2,1-25. Dolžina deviacije 0.700
              km.
807-2,1-27:   Poljska pot pod viaduktom 807-2,6-2 v km 8+010, NPP
              4.00 m, omogoča dostope do kmetijskih površin.
              Preložitev zaradi položaja podpor viadukta. Dolžina
              deviacije 0.240 km.
807-2,1-28:   Poljska pot pod viaduktom 807-2,6-2 v km 8+210, NPP
              4.00 m, omogoča dostope do kmetijskih površin in
              čistilnega objekta. Dolžina deviacije 0.120 km.
807-2,1-29:   Poljska pot ob ukopu avtoceste od km 8+380 do km
              8+450 desno, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin ter do domačije Rajzer, naveže
              se na deviacijo krajevne ceste 807-2,1-30. Dolžina
              deviacije 0.068 km.
807-2,1-31:   Poljska pot ob vkopu avtoceste od km 8+440 do km
              8+825 levo vse do poljske poti pod viaduktom 807-
              2,6-3, NPP 4.00 m, omogoča dostope do kmetijskih
              površin. Dolžina deviacije 0.404 km.
807-2,1-33:   Poljska pot ob vkopu avtoceste od km 9+240 do km
              9+450 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na krajevno cesto
              807-2,1-35, ki v nadvozu prečka avtocesto. Dolžina
              deviacije 0.210 km.
807-2,1-34:   Poljska pot ob vkopu avtoceste od km 9+220 do km
              9+425 desno, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na krajevno cesto
              807-2,1-35, ki v nadvozu prečka avtocesto. Dolžina
              deviacije 0.210 km.
807-2,1-36:   Poljska pot ob vkopu avtoceste od km 9+450 do km
              10+180 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na krajevno cesto
              807-2,1-35, ki v nadvozu prečka avtocesto in na
              obstoječo poljsko pot. Dolžina deviacije 0.710 km.
807-2,1-37:   Poljska pot ob brežinah avtoceste od km 9+425 do km
              10+390 desno, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin. Naveže se na krajevno cesto
              807-2,1-35 Selišči-Zasadi, ki prečka avtocesto pod
              mostom 807-2,5-4, ter se priključi na deviacijo
              krajevne ceste Zasadi-Bučečovci (807-2,1-39).
              Dolžina deviacije 1.210 km.
807-2,1-40:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 10+680 do km
              11+640 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na lokalno cesto 807-
              2,1-39, ki v nadvozu prečka avtocesto ter deviacijo
              807-2,1-41, ki prečka avtocesto v podvozu. Dolžina
              deviacije 1.000 km.
807-2,1-41:   Poljska pot, ki omogoča prečkanje avtoceste v
              podvozu v km 11+640, NPP 4.00 m. Nanjo se
              priključita dve poljski poti. Dolžina deviacije
              0.270 km.
807-2,1-42:   Poljska pot ob nasipu avtoceste od km 10+640 do km
              12+005 levo, NPP 4.00 m, omogoča dostope do
              kmetijskih površin, naveže se na poljsko pot 807-
              2,1-41, ki v podvozu prečka avtocesto ter s potekom
              pod viaduktom 807-2,6-4 omogoča povezovanje s
              krajevno cesto R I-230 Bučečovci. Dolžina deviacije
              0.560 km.
12. člen
Na odseku avtoceste se zgradijo naslednji objekti:
Viadukti:
807-2,6-1:    Viadukt čez dolino Kamenega potoka od km 7+723 do
              km 7+857, dolžina 134.00 m, širina 27.92 m.
807-2,6-2:    Viadukt čez dolino Stanetinskega potoka od km 8+000
              do km 8+254, dolžina 254.00 m, širina 27.92 m.
807-2,6-3:    Viadukt čez dolino Kupetinskega potoka od km 8+754
              do km 9+098, dolžina 344.00 m, širina 27.92 m.
807-2,6-4:    Viadukt čez železniško progo in regionalno cesto v
              Vučji vasi od km 11+983 do km 12+102, dolžina
              119.00 m, širina 30.62 m.
Mostovi:
807-2,5-2:    Most čez reko Ščavnico v km 4+180, dolžina 30.94 m,
              širina 27.92 m.
807-2,5-3:    Most čez Dragotinski potok v km 5+700, dolžina 6.00
              m, širina 72.00 m.
807-2,5-4:    Most čez jarek 12 in podhod za visoko divjad v km
              10+420, dolžina 8.60 m, širina 26.80 m.
Podvozi:
807-2,3-14:   Podvoz za prečkanje krajevne ceste 807-2,1-2 v km
              1+680, dolžina 11.90 m, širina 31.52 m, svetla
              višina 4.40 m.
807-2,3-15:   Podvoz za deviacijo gozdne ceste v km 2+040,
              dolžina 8.00 m, širina 32.92 m, svetla višina 4.70
              m.
807-2,3-16:   Podvoz regionalne ceste R III-714 v km 3+483,
              dolžina 10.90 m, širina 39.60 m, svetla višina 4.70
              m.
807-2,3-17:   Podvoz krajevne ceste 807-2,1-17 v km 5+805,
              dolžina 7.00 m, širina 26.80 m, svetla višina 4.60
              m.
807-2,3-18:   Podvoz poljske poti 807-2,1-22 v km 6+884, dolžina
              7.00 m, širina 26.80 m, svetla višina 4.60 m.
807-2,3-19:   Podvoz poljske poti 807-2,1-41 v km 11+638, dolžina
              5.00 m, širina 26.80 m, svetla višina 4.00 m.
Nadvozi:
807-2,4-1:    Nadvoz za prečkanje poljske poti "pri Babiču" 807-
              2,1-1 v km 1+083, dolžina 65.00 m, širina 9.40 m.
807-2,4-2:    Nadvoz za prečkanje lokalne ceste Dragotinci-
              Okoslavci 807-2,1-14 v km 5+003, dolžina 80.00 m,
              širina 9.40 m.
807-2,4-3:    Nadvoz za prečkanje krajevne poti 807-2,1-25 v km
              7+262, dolžina 56.00 m, širina 8.60 m.
807-2,4-4:    Nadvoz za prečkanje krajevne ceste Selišči-
              Kupetinci 807-2,1-30 v km 8+446, dolžina 70.00 m,
              širina 8.60 m.
807-2,4-5:    Nadvoz za prečkanje krajevne ceste Selišči-Zasadi
              807-2,1-35 v km 9+436, dolžina 64.00 m, širina 8.60
              m.
807-2,4-6:    Nadvoz za prečkanje lokalne ceste Bučečovci-Zasadi
              807-2,1-39 v km 10+700, dolžina 50.00 m, širina
              11.10 m.
807-2,4-7:    Nadvoz za prečkanje krajevne ceste Dragotinci-
              Dragotinski vrh 807-2,1-16 v km 5+550, dolžina
              70.00 m, širina 8.00 m.
Prepusti:
807-2,3-2     Prepust Kajnihov jarek 2 v km 0+618, dolžina 68.00
              m, profil Ø 200 cm.
807-2,3-3     Prepust Kosov jarek 3 v km 0+770, dolžina 81.50 m,
              profil 4.00 × 3.00 m.
807-2,3-4     Prepust jarek 5 v km 1+410, dolžina 59.66 m, profil
              4.50 × 3.30 m.
807-2,3-5     Prepust za Grabonoški potok na avtocesti v km
              2+060, dolžina 61.10 m, profil 5.00 × 3.00 m.
807-2,3-5.1   Prepust za Grabonoški potok pod deviacijo 807-2,1-
              7, profil 3.00 × 2.00 m.
807-2,3-5.2   Prepust za Grabonoški potok pod deviacijo 807-2,1-
              8, profil 3.00 × 2.00 m.
807-2,3-6     Prepust za potok iz Goše na deviaciji
              807-2,1-11 v km 0+435, dolžina 8.34 m, profil 5.00
              × 2.00 m.
807-2,3-6.1   Prepust za potok iz Goše na rampi R1 v km 0+135,
              dolžina 17.37 m, profil 5.00 × 1.80 m.
807-2,3-6.2   Prepust za potok iz Goše na rampi R7 v km 0+151,
              dolžina 17.37 m, profil 4.00 × 1.80 m.
807-2,3-6.3   Prepust za potok iz Goše na rampi R5 v km 0+465,
              dolžina 30.76 m, profil 4.00 × 1.80 m.
807-2,3-7     Prepust MJ 14 v km 3+760, dolžina 43.65 m, profil
              4.00 × 3.00 m.
807-2,3-8     Prepust Kameni potok na deviaciji
              807-2,1-26 v km 0+634, dolžina 8.72 m, profil 4.00
              × 2.00 m.
807-2,3-9     Prepust MJ 3 v km 4+580, dolžina 44.80 m, profil
              5.00 × 3.00 m.
807-2,3-9.1   Prepust MJ 3 na deviaciji 807-2,1-12 v km 0+400,
              dolžina 8.35 m, profil Ø 200 cm.
807-2,3-10    Prepust jarek 9 v km 6+080, dolžina 58.90 m, profil
              Ø 200 cm.
807-2,3-11    Prepust potok Belic na avtocesti v km 6+945,
              dolžina 65.15 m, profil 4.00 × 3.00 m.
807-2,3-11.1  Prepust potok Belic na deviaciji
              807-2,1-23 v 0+081, dolžina 7.53 m, profil Ø 200
              cm.
807-2,3-11.2  Prepust potok Belic na deviaciji
              807-2,1-21 v 0+181, dolžina 6.18 m, profil Ø 200
              cm.
807-2,3-11.3  Prepust potok Belic na deviaciji
              807-2,1-22 v 0+000, dolžina 11.09 m, profil Ø 200
              cm.
807-2,3-12    Prepust jarek 10 pod avtocesto v 7+600, dolžina
              94.60 m, profil Ø 200 cm.
807-2,3-12.1  Prepust jarek 10 na deviaciji 807-2,1-26 v 0+314,
              dolžina 21.50 m, profil Ø 200 cm.
Oporne in podporne konstrukcije:
– oporna konstrukcija v globokem vkopu od km 8+390 do km 8+470, v dolžini 80.00 m.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so zaradi natančnejše obdelave možna odstopanja od zgoraj predpisanih lokacij in dimenzij v skladu z določili o tolerancah, navedenimi v 38. členu te uredbe.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
13. člen
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt za celotno območje urejanja in arhitekturni načrt objektov ob avtocesti, ki morata upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste z objekti:
Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi in v višini do 0.75 m, izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom. Zaščitno žično ograjo višine 2.00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.
Cestni objekti (nadvozi, podvozi, mostovi, viadukti), cestna oprema in protihrupni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente.
Priključek:
Območje priključka mora biti arhitekturno in krajinsko oblikovano.
Oskrbna postaja:
Program in velikost obojestranske oskrbne postaje tipa 3 “Sv. Jurij ob Ščavnici” je za obe strani enak in obsega:
– bencinski servis, ki obsega z nadstrešnico pokrite natakalne otoke za osebna in tovorna vozila ter objekt s trgovino, skladiščem, javnimi sanitarijami s previjalnico in okrepčevalnico,
– parkirne površine za parkiranje osebnih vozil, avtobusov in tovornih vozil, locirane za bencinskim servisom, in
– površine za počitek in rekreacijo, z navezavo na parkirne površine.
Objekti morajo biti oblikovani po načelih kakovostne lokalne stavbne dediščine. Pri načrtovanju in gradnji je treba uporabljati lokalno značilne materiale ter materiale, ki so izdelani iz obnovljivih virov in so energetsko varčni. Oblikovanje stavbnih členov in celote mora temeljiti na kompozicijskih zakonitostih lokalne kulturne dediščine, oblikovnih značilnostih izbrane lokacije ter zmožnosti sodobnih tehnologij.
Cestninska postaja:
Cestninska postaja mora biti oblikovana po načelih opisanih v predhodnem odstavku.
Posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve sta zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (sklenjen gozdni sestoj, živice, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Pri izdelavi zasaditvenega načrta v delu trase, ki poteka preko gozdnatih območij mora sodelovati pristojna gozdarska služba.
Relief naj bo oblikovan v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo z naklonom, ki se čim bolj približuje naravnemu, z zaokroženim iztekom v okoliški teren ter humusirajo in zatravijo oziroma zasadijo z višjo vegetacijo. V večjih vkopih naj bodo brežine spreminjajočih se naklonov, berme naj bodo po možnosti nagnjene v vzdolžni smeri, spreminjajočih se smeri ter z zaokroženim iztekom v okoliški teren.
Regulacije vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne, obvodne vegetacije. Dele vodotokov, ki po izvedbi regulacijskih del izgubijo pretočno funkcijo, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč ali preuredi v nadomestni biotop z vsemi potrebnimi objekti, da bodo zagotavljali stalne hidrološke razmere.
Vse odseke obstoječih cest oziroma območij drugih rab, ki po izgradnji avtoceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje) oziroma v nadomestne biotope. Kjer ostanejo v funkciji ceste, pa se njihovi profili ustrezno prilagodijo novim obremenitvam, ostanki pa prav tako rekultivirajo.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
14. člen
Zaradi gradnje avtoceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalno energetske objekte. Projektiranje in gradnja komunalno energetskih naprav in objektov mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.
Z ustreznimi tehničnimi ukrepi je potrebno omogočiti prečkanje obstoječe in predvidene komunalne infrastrukture preko avtoceste.
15. člen
Vodovod:
Na trasi avtoceste se vodovod vasi Dragotinci v km 5+825 zamenja, zaščiti in prestavi v podvoz v km 5+800.
Na širšem območju trase avtoceste je predvidena izgradnja novega vodovoda DN 150. Trasa avtoceste petkrat tangira predvideni vodovodni cevovod, zato se za prečkanja v km 1+040, v km 4+800 in v km 10+760 predvidi vgradnjo polno obbetonirane betonske cevi Ø40 cm. Predvideni vodovod bo v km 3+480 potekal v podvozu pod avtocesto, v km 8+440 pa v sklopu nadvoza nad avtocesto.
Za potrebe napajanja oskrbne postaje se na predvideni cevovod Grabonoš–Sv. Jurij izvede vodovodna priključka DN 100 mm v km 3+410 in 3+540. Za potrebe napajanja cestninske postaje se na cevovod v km 5+800 izvede vodovodni priključek DN 100 mm. Na območju oskrbne in cestninske postaje je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje.
V sklopu izgradnje avtoceste je treba zgraditi vsa križanja vodovoda z avtocesto, vodovod od vodohrana Cerkvenjak do oskrbne postaje ter vodovod v servisni cesti od km 10+760 naprej.
16. člen
Kanalizacija:
Odpadno vodo iz cestninske postaje se spelje v dvoprekatno pretočno greznico ob objektu. Padavinske vode s strešin se preko peskolovov odvaja v ponikovalnico ali bližnji odvodnik.
Za odpadno vodo z območja oskrbne postaje se izvede odpadna kanala F1 in F2. Kanala se v km 3+230 oziroma 3+300 zaključita z biološko čistilno napravo ustrezne velikosti. Iztoka iz čistilnih naprav sta speljana v lokalne odvodnike. Voda v iztokih mora po kvaliteti ustrezati določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Padavinske vode s strešin se odvaja neposredno v bližnji odvodnik.
17. člen
Elektrika:
Srednjenapetostni vodi:
Pri križanju avtoceste s srednjenapetostnimi elektroenergetskimi vodi se prestavi ali višinsko korigira in doda nosilne stebre naslednje daljnovode:
– DV 20 kV Videm v km 4+795 (prestavitev),
– DV 20 kV v km 5+415 (višinsko korigiranje),
– DV 20 kV v km 8+710 (višinsko korigiranje).
Za napajanje transformatorskih postaj se izvede priključno kabelsko povezavo DV 20 kV od DV 20 kV Grabonoški vrh za TP 1 (Oskrbna postaja) in od DV 20 kV v km 5+400 za TP 2 (Cestninska postaja).
Transformatorske postaje:
Na območju avtoceste se zgradi in ustrezno uredi transformatorski postaji, za kateri se smiselno uporabi določila 13. člena (pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje) te uredbe:
– TP 1 (TP Oskrbna postaja) v km 3+280,
– TP 2 (TP Cestninska postaja) v km 6+220.
Nizkonapetostni vodi:
Na trasi avtoceste se v km 0+940 demontira tangirane vode in oporišča ter izvede pokablitev obstoječega NN voda v kabelsko kanalizacijo.
Za napajanje cestninske postaje se izvede nizkonapetostni kabelski razvod iz TP 2, za napajanje oskrbne postaje pa iz TP 1.
18. člen
Telekomunikacijsko omrežje:
Na križanju avtoceste s telekomunikacijskimi vodi se izvedejo naslednje ureditve:
– krajevni kabel se v km 0+875 zamenja in izvede v kabelski kanalizaciji,
– kabel (ki se ga zamenja) in optični kabel v km 3+365 se prestavi v kabelsko kanalizacijo. Iz kabelskih jaškov na območju prestavitev se predvidi kabelsko kanalizacijo za izvedbo TK priključkov za oskrbno postajo,
– krajevni kabel v km 5+635 se prestavi in zaščiti s PVC cevjo,
– kabel v km 10+720 se na mestu prečkanja z avtocesto zaščiti s polcevmi in obbetonira. Ob obbetonirani zaščitni cevi se doda še rezervno PVC cev.
Zaradi predvidene izgradnja TK omrežja na širšem območju je treba ob izgradnji avtoceste predvideti kabelsko kanalizacijo s pripadajočimi jaški v pločniku nadvoza v km 8+450 in v km 9+435.
Treba je zagotoviti TK navezavo cestninske postaje od obstoječega omrežja ob levi brežini avtoceste med km 5+620 in km 6+230.
19. člen
Plinovod:
Trasa avtoceste v km 11+990 prečka visokotlačni plinovod DN 100.
Plinovod je treba pri križanju z avtocesto zaščititi z armiranobetonskimi ploščami in lendaporjem v raščenem terenu. Plinovod poteka minimalno 1.35 m pod utrjenim voziščem ceste. Pred kakršnimkoli posegom ob plinovodu je potrebno označiti traso plinovoda od prisotnosti nadzora upravljavca plinovoda. Upoštevati je potrebno posebne varnostne ukrepe za dela v 30.00 m pasu plinovoda, ki jih predpisuje upravljavec plinovoda.
Na obeh straneh ceste se postavi označevalni trak ter table za označevanje plinovoda. Obcestne jarke je potrebno na mestu prečkanja s plinovodom tlakovati z betonskimi ploščami najmanj 3.00 m na vsako stran od skrajnega plinovoda do vrha brežine.
20. člen
Javna razsvetljava:
S sistemom javne razsvetljave se ustrezno razsvetli avtocestni priključek “Sv. Jurij ob Ščavnici”, podvoza 807-2,3-16 in 807-2,3-17 ter območji oskrbne postaje in cestninske postaje.
21. člen
Klic v sili:
Na celotni trasi avtoceste po desni strani v odstavnem pasu poteka 7-cevna kabelska kanalizacija (3 × PE dvojček in 1 × PE cev) za klic v sili.
22. člen
Komunalni odpadki:
Komunalne odpadke z oskrbne in cestninske postaje se odvaža na komunalno deponijo v skladu s predpisi Občine Sv. Jurij ob Ščavnici.
VII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
23. člen
Odkupi obstoječih objektov:
Zaradi fizične odstranitve ob gradnji se odkupi stanovanjski objekt Dragotinci 16 z gospodarskimi objekti, na parcelah številka 332/2 in 426, obe k.o. Dragotinci, v km 5+060 levo.
24. člen
Tla:
Posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določila 26. člena te uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje avtoceste. Prst naj se odstranjuje in premešča na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kvalitetnim materialom. Deponije se izvedejo tako, da se ohrani njena plodnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1.20 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.
25. člen
Ureditve na območjih kmetijskih zemljišč:
Na območju, kjer avtocesta preseka izgrajene melioracijske in namakalne komplekse, se v skladu z določili 26. člena te uredbe izvedejo delne rekonstrukcije oziroma prilagoditve sistemov tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje.
Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji.
Po končani gradnji mora investitor na vplivnem območju posegov zagotoviti izvedbo kmetijsko prostorskih – ureditvenih operacij, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.
Lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in bodo zaradi gradnje izgubili kmetijska zemljišča, se zagotovi ustrezna nadomestna kmetijska zemljišča oziroma za kmetijska zemljišča, katerih namenska raba se bo zaradi gradnje avtocestnega odseka spremenila, usposobi druga zemljišča za kmetijsko proizvodnjo, pri čemer se omogoči možnost za sonaravno kmetijsko pridelavo.
Ureditve obcestnega prostora morajo opravljati tudi funkcijo zmanjševanja onesnaženja kmetijskih zemljišč.
26. člen
Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi:
Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih, ki jih križa avtocesta ali druge ureditve, določene s to uredbo. Nove ureditve vodotokov morajo biti skladne z obstoječimi ureditvami vodotokov oziroma njihovo rabo ter zagotavljati ustrezno poplavno varnost. Naravne struge obstoječih vodotokov se ohranja v največji možni dolžini.
Površinski vodotoki:
Prečkanja vodotokov se načrtujejo tako, da bo svetli profil sposoben prevajati merodajno 100-letno vodo pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1.00 m, izjemoma pa 0.50 m. Zagotovi se, da bo tudi najmanjši predlagan prerez objekta pod avtocesto normalno prehoden, torej vsaj 2.00 m visok in 1.50 m širok oziroma prereza vsaj Ø200.
Na obravnavanem odseku avtoceste se predvidi ureditev naslednjih:
– vodotokov:
807-2,7-7    Grabonoški potok v km 2+060 v dolžini 492 m,
807-2,7-8    Potok iz Goše v priključku “Sv. Jurij ob Ščavnici” v 
             dolžini 930 m,
807-2,7-11   Ščavnica v km 4+180 v dolžini 490 m,
807-2,7-15   Dragotinski potok v km 5+700 v dolžini 267 m,
807-2,7-17   Potok Belic v km 6+860 v dolžini 260 m,
807-2,7-12   Kameni potok pod viaduktom 807-2,6-1 v dolžini 146 m 
             in zavarovanje v bližini stebrov,
807-2,7-26   Stanetinski potok pod viaduktom 807-2,6-2 – 
             zavarovanje v bližini stebrov,
807-2,7-24   Kupetinski potok pod viaduktom 807-2,6-3 – 
             prestavitev v dolžini 100 m in zavarovanje v bližini 
             stebrov,
807-2,7-20   Samorički potok v priključku “Vučja vas” v dolžini 
             400 m;
– hudourniških grap in jarkov:
807-2,7-2    Jarek 2 (Kajnihov) v km 0+580 v dolžini 203 m,
807-2,7-3    Jarek 3 (Kosov) v km 0+780 v dolžini 227 m,
807-2,7-4    Jarek 4 z iztokom v jarek 5 v dolžini 150 m,
807-2,7-5    Jarek 5 v km 1+410 v dolžini 270 m,
807-2,7-6    Jarek 6 v km 1+680 v dolžini 259 m,
807-2,7-16   Jarek 9 v km 6+080 v dolžini 545 m,
807-2,7-18   Jarek 10 v km 7+600 v dolžini 411 m,
807-2,7-19   Jarek 12 v km 10+420 v dolžini 247 m,
807-2,7-23   Jarek 13 v km 9+740 dolžini 36 m,
807-2,7-22   Jarek 14 v km 9+240 v dolžini 545 m,
807-2,7-21   Jarek 21 v km 12+000 v dolžini 171 m;
– melioracijskih jarkov:
807-2,7-9    MJ 14, v km 3+760, v dolžini 545 m,
807-2,7-13   MJ 3, v km 4+580, v dolžini 427 m,
807-2,7-14   MJ 3a, v dolžini 208 m,
807-2,7-10   MJ 12, v dolžini 411 m,
807-2,7-25   Jarek C, v dolžini 390 m.
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so zaradi natančnejše obdelave možna odstopanja od zgoraj navedenega obsega urejanja v skladu z določili o tolerancah, navedenimi v 38. členu te uredbe.
Zaradi preprečevanja velikih poškodb na površinah ob iztoku iz prepusta 807-2,3-9, je potrebno z odgovarjajočimi ukrepi preprečiti dotok poplavnih voda Ščavnice na to območje. Zato se zgradi levobrežni nasip ob Ščavnici, in sicer od prečkanja potoka z avtocesto do sotočja z Okoslavskim potokom in ob Okoslavskem potoku do mostu na lokalni cesti v Okoslavcih.
Predvideni posegi preureditev vodotokov se morajo izvesti tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Zato je pri posegih v vodotoke potrebno dela izvajati tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:
– preureditev vodotokov mora biti sonaravna in čim bolj podobna stanju pred posegom;
– potreben obseg in način ureditve posameznega vodotoka je treba opredeliti tudi z upoštevanjem zahteve, da se bo z njo na njenem priključku na obstoječe korito zagotavljalo odtočne pogoje visokih voda, s katerimi se ne bo direktno ogrožalo stabilnosti sedanjega korita gorvodno in dolvodno od tega priključka;
– vsa dela na vplivnem območju posameznih vodotokov je treba izvajati tako, da bo tudi v času gradnje omogočen čim bolj neoviran odtok morebitnih visokih voda in se odtočne razmere teh voda na vplivnem območju ne bodo občutno poslabšale. V času gradnje korito vodotoka dolvodno ne sme presušiti. Koncentracije suspendiranih snovi na izpustu v dolvodno ležeče korito ne smejo presegati 30 mg/l, zagotovljene morajo biti minimalne koncentracije kisika (>4 mg O2/l). Preusmeritev vode v novo korito je potrebno izvesti tako, da ne pride do pomorov življa v vodotoku. Zasaditev brežin je potrebno izvesti takoj, ko gradbena dela in letni čas to omogočijo;
– preprečiti je treba vsako večje odnašanje materiala v času gradnje zaradi katere bi se lahko občutneje spremenili odtoki visokih voda in kakovost vode;
– za ohranjanje kakovosti površinskih vodotokov veljajo zaščitni ukrepi za varovanje vodnih virov v nadaljevanju tega člena.
Odvodnjavanje cestnega telesa:
Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno–fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Padavinsko vodo s cestišča se od km 0+000 do km 3+480 ter od km 4+900 do km 12+065 odvaja v vodotesnih kanalizacijskih cevovodih dimenzije Ø300-800 mm, na odseku od km 3+480 do km 4+900 pa v obcestnih jarkih.
Vse padavinske vode s cestnih površin preko požiralnikov odtekajo v kanalizacijske cevovode oziroma v obcestne jarke, ki se navezujejo na zadrževalne bazene – čistilne objekte v zemeljski izvedbi z zbiralci olj in usedalniki nesnage. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih izlivajo v odvodnike. Na kanalizacijski sistem avtoceste se smejo priključiti le odpadne vode iz cestnih površin ter iz oskrbne postaje. Priključevanje odpadnih voda iz drugih območij bodisi na kanalizacijsko omrežje avtoceste ali v obcestne jarke ni dovoljeno.
Zadrževalni bazeni – čistilni objekti morajo zagotavljati zahtevano vodotesnost, ki jo je treba za predvidene lokacije preveriti in opredeliti ob izkopu, ter jo po potrebi zagotoviti z odgovarjajočimi ukrepi in biti dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas za vse vode, ki bi po projektni rešitvi lahko pritekle vanj, omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek.
Cestišča vseh priključnih cest in deviacij se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.
Treba je pripraviti poslovnik o obratovanju in vzdrževanju sistema za odvod meteornih vod s cestišča. Poslovnik mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
Zavarovanje vodnih virov:
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno-tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Ob eventualnem poslabšanju stanja je investitor dolžan zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
Na celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem avtoceste preprečiti izliv polutantov v podtalje in površinske vodotoke, ki odtekajo na področje Murske depresije, ki je pomemben regionalni vir pitne vode.
Posebno pozornost je treba nameniti varovanju podtalnice v območju:
– med km 0+720 in km 0+840: zaledje vira pitne vode Ivanjci,
– v območju km 5+200: zaledje vodnjaka Vrbnjak,
– v območju km 8+400: zaledje vodnjaka Rajzer,
– med km 10+000 in km 12+065 (konec odseka), še posebno med km 11+970 in km 12+065: napajalno zaledje črpališč vode v Lukavcih in Cven ter vaških vodnjakov v Bučečovcih in Dobravi.
Po izdelavi geološkega elaborata v okviru projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter na podlagi monitoringa v času gradnje, je potrebno ugotoviti ali bo zaradi gradnje vkopov prišlo do vplivov na te vodne vire, ter natančneje določiti dele trase in ukrepe, kjer so potrebni posebni ukrepi varstva vodnih virov. V primeru pričakovanega oziroma ugotovljenega vpliva avtoceste na vodne vire, moteno ali onemogočeno vodooskrbo (kakovost, količina), je treba zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe oziroma nadomestne vodne vire.
Na teh odsekih je potrebno poleg ukrepov, navedenih v poglavju Odvodnjavanje cestnega telesa, upoštevati še naslednje ukrepe za zavarovanje vodnih virov:
Ker se na odseku avtoceste od km 10+000 do km 12+065 posegom pod nivo najvišje podtalnice zaradi gradbeno-tehničnih zahtev ni mogoče izogniti (temeljenje), je potrebno izkop izvajati s čisto tehnologijo in ga primerno zavarovati pred morebitnimi izlivi škodljivih snovi. Pri tem je potreben stalen nadzor za to pristojnih služb.
Med gradnjo je treba predvideti naslednje ukrepe:
– projekt izgradnje viadukta mora predvideti vse ukrepe, da se med samo izgradnjo in v času obratovanja prepreči vdor polutantov v podtalnico,
– med samo izgradnjo mora biti delovišče zavarovano, vsa dela se lahko izvajajo le pod takšnimi pogoji, da se prepreči onesnaženje tal in vdor polutantov v podtalnico,
– na delovišču lahko obratujejo le brezhibni stroji zavarovani pred izlitji pogonskih goriv in maziv, oziroma olj v tla in podtalnico,
– vsa razlitja nevarnih snovi morajo biti takoj sanirana, onesnažena zemljina ali kamenina mora biti takoj odstranjena in odpeljana na za to določeno deponijo,
– za izgradnjo se smejo uporabljati le okolju prijazni materiali,
– viadukt mora biti zgrajen tako, da ni možno odtekanje meteornih voda ali izpustov iz vozil v podtalnico,
– med samo izgradnjo prometnice je potrebna stalna nadzorna služba, ki bo kontrolirala izvajanje ustreznih ukrepov za zaščito podzemne vode.
V fazi izgradnje veljajo tudi vsi ukrepi, ki so predvideni za zavarovanje vodnih virov na preostalih odsekih avtoceste.
Na preostalih odsekih avtoceste je treba upoštevati naslednje pogoje:
– med gradnjo je potrebno predvideti vse ukrepe, da se prepreči razlitje in vdor polutantov v okolje,
– na počivališčih, parkiriščih in avtocestnih objektih je treba zagotoviti neškodljivo odvajanje odpadne in umazane padavinske vode,
– v območju sredinskega pasu je treba zagotoviti tesnost,
– za zbiranje padavinske vode s cest in drugih prometnih površin je treba predvideti robnike in cestne odtoke,
– zbrano padavinsko vodo je treba voditi preko tesnih cevovodov s fleksibilnimi zvezami ali za te potrebe urejenih obcestnih jarkov v ustrezne objekte za čiščenje onesnažene padavinske vode z usedalnim ali zadrževalnim bazenom ter separatorjem za lahke tekočine.
Za površine na območju oskrbne postaje je potrebno pridobiti posebno soglasje Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Površine morajo biti zasnovane v vodoneprepustni izvedbi in zgrajene z olje odpornimi materiali. Kanalizacija v območjih parkirišč, namenjenih tovornim vozilom in avtobusom, se uredi s posebnim kanalizacijskim sistemom in lovilci olj, ki ustrezajo EU 858-1 in so dimenzionirani tako, da zagotavljajo kontrolirano odvajanje naftnih derivatov, v smislu določil uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99). Oskrbna postaja je priključena na dve lokalni čistilni napravi ustrezne velikosti v km 3+230 in km 3+300. Meteorne vode, potencialno onesnažene z naftnimi derivati, morajo biti vodene v lovilce olj, katerih velikost mora biti prilagojena dotokom, ki bi vanje lahko pritekli.
Melioracije in namakalni sistemi:
Trasa avtoceste prizadene hidromelioracijski sistem Biserjane–Grabonoš. Za zagotovitev normalne odvodnje se prilagodi jarke:
– Potok iz Goše (807-2,7-8),
– MJ 14 (807-2,7-9),
– MJ 3 (807-2,7-13),
– MJ 3a (807-2,7-14),
– MJ 12 (807-2,7-10)
ter izvede novo drenažno mrežo na skupni površini približno 45 ha. Potrebni so naslednji melioracijski ukrepi:
– izkop potrebnih melioracijskih jarkov, obrobnih jarkov in obcestnih jarkov,
– cevna drenažna mreža v kombinaciji z gramoznim filtrom,
– agromelioracijski ukrepi: globoko podrahljanje, apnenje in založno gnojenje.
27. člen
Varovanje objektov in območij naravne dediščine:
Celotni odsek trase avtoceste je potrebno pred gradnjo fotodokumentirati v skladu z navodili službe za varstvo naravne dediščine. Za varovanje objektov in območij naravne dediščine se upošteva določbe 28. člena in zadnjega poglavja 13. člena te uredbe. Investitor obvesti pristojni zavod o začetku del in zagotovi naravovarstveni nadzor pri gradnji.
Ker se pri zemeljskih delih lahko odkrijejo objekti geološke naravne dediščine (paleontološke, strukturne, mineraloške), je potreben občasen geološki nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb je treba obvestiti strokovno organizacijo, ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja.
28. člen
Varovanje flore in vegetacije, favne in biotopov ter gozdnih zemljišč:
Na naravovarstveno vrednih območjih Kamenščaka, Radgonsko–Kapelskih goric in Kupetinskega lesa naj dela ne potekajo v spomladanskem obdobju razmnoževanja (gnezdenje ptic, mrestenje dvoživk).
Med gradnjo se je treba izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija. Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopanega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Vse naravno ohranjene vodotoke je treba med gradnjo varovati, regulirane pa obsaditi z obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov. Načrt obsaditve vodotoka mora biti sestavni del načrta ureditve tega vodotoka.
Pred začetkom gradnje je treba obvestiti o predvidenem začetku in poteku del ribiške družine, ki z obravnavanimi vodotoki upravljajo in gospodarijo. Ob morebitnem regulacijskem posegu v vodotoke morajo izloviti na mestu gradbenih del vse ribe in piškurje in jih preseliti v neprizadete dele istega ali podobnega vodotoka. Med samo gradnjo trase avtoceste morajo izvajalci sproti obveščati ribiške družine o vsakem posegu v vodotoke in jim omogočiti ogled gradbišč ob vodah.
V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno, na podlagi detajlnega načrta. Odstraniti je potrebno le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Kjer ni možna uporaba obstoječih poti, naj se trasirajo nove dovozne poti in locirajo začasni manipulacijski prostori na mestih, kjer je največ primešane robinije, da se čimbolj ohrani naravna vegetacija. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje in zasaditi z avtohtonimi vrstami. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času. Pred izvajanjem del v gozdnem prostoru se obvesti pristojni zavod za gozdove.
Investitor je dolžan s prilagoditvijo izvoznih in spravilnih poti omogočiti dostop na gozdna zemljišča v času gradnje in po končani gradnji.
Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2.00 m. Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, je zagotovljeno prehajanje preko avtoceste pod viadukti in mostovi, preko prepustov ter preko deviacij. Posebej za prehod divjadi služijo:
– most čez jarek 12 in podhod za visoko divjad (807-2,5-4) v km 10+420,
– podhod za divjad v kombinaciji s podvozom poljske poti v km 11+640,
– prilagojen prostor pod viaduktom preko železniške proge v km 12+000 (nekaj metrov širok neutrjen pas).
V skladu s tehničnimi možnostmi se pri vseh mostovih izvede polica širine 1.50 m in višine 2.00 m na eni strani za prehod malih sesalcev in dvoživk. Predeli pod prehodi in mostovi se uredijo v prostor, ki je živalim prijeten (zatravljene oziroma peščene površine, varovalni vegetacijski pasovi do vstopa pod most, preprečevanje druge oblike rabe prostora). Pred prehodi mora biti varovalna ograja avtoceste, ki služi tudi kot usmerjevalna ograja, ustrezno prirejena.
Varovanju in prehodom dvoživk služijo:
– varovalna ograja za dvoživke na obeh straneh avtoceste od km 0+450 do km 0+950; minimalno 3 podhodi Ø100 cm;
– varovalna ograja za dvoživke na obeh straneh avtoceste od km 1+250 do km 2+650; minimalno 6 podhodov Ø100 cm;
– varovalna ograja za dvoživke na desni strani avtoceste od km 2+850 do km 3+350;
– varovalna ograja za dvoživke na obeh straneh od km 6+200 do km 7+550; minimalno 4 podhodi Ø100 cm;
– varovalna ograja za dvoživke na obeh straneh avtoceste od km 7+900 do km 8+000;
– varovalna ograja za dvoživke na obeh straneh avtoceste od km 8+350 do km 8+700; minimalno 1 podhod Ø100 cm;
– varovalna ograja za dvoživke na obeh straneh avtoceste od km 9+150, do km 10+450; minimalno 2 podhoda Ø100 cm.
29. člen
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine:
Investitor mora zagotoviti:
– rezervatno varstvo znane arheološke dediščine, razen v primeru AO Slaptinci–Rimsko gomilno grobišče (parceli številka 70 in 71, obe k.o. Slaptinci), kjer je poseg v zavarovano območje dopusten pod pogojem, da evidentirane gomile niso prizadete, pri čemer je potrebno gomile v času gradnje tudi fizično zaščititi,
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na trasi avtoceste, oskrbnega centra ter lokacijah spremljajočih ureditev (deviacije, vodnogospodarske ureditve, premiki komunalne in energetske infrastrukture),
– v primeru arheoloških najdb izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih zemljišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki,
– v primeru izjemnih arheoloških najdb, skladno z Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine, je treba prilagoditi oziroma spremeniti tisti del prostorske ali tehnične rešitve, ki bi utegnila škoditi arheološki dediščini,
– stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
Kapelico ob cesti Grabonoš–Sv. Jurij ob Ščavnici se z območja priključka “Sv. Jurij ob Ščavnici” premakne na parcelo številka 621, k.o. Blaguš.
Vsaka degradacija dediščine, morebitna rušenja, prenos ali premik novoodkrite dediščine mora biti predhodno dogovorjena s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
Krajinske ureditve, objekti ob avtocesti in oprema avtoceste morajo biti oblikovno vključeni v obstoječo kulturno krajino v smislu ohranjanja sedanje celovitosti in obstoječih prvin podobe in oblike prostora.
Pred gradnjo je treba odsek trase avtoceste fotodokumentirati na delih, kjer so evidentirana območja kulturne dediščine, v skladu z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo enotnega dovoljenja je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k projektom krajinske ureditve, protihrupnih ograj, mostov in prečkanj, premikov obstoječe infrastrukture, gradbišč, deponij viškov materiala in eksploatacijskih baz v vplivnih območjih enot kulturne dediščine.
30. člen
Območja povojnih žrtev:
V primeru najdb posmrtnih ostankov vojnih in povojnih žrtev v območju Oskrbne postaje Slovenske Gorice, je potrebno ravnati skladno s splošnimi usmeritvami Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve – Sektorja za veterane, vojne invalide in žrtve vojn, kakor tudi Komisije za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji pri Vladi Republike Slovenije.
31. člen
Varstvo pred hrupom:
Na podlagi prognoze prometa za 20-letno plansko obdobje po končani gradnji so določeni naslednji ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom:
– protihrupna ograja na bankini dolžine 160 m in višine 2.50 m, od km 0+720 do km 0+880, levo, ter protihrupna ograja na robu vkopa dolžine 170 m in višine 1.50 m, od km 0+870 do km 1+040, levo, za zaščito objektov Mir;
– protihrupna ograja na robu vkopa dolžine 40 m in višine 2.50 m, od km 1+080 do km 1+120, desno, ter protihrupna ograja na bankini dolžine 120 m in višine 2.50 m, od km 1+120 do km 1+240, desno, za zaščito objektov Babič;
– pasivna zaščita objektov Kolman v priključku “Sv. Jurij”, v km 3+380, desno;
– protihrupni nasip na robu vkopa dolžine 260 m in višine 1.00 m, od km 5+200 do km 5+460, desno, za zaščito objektov Vrbnjak;
– protihrupna ograja dolžine 30 m in višine 3.00 m v kombinaciji z opornim zidom avtoceste, od km 8+390 do km 8+420, desno, ter protihrupna ograja dolžine 60 m in višine 2.00 m, od km 8+460 do km 8+520, desno, za zaščito objektov Rajzer;
– nasip dolžine 300 m in višine 1.40 m, od km 11+300 do km 11+600, desno, za zaščito naselja Bučečovci.
Protihrupne ograje morajo biti arhitekturno oblikovane v skladu s tipiko prostora, vidno podrejene prvinam kulturne krajine in vsaj na zunanji strani obsajene z grmovno in drevesno vegetacijo. Protihrupni nasipi se ozelenijo.
Investitor mora pred začetkom izvajanja del izvesti zaščitne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v času gradnje v prizadetih stanovanjsko bivalnih okoljih ne bodo presežene. Treba je upoštevati časovne omejitve, uporabljati delovne naprave in stroje, ki so izdelani v skladu z imisijskimi normami za hrup, izvesti monitoring hrupa med gradnjo na območjih, določenih v poročilu o vplivih na okolje in na mestih, kjer bo ocena obremenitve s hrupom, kot posledica gradnje presegala dovoljene ravni, izvesti začasne aktivne ali pasivne ukrepe. Investitor mora ob gradnji avtoceste zagotoviti izvedbo zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na podlagi prognoze prometa za petletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in v skladu z monitoringom, ki je določen v 34. členu te uredbe, pri čemer je investitor dolžan upoštevati pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). V skladu s tem so možna odstopanja od gornjih lokacij in dimenzij.
32. člen
Odvzem gradbenega materiala in deponiranje viškov materiala:
Za gradnjo odseka avtoceste je potrebno poleg materiala, izkopanega na trasi, zagotoviti okvirno še 850.000 m3 kamnitega materiala, ki se ga pridobi v že obstoječih pridobivalnih prostorih, ki obratujejo v skladu z izdanimi dovoljenji.
Na odseku avtoceste je okvirno predvidenih 1.200.000 m3 presežkov materiala. Material se uporabi:
– za oblikovanje reliefa v območju priključka Sv. Jurij ob Ščavnici in vzdolž trase avtoceste, v območju tega lokacijskega načrta,
– pri gradnji nasipa avtoceste na odseku Vučja vas–Beltinci, na delu trase od priključka Vučja vas do mostu preko Mure (v skladu z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vučja vas–Beltinci; Uradni list RS, št. 63/99),
– za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob Muri.
Prostorsko načrtovanje sanacije in izgradnje visokovodnih nasipov ni predmet tega lokacijskega načrta. Investitor sanacije in izgradnje visokovodnih nasipov je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, ki na podlagi drugih prostorskih izvedbenih aktov in ustreznih projektov pridobi dovoljenje za poseg v prostor, v kar so vključene tudi transportne poti v območju nasipov.
Investitor gradnje avtoceste mora dostaviti material, primeren za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov, na mesto vgradnje v visokovodne nasipe. Transportne poti do vstopa na visokovodne nasipe zagotovi investitor gradnje avtoceste.
Vse obveznosti, vključno s terminskim načrtom izvajanja del, uredita oba investitorja s posebnim sporazumom, pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo avtocestnega odseka Cogetinci–Vučja vas.
Neuporaben material in material, primeren za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov, se v primeru časovne neusklajenosti gradnje avtoceste in sanacije in izgradnje visokovodnih nasipov, uporabi za sanacijo glinokopa Boreci, sanacijo gramoznic in deponij. Ta območja niso vključena v ureditveno območje tega lokacijskega načrta. Dovoljenje za sanacijo glinokopa Boreci je treba pridobiti na podlagi odloka o ureditvenem načrtu glinokop Boreci (Uradni list SRS, št. 42/87) in ustreznih projektov, za sanacijo gramoznic in deponij pa na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov in ustreznih projektov.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
33. člen
Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja,
– objekti na trasi avtoceste z zasaditvami in rekultivacijami,
– priprava zemljišča na območju oskrbne postaje,
– objekti in zunanja ureditev na območju oskrbne postaje.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
34. člen
Monitoring:
Investitor gradnje avtoceste mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje;
– pri določitvi točk in vsebine monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja, določila te uredbe in soglasij. V delih kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;
– točke spremljanja stanja je treba zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Monitoring se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
Dodatni zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje obstoječih ali izgradnja novih naprav in objektov,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
35. člen
Organizacija gradbišča:
Območje gradbišča naj se čimbolj omeji na širino trase. Za potrebe gradbišča naj se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zagotoviti nemoteno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo, pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji avtoceste pa obnoviti,
– infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji avtoceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja avtoceste,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
36. člen
Razmejitev in primopredaja:
Investitor mora poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, katere v skladu z zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) niso sestavni del ceste in jih ne bo prevzel v upravljanje. Pripraviti je treba ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo upravljavcem, ki so jih zavezani prevzeti.
37. člen
Dodatne obveznosti:
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih, so obveznosti investitorja in izvajalcev tudi:
– zagotoviti pred pridobitvijo enotnega dovoljenja:
– študijo ukrepov na lokalnem cestnem omrežju, prizadetem s transportom materiala ter
– študijo povečanja prometa zaradi avtocestnega priključka Sv. Jurij ob Ščavnici, ter ju dostaviti Občinskemu svetu občine Sv. Jurij ob Ščavnici v pregled in potrditev. V študijah je potrebno posebno pozornost posvetiti naseljem Bolehničici, Žihlava, Jamna, Sv. Jurij ob Ščavnici, Čakova, Grabonoš ter Kupetinci, Selišči, Slaptinci in Biserjane,
– vzdrževati protihrupne in varovalne ograje ter vegetacijo na območju avtoceste,
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, izvedene za potrebe avtoceste do prenosa v upravljanje upravljavcu vodotokov,
– sofinanciranje izgradnje vodovoda, ki bo napajal območje Občine Sv. Jurij iz smeri Ljutomera in Ptuja,
– reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.
X. TOLERANCE
38. člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
XI. NADZOR
39. člen
Izvajanje te uredbe nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Prepovedane so spremembe namembnosti zemljišč in objektov, predvidenih za rušitev.
41. člen
Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na občinah Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Križevci.
42. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-08/2001-1
Ljubljana, dne 8. novembra 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik