Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2001 z dne 14. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2001 z dne 14. 9. 2001

Kazalo

3874. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za plinomere, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*, stran 7449.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za plinomere, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati plinomeri, ki lahko nosijo oznake in znake EEC, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja.
2. člen
Ta pravilnik se nanaša na naslednje plinomere:
1. volumetrične plinomere:
– plinomere z deformativnimi stenami oziroma mehovni plinomeri,
– plinomere z vrtljivimi bati.
2. nevolumetrične plinomere:
– turbinske plinomere.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-13-71/318.
3. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– “plinomer z deformativnimi stenami” je plinomer, pri katerem se pretok plina meri s pomočjo merilnih komor z deformativnimi stenami;
– “plinomer z vrtljivim batom” je plinomer, pri katerem se plin, ki teče skozenj, meri s pomočjo merilnih komor z vrtljivimi stenami;
– “turbinski plinomer” je plinomer, pri katerem osni pretok plina vrti turbinsko kolo, število vrtljajev kolesa pa določa prostornino pretečenega plina;
– “območje delovanja plinomera” je območje, omejeno z največjim pretokom Qmax in najmanjšim pretokom Qmin;
– “ciklična prostornina volumetričnega plinomera” je prostornina plina, ki ustreza enemu delovnemu ciklu plinomera, to je celotnemu gibanju gibljivih delov plinomera, ob koncu katerega se vsi sestavni deli razen kazalca in vmesnih prenosov prvič povrnejo v prvotni položaj.
Ciklična prostornina volumetričnega plinomera se izračuna tako, da se vrednost prostornine, ki jo predstavlja en cel vrtljaj preskusnega elementa, pomnoži s prestavnim razmerjem med merilno napravo in kazalnim števcem;
– “delovni tlak plinomera” je razlika med tlakom plina na vstopu v plinomer in atmosferskim tlakom;
– “referenčni tlak plinomera” je tlak plina, s katerim je povezana prikazana prostornina plina. Odprtine za merjenje referenčnega tlaka so določene v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika;
– “padec tlaka plinomera” je razlika med tlakom, izmerjenim pri vstopu v plinomer, in tlakom, izmerjenim pri izstopu iz plinomera med pretokom plina;
– “konstanta izstopnega gonila” je vrednost prostornine enega celega vrtljaja osi tega gonila. Ta vrednost se izračuna tako, da se vrednost prostornine enega celega vrtljaja preskusnega elementa pomnoži s prestavnim razmerjem med kazalnim števcem in to osjo.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
4. člen
Plinomeri morajo izpolnjevati meroslovne zahteve iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
III. NAPISI IN OZNAKE
5. člen
Plinomer mora imeti naslednje napise, bodisi na številčnici, bodisi na posebni napisni ploščici, ali pa razdeljene med obema:
a) oznako EEC-odobritve tipa merila;
b) identifikacijsko številko ali ime proizvajalca;
c) letnico izdelave;
d) oznako velikosti plinomera, ki mora biti v obliki velike črke G, ki ji sledi številka, določena v Prilogi II ali Prilogi III;
e) največji pretok, izražen kot: Qmax ... m3/h;
f) najmanjši pretok, izražen kot: Qmin ... m3/h (ali dm3/h);
g) največji delovni tlak, izražen kot: pmax ... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar);
h) volumetrični plinomeri: nazivno vrednost ciklične prostornine, izraženo kot: V ... m3 (ali dm3);
i) po potrebi napise, določene v točkah 2.1 in 2.2 Priloge I. Ti napisi so lahko odtisnjeni na drugih ploščicah ali na samem plinomeru.
Napisi iz prejšnjega odstavka morajo biti ob normalni uporabi plinomera jasno vidni, lahko čitljivi in neizbrisni.
Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) lahko v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila določi, v katerih primerih se na napisni ploščici navede tudi narava plina.
Plinomer ima lahko tudi trgovske oznake, posebno serijsko številko, ime distributerja plina, oznako skladnosti z evropskim standardom in napise o popravilih. Vsaka druga oznaka ali napis je prepovedan, razen če ni posebej dovoljen.
6. člen
Z namestitvijo overitvenih in varovalnih oznak na plinomeru se potrdi, da plinomer izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.
Mesta za namestitev oznak morajo biti izbrana tako, da bi odstranitev dela, ki je zavarovan z eno od overitvenih ali varovalnih oznak, povzročila njeno poškodbo.
Če so napisi iz prejšnjega člena tega pravilnika navedeni na posebni napisni ploščici, ki ne bo stalno pritrjena, je treba eno od oznak namestiti tako, da se ta poškoduje, če se posebna ploščica odstrani.
Za overitvene oziroma varovalne oznake morajo biti predvidena mesta:
a) na vseh ploščicah, ki nosijo napise iz tega pravilnika, razen na ploščicah, ki so stalno pritrjene;
b) na vseh delih plinomera, ki ne morejo biti kako drugače zavarovani pred posegi, ki bi lahko:
– škodovali kazanju kazalne naprave plinomera ali ga spremenili,
– spremenili ali prekinili povezavo med merilno napravo in kazalno napravo,
– odstranili ali prestavili meroslovno pomembne dele plinomera;
c) na povezavi z ločljivimi dodatnimi napravami ali na varovalnih napravah, kot določa točka 2.2.3 Priloge I.
7. člen
Plinomeri, ki so uspešno prestali overitvene preskuse, morajo:
– dobiti overitveno oznako,
– biti na določenih mestih opremljeni z varovalnimi oznakami za varovanje določenih sestavnih delov pred posegi, ki bi lahko vplivali na meroslovne lastnosti plinomera.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
8. člen
Skladnost plinomerov z meroslovnimi zahtevami je mogoče potrditi z EEC-odobritvijo tipa merila, ki mu sledi EEC-prva overitev merila.
1. EEC-odobritev tipa merila
9. člen
Zahtevi za EEC-odobritev tipa merila morajo biti priloženi naslednji dokumenti:
– opis plinomera s tehničnimi podatki in načinom delovanja,
– perspektivna risba ali fotografija plinomera,
– popis delov z opisom materialov, iz katerih so ti sestavljeni,
– sestavna risba z označbo sestavnih delov, naštetih v popisu,
– dimenzionirana risba,
– načrt z vrisanimi mesti za namestitev overitvenih in varovalnih oznak,
– načrt kazalne naprave z mehanizmi za naravnavanje,
– dimenzionirana risba meroslovno pomembnih sestavnih delov,
– načrt številčnice in razporeditve napisov,
– po potrebi načrt dodatnih naprav iz točke 2.1 Priloge I,
– po potrebi preglednica s podatki o pogonskih gredeh (točka 2.2 Priloge I),
– seznam predloženih dokumentov,
– izjava, da plinomeri, ki so izdelani v skladu s tipom, izpolnjujejo varnostne zahteve, zlasti glede največjega delovnega tlaka, ki je označen na napisnih ploščicah.
10. člen
V certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila morajo biti navedeni naslednji podatki:
– ime in naslov osebe, ki ji je bil izdan certifikat o EEC-odobritvi tipa merila,
– tip in/ali trgovska oznaka,
– glavni tehnični in meroslovni podatki, kot je najmanjši pretok, največji delovni tlak, nazivni notranji premer povezovalnih delov in za volumetrične plinomere nazivna vrednost ciklične prostornine,
– oznaka EEC-odobritve tipa merila,
– rok veljavnosti EEC-odobritve tipa merila,
– če so plinomeri opremljeni s pogonskimi gredmi:
a) podatki o gredi, ki so določeni v točki 2.2.1 Priloge I (če je ena sama pogonska gred),
b) podatke o posamezni gredi in enačba iz točke 2.2.2 Priloge I (če sta pogonski gredi dve ali jih je več),
– informacija o mestu namestitve oznak EEC-odobritve tipa merila, oznak EEC-prve overitve merila in varovalnih oznak (po potrebi s fotografijami ali risbami),
– seznam dokumentov, ki so priloženi certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila,
– morebitni komentarji.
2. EEC-prva overitev merila
11. člen
Plinomeri, ki so predloženi v EEC-prvo overitev merila, morajo biti v delujočem stanju. EEC-prva overitev merila ni jamstvo za pravilno delovanje ali točnost kazanja dodatnih naprav iz točke 2.1 oziroma točke 2.2 Priloge I. Na take dodatne naprave se ne sme namestiti nobena EEC overitvena oznaka ali EEC varovalna oznaka, razen v primeru povezav iz 6. člena tega pravilnika.
V. PLINOMERI Z DEFORMATIVNIMI STENAMI
12. člen
Določbe tega poglavja se nanašajo na plinomere z deformativnimi stenami.
Plinomeri iz tega poglavja morajo izpolnjevati tudi zahteve iz Priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika.
1. EEC-odobritev tipa merila
13. člen
Poleg vzorca tipa merila mora vložnik zahteve za EEC-odobritev tipa merila dati na voljo uradu dva do šest nadaljnjih vzorčnih plinomerov, izdelanih skladno z vzorcem tipa merila.
Med vzorčnimi plinomeri iz prejšnjega odstavka mora biti na zahtevo urada zajetih več plinomerov velikosti G, če zahteva za EEC-odobritev tipa merila vključuje plinomere različnih velikosti.
Če rezultati preskusov niso popolnoma zadovoljivi, se lahko zahteva nadaljnji vzorčni plinomer.
Urad lahko dovoli, da vložnik zahteve za EEC-odobritev tipa merila da na voljo vzorčne plinomere med postopkom, s tem da urad certifikata o EEC-odobritvi tipa merila ne izda, dokler niso v celoti pregledani vsi vzorčni plinomeri.
Vzorčni plinomeri ostanejo v lasti vložnika in se mu po končanem postopku EEC-odobritve tipa merila vrnejo.
14. člen
Vzorec tipa merila in vzorčni plinomeri morajo izpolnjevati zahteve iz 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika in zahteve iz Priloge II. Razlika med največjim in najmanjšim pogreškom kot funkcija pretoka Q za posamezen plinomer ne sme preseči 3% v celotnem delovnem območju.
15. člen
Na vzorcu tipa merila in vzorčnih plinomerih se izvede preskus vzdržljivosti. Ta preskus se izvaja:
1. na plinomerih od G 1,6 do vključno G 10: pri največji zmogljivosti plinomera in z zrakom; le pri plinomerih, ki imajo na napisni ploščici določen plin, ki ga bodo merili, se lahko ta preskus izvede v celoti ali delno s tem plinom;
2. na plinomerih od G 16 do vključno G 650: če je mogoče pri največji zmogljivosti plinomera z zrakom ali s plinom.
Preskus vzdržljivosti mora pri plinomerih, katerih ciklična prostornina je enaka ali večja od vrednosti, navedenih v preglednici v točki 1.1 Priloge II, trajati:
1. na plinomerih od G 1,6 do vključno G 10: 1000 ur. Preskus se lahko prekine, vendar mora biti zaključen v 60 dneh;
2. na plinomerih od G 16 do vključno G 650: toliko časa, da bo vsak plinomer izmeril tako prostornino zraka ali plina, ki bo ustrezala 1000 uram delovanja pri največji zmogljivosti plinomera. Preskus se mora zaključiti v 6 mesecih.
Pri plinomerih, katerih ciklična prostornina je manjša od vrednosti, podanih v preglednici iz točke 1.1 Priloge II, mora preskus vzdržljivosti trajati 2000 ur in se mora izvesti na večjem številu plinomerov, kot je določeno v 13. členu tega pravilnika, skladno z opisom plinomera in njegovimi splošnimi lastnostmi.
16. člen
Po preskusu vzdržljivosti morajo plinomeri (z izjemo največ enega, če se preskusi izvajajo na najmanj 3 plinomerih) izpolnjevati naslednje zahteve:
– razlika med največjim in najmanjšim pogreškom skozi celotno območje pretoka kot funkcija pretoka Q pri posameznem plinomeru ne sme prekoračiti vrednosti 4%;
– vrednosti pogreška se ne smejo več kot za 1,5% razlikovati od ustreznih vrednosti pred preskusom vzdržljivosti.
Za pretoke Qmin velja tak pogrešek samo za spremembe v negativni smeri;
– mehanski padec tlaka se ne sme povečati za več kot 20 N/m2 (0,2 mbar).
17. člen
Kadar se preskušajo plinomeri z eno ali več pogonskimi gredmi, je treba najmanj 3 plinomere vsake velikosti G preskusiti z zrakom z gostoto 1,2 kg/m3 (kot določa točka 4.2 Priloge I), ali so skladne z zahtevami iz točk 4.2.1 in 5.3.2 Priloge II. Kadar se preskušajo plinomeri z več pogonskimi gredmi, se preskus izvede na gredi, ki daje najslabši rezultat.
Pri plinomerih z isto velikostjo G se kot največja dovoljena vrednost navora uporabi najnižja, s preskusi dobljena vrednost navora.
Če posamezni tip zajema plinomere različnih velikosti G, se meritev navora izvede samo na plinomerih z najmanjšo velikostjo G, če je za večje plinomere določen isti navor in če imajo pogonske gredi slednjih isto ali večjo konstanto.
18. člen
Če se zahteva za EEC-odobritev tipa merila nanaša na spremembo že odobrenega tipa merila, urad skladno z naravo spremembe odloči, ali se uporabijo določbe iz 13. in 15. člena tega pravilnika in v kolikšni meri.
2. EEC-prva overitev merila
19. člen
Šteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede največjih dovoljenih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene pri naslednjih pretokih:
– pri pretoku Qmin;
– pri pretoku 1/5 Qmax;
– pri pretoku Qmax.
Če se pregled izvaja pod drugačnimi pogoji, morajo biti največji dovoljeni pogreški najmanj enaki tistim, ki se dobijo s preskusi iz prejšnjega odstavka.
VI. PLINOMERI Z VRTLJIVIM BATOM IN TURBINSKI PLINOMERI
20. člen
Določbe tega poglavja se nanašajo na plinomere z vrtljivim batom in turbinske plinomere.
Plinomeri iz tega poglavja morajo izpolnjevati tudi zahteve iz Priloge III.
1. EEC-odobritev tipa merila
21. člen
Vložnik mora poleg vzorca tipa merila dati uradu na voljo 2 do 6 vzorčnih plinomerov, izdelanih skladno z vzorcem tipa merila. Če zahteva za EEC-odobritev tipa merila vključuje plinomere različnih velikosti, mora biti na zahtevo urada med vzorčnimi plinomeri zajetih več plinomerov velikosti G.
Če rezultati preskusov niso povsem zadovoljivi, se lahko zahtevajo dodatni vzorci.
Urad lahko dovoli, da vložnik zahteve za EEC-odobritev tipa merila da na voljo vzorčne plinomere med postopkom, s tem da urad certifikata o EEC-odobritvi tipa merila ne izda, dokler niso v celoti pregledani vsi vzorčni plinomeri.
Vzorčni plinomeri ostanejo last vložnika in se mu po končanem postopku EEC-odobritve tipa merila vrnejo.
22. člen
Pregled vključuje zlasti ugotavljanje pogreškov posameznega plinomera s preskusom z zrakom gostote 1,2 kg/m3. Vsak rezultat preskusa se posebej upošteva.
Krivulja pogreškov posameznih plinomerov mora ostati v pasu, ki ga določajo meje največjih dovoljenih pogreškov EEC-prvih overitev merila v območju pretokov, za katere se zahteva EEC-odobritev tipa merila.
Razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo pogreškov posameznih plinomerov v območju od 0,5 Qmax do Qmax ne sme preseči 1%.
23. člen
Na plinomerih se opravi preskus vzdržljivosti z zrakom ali s plinom.
Preskus vzdržljivosti se v okviru možnosti izvede pri največji zmogljivosti plinomera. Čas delovanja mora biti tak, da posamezen plinomer izmeri prostornino zraka oziroma plina, ki ustreza 1000-urnemu delovanju pri največji zmogljivosti plinomera. Celoten preskus ne sme trajati dlje od 6 mesecev.
Po preskusu vzdržljivosti se plinomeri ponovno pregledajo z zrakom gostote 1,2 kg/m3 in ob uporabi iste etalonske opreme kot pri preskusu iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Pod temi preskusnimi pogoji:
– se vrednosti pogreškov, ugotovljenih pri pretokih, ki so določeni v 25. členu tega pravilnika, za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne smejo več kot za 1% razlikovati od pogreškov, ugotovljenih s preskusom iz 22. člena tega pravilnika;
– razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo krivulje pogreškov za posamezni plinomer (razen če gre samo za enega) ne sme preseči 1,5% v območju od 0,5 Qmax do Qmax.
24. člen
Kadar se preskušajo plinomeri z eno ali več pogonskimi gredmi, je treba najmanj 3 plinomere vsake velikosti G preskusiti z zrakom z gostoto 1,2 kg/m3 (kot določa točka 4.2 Priloge I), ali so skladne z zahtevami iz točk 2.2.4 in 3.2.1 Priloge I.
Kadar se preskušajo plinomeri z več pogonskimi gredmi, se preskus izvede na gredi, ki daje najslabši rezultat.
Pri plinomerih iste velikosti se kot največja dovoljena vrednost navora uporabi najnižja vrednost navora, dobljena s preskusi.
Če posamezni tip zajema plinomere različnih velikosti G, se meritev navora izvede samo na plinomerih z najmanjšo velikostjo G, če je za večje plinomere določen isti navor in če ima izhodna gred slednjih isto ali večjo konstanto.
Pri plinomerih, ki imajo za Qmin več vrednosti, se izvede samo preskus iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka, za najmanjšo vrednost Qmin. Dovoljeni navori za druga območja pretoka se lahko izračunajo na podlagi rezultata tega preskusa.
Za pretvorbo v druge vrednosti Qmin veljajo naslednja pravila:
a) če je pretok konstanten, je sprememba pogreška sorazmerna z navorom;
b) če je navor konstanten, je pri plinomerih z vrtljivim batom sprememba pogreška obratno sorazmerno s pretokom, pri turbinskih plinomerih pa obratno sorazmerna s kvadratom pretoka.
2. EEC-prva overitev merila
25. člen
Šteje se, da plinomer izpolnjuje zahteve glede največjih dovoljenih pogreškov, če so te zahteve izpolnjene pri naslednjih pretokih:
Qmin, 0,10 Qmax (če je ta vrednost večja od Qmin), 0,25 Qmax, 0,40 Qmax, 0,70 Qmax in Qmax.
VII. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
26. člen
Rok za redne overitve je 5 let. Redne in izredne overitve plinomerov vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti plinomera z EEC odobrenim tipom merila,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali plinomer ustreza zahtevam tega pravilnika. Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu, ki je določen za EEC-prvo overitev merila.
VIII. KONČNA DOLOČBA
27. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Št. 009-16/01-7
Ljubljana, dne 3. septembra 2001.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
dr. Lucija Čok l. r.
* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na plinomere (71/318/EGS), kot je dopolnjena z direktivami 74/331/EGS, 78/365/EGS in 82/623/EGS.
Priloga I

1. Zgradba

1.1 Materiali

Plinomeri morajo biti izdelani iz trdnih materialov z majhnimi
notranjimi napetostmi, ki se s starostjo ne spreminjajo dosti.
Plinomeri morajo biti dovolj odporni proti koroziji in različnim
plinom, ki se ponavadi distribuirajo, kakor tudi proti
kondenzatom teh plinov.

1.2 Trdnost plinomerov

Okrovi plinomerov morajo biti tudi pri največjem delovnem tlaku
neprepustni za pline.

1.3 Zaščita pred nedovoljenimi posegi

Plinomeri morajo biti zgrajeni tako, da niso mogoči posegi, ki bi
vplivali na točnost meritev, ne da bi se pri tem poškodovale
overitvene ali varovalne oznake.

1.4 Smer pretoka plina

Pri plinomerih, katerih kazalne naprave delujejo pravilno samo za
eno smer pretoka, mora biti ta smer nakazana s puščico.

Puščica ni potrebna, če je smer pretoka plina opredeljena z
zgradbo.

1.5 Meroslovne lastnosti

Pri pretoku Qmax mora biti plinomer sposoben neprekinjeno
delovati toliko časa, kot je določeno v 14. in 23. členu tega
pravilnika, ne da bi prišlo do takih sprememb njegovih
meroslovnih lastnosti, ki bi prekoračile meje, določene v 15. in
23. členu tega pravilnika.

2. Dodatne naprave

2.1 Plinomeri so lahko opremljeni:

a) z napravami za predplačilo;

b) z vgrajenimi dajalniki impulzov, katerih izhodi morajo nositi
oznako vrednosti enega impulza, in sicer v obliki:

1 imp. = ^...m3 (ali dm3) ali

1 m3 = ^ ...imp.

Če so take dodatne naprave nameščene, se štejejo za sestavni del
plinomera. Na plinomer morajo biti priključene v času EEC-prve
overitve merila.

2.2 Plinomeri so lahko opremljeni z izstopnimi pogonskimi gredmi,
med katere spadajo pogonske gredi ali druge naprave za pogon
ločljivih dodatnih naprav. Navor, s katerim plinomeri poganjajo
nameščene dodatne naprave, ne sme povzročati nikakršnih sprememb
kazanja plinomera, večjih od vrednosti, ki so navedene v točki
4.2.1 Priloge II in točki 4.2.1 Priloge III.

2.2.1 Če je pogonska gred ena sama, mora imeti označeno konstanto
v obliki 1 tr = ^ ... m3 (ali dm3), največji dovoljeni navor v
obliki Mmax = ... N.mm in smer vrtenja.

2.2.2 Če je pogonskih gredi več, mora biti vsaka označena s črko
M in z indeksom v obliki M1;M2; ... Mn ter z oznako konstante v
obliki 1 tr = ^ ... m3 (ali dm3) in smerjo vrtenja.

Na plinomeru, najbolje na napisni ploščici, mora biti natisnjena
naslednja enačba:

k1 M1 + k2 M2 + ... + kn Mn < = A N.mm,

kjer je:

A - številčna vrednost največjega dovoljenega navora, ki deluje
na pogonsko gred z največjo konstanto, če navor deluje samo na to
gred. Ta gred mora biti označena z M1;

ki (i = 1; 2; ... n) - številčna vrednost, ki se določi kot ki =
C1/Ci;

Mi (i = 1; 2; ... n) - navor na pogonsko gred, označeno z Mi;

Ci (i = 1; 2; ... n) - konstanta za pogonsko gred, označeno z Mi.

2.2.3 Če izpostavljeni konci pogonskih gredi niso priključeni na
ločljivo dodatno napravo, morajo biti ustrezno zavarovani.

2.2.4 Povezava med merilno napravo in vmesnimi zobniki se ne sme
prekiniti ali spremeniti, če nanjo deluje navor, enak trikratnemu
dovoljenemu navoru, ki je določen v točkah 2.2.1 in 2.2.2 te
priloge.

2.3 V plinomere so lahko vgrajeni dajalniki impulzov.

Na izstopih iz teh dajalnikov mora biti označena ustrezna
vrednost za en impulz, in sicer v obliki: 1 imp ^ ... m3 (ali
dm3).

3. Števec in preskusni element

3.1 Števec

3.1.1 Števci morajo imeti obliko kolutov, s tem da je zadnji
element lahko izvzet iz tega pravila. Koluti morajo biti umerjeni
v kubičnih metrih ali v desetiških manjkratnikih m3. Na kazalni
ploščici mora biti označen znak m3.

3.1.1.1 Koluti, ki kažejo manjkratnike m3, se morajo, če ta
možnost obstaja, jasno ločiti od ostalih kolutov in morajo biti
od njih ločeni z jasno označeno decimalno vejico.

3.1.1.2 Če je zadnji kolut oštevilčen z desetiškimi večkratniki
m3, mora biti kazalna ploščica označena:

a) z eno ali po potrebi več fiksnimi ničlami za zadnjim kolutom;
ali

b) z oznako X 10, X 100, X 1000 itd. tako, da je razbiranje vedno
v m3.

3.1.2 Števec mora imeti dovolj oštevilčenih kolutov, da lahko
znotraj ene enote na zadnjem kolutu pokaže prostornino plina, ki
je pri največjem pretoku pretekel v tisočih urah delovanja.

3.2 Preskusni element

3.2.1 Plinomeri morajo biti načrtovani tako, da jih je mogoče
preskusiti z zadovoljivo točnostjo. V ta namen morajo vsebovati
preskuševalno enoto oziroma ureditve, ki omogočajo priključitev
prenosne preskusne enote.

3.2.2 Vgrajeni preskusni element je lahko zadnji element števca v
eni od naslednjih dveh oblik:

a) zvezno vrteč se kolut z graduirano skalo,

3) kazalec, ki gre prek fiksne številčnice z graduirano skalo,
ali disk z graduirano skalo, ki se premika mimo fiksne referenčne
oznake.

3.2.3 Na graduiranih skalah teh preskusnih elementov mora biti
jasno in nedvoumno v m3 ali v desetiških manjkratnikih m3
označena graduacijska enota, začetek skale pa mora biti označen s
številko 0.

3.2.3.1 Presledek med razdelki skale mora biti konstanten skozi
vso skalo in ne sme biti manjši od 1 milimetra.

3.2.3.2 Vrednost razdelkov mora imeti obliko 1 X 10n, 2 X 10n ali
5 X 10n; n mora biti celo pozitivno, celo negativno število ali
nič.

3.2.3.3 Graduacijske črte morajo biti fine in enotne. Če ima
razdelek obliko 1 x 10n ali 2 X 10n m3, se morajo vse črte, ki
predstavljajo večkratnike od 5, v primeru razdelka v obliki 5 X
10n m3 pa vse črte, ki predstavljajo večkratnike od 2,
razločevati po tem, da so daljše.

3.2.4 Kazalec oziroma referenčna oznaka mora biti dovolj tanka,
da omogoča zanesljivo in lahko odčitavanje.

Preskusni element ima lahko referenčno oznako, ki jo je mogoče
odstraniti in ki je dovolj velika, da omogoča fotoelektrično
skeniranje. Referenčna oznaka ne sme zakrivati graduacije. Po
potrebi lahko zamenja številko 0, ne sme pa posegati v točnost
odčitavanja.

3.3 Premer kolutov in številčnic

Premer kolutov mora biti najmanj 16 milimetrov.

Premer graduiranih skal iz točke 3.2.2 mora biti najmanj 32
milimetrov.

3.4 Odčitavanje števca

Števec mora biti načrtovan tako, da ga je mogoče odčitavati z
enostavno primerjavo številk.

3.5 Premikanje številk naprej

Premikanje za eno številko naprej na katerem koli delu kazalne
naprave se mora izvršiti med tem, ko številka na neposredno
nižjem območju opiše zadnjo desetino svoje poti.

3.6 Odstranitev števca

Plinomeri morajo biti oblikovani tako, da je mogoče števec med
pregledom z lahkoto odstraniti.

4. Največji dovoljeni pogreški

4.1 Merilni pogrešek je kot relativna vrednost izražen z
razmerjem razlike med navedeno prostornino in prostornino plina,
ki je dejansko stekel mimo števca, kot odstotek slednje
prostornine.

4.2 Ti pogreški so povezani z merjenjem prostornine zraka z
referenčno gostoto 1,2 kg/m3. V normalnih atmosferskih razmerah
se lahko šteje, da zrak v preskusnem laboratoriju ta pogoj
izpolnjuje.

4.3 Največji dovoljeni pogreški so navedeni v Prilogi II in
Prilogi III in veljajo za dovoljeno smer pretoka.

5. Padec tlaka

Največje dovoljene vrednosti padcev tlaka so navedene v Prilogi
II in Prilogi III.

Priloga II

1. Delovno območje in označitev

1.1 V spodnji preglednici so podane dovoljene vrednosti za
največji pretok, zgornje meje ustreznih najmanjših pretokov in
najmanjše vrednosti cikličnih prostornin, ki ustrezajo plinomerom
z oznako G:

-----------------------------------------------------------------
                                                            V
    G           Qmax              Qmin                     dm3
                m3/h              m3/h                 (najmanjša
                            (največja vrednost)         vrednost)
-----------------------------------------------------------------

 1,6            2,5             0,016                      0,7

 2,5              4             0,025                      1,2

   4              6             0,040                      2,0

   6             10             0,060                      3,5

  10             16             0,100                      6,0

  16             25             0,160                       10

  25             40             0,250                       18

  40             65             0,400                       30

  65            100             0,650                       55

 100            160             1,000                      100

 160            250             1,600                      200

 250            400             2,500                      400

 400            650             4,000                      900

 650           1000             6,500                     2000
-----------------------------------------------------------------

1.2 Če je za posamezni tip plinomera vrednost Qmin nižja od
števila, navedenega v preglednici v točki 1.1, mora biti
številčna vrednost tega Qmin izražena s številko v stolpcu 3 te
preglednice ali z desetiškim manjkratnikom tega števila.

1.3 Plinomeri, katerih ciklična prostornina je manjša od
vrednosti, podane v preglednici v točki 1.1, se lahko odobrijo,
če vzorec ustreza zahtevam preskusa vzdržljivosti iz 15. in 16.
člena tega pravilnika.

2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo

2.1 Razlika med izračunano vrednostjo ciklične prostornine V in
vrednostjo ciklične prostornine, ki je navedena na plinomeru, ne
sme presegati 5% slednje.

2.2 Števci od G 1,6 do vključno G 6 so lahko opremljeni z
napravo, ki preprečuje delovanje števca, če teče plin v
nedovoljeni smeri.

3. Preskusni element

3.1 Za plinomere od G 1,6 do vključno G 6 se izdela preskusni
element, kot je navedeno v točki 3.2.2 Priloge I. Za plinomere od
G 10 do vključno G 650 je preskusni element:

- bodisi izdelan tako kot v točki 3.2.2 Priloge I

- bodisi ločljiv.

3.2 Če je preskusni element izdelan kot v točki 3.2.2 Priloge I,
morata biti vrednost razdelka elementa in njegova graduacija
skladni z zahtevami tipa, kot kaže naslednja preglednica:

-----------------------------------------------------------------
Oznaka plinomera            Največja vrednost skale    Označena z
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 6              0,2 dm3                  1 dm3

G 10 do vključno G 65                2 dm3                 10 dm3

G 100 do vključno G 650             20 dm3                100 dm3
-----------------------------------------------------------------

3.3 Pri plinomerih, katerih preskusni element je izdelan kot v
točki 3.2.2 Priloge I, mora odmik spodaj navedene prostornine
zraka za serijo najmanj 30 zaporednih meritev, izvedenih pri
pretoku reda velikosti 0,1 Qmax in pod enakimi pogoji, presegati
vrednosti v naslednji preglednici:

-----------------------------------------------------------------
Oznaka                      Prostornina               Največji
plinomera                 merjenega zraka         dovoljeni odmik
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 4            20 V                     0,2 dm3
          G 6                    10 V                     0,2 dm3
G 10 do vključno G 65            10 V                       2 dm3
G 100 do vključno G 650           5 V                      20 dm3
-----------------------------------------------------------------

Prostornina merjenega zraka se lahko zamenja s prostornino, ki
približno ustreza celemu številu vrtljajev preskusnega elementa.

4. Največji dovoljeni pogreški

4.1 Splošne določbe

4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni ali negativni pogreški so
podani v naslednji preglednici:

-----------------------------------------------------------------
Pretok Q                          Največji dovoljeni pogrešek pri
                                      EEC-prvi overitvi merila
-----------------------------------------------------------------

Qmin < = Q < 2 Qmin                               3%

2 Qmin < = Q < = Qmax                             2%
-----------------------------------------------------------------

4.1.2 Pri EEC-prvi overitvi merila pogreški plinomera pri
pretokih Q med 2 Qmin in Qmax, če imajo vsi isti predznak, ne
smejo preseči 1%.

4.2 Posebne določbe

4.2.1 Če na pogonske gredi delujejo največji navori, navedeni na
plinomeru skladno s točkama 2.2.1 in 2.2.2 Priloge I, se kazanje
plinomera pri Qmin ne sme spremeniti več kot za 1,5% ne glede na
določila točke 5.3.2.

5. Padec tlaka

5.1 Skupni padec tlaka

Skupni padec tlaka pri pretoku zraka z gostoto 1,2 kg/m3 in pri
pretoku Qmax v povprečju ne sme preseči:

-----------------------------------------------------------------
Oznaka plinomera                    Največja dovoljena vrednost
                                 povprečnega skupnega padca tlaka
                                    pri EEC-prvi overitvi merila
                                 --------------------------------
                                     N/m2               mbar
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 10               200                  2

G 16 do vključno G 40                300                  3

G 65 do vključno G 650               400                  4
-----------------------------------------------------------------

5.2 Mehanski padec tlaka

Mehanski padec tlaka, tj. padec tlaka s pretokom zraka gostote
1,2 kg/m3 pri pretoku med Qmin in 2 Qmin, ne sme preseči:

-----------------------------------------------------------------
Oznaka plinomera                      Največja dovoljena vrednost
                                         mehanskega padca tlaka
                                     pri EEC-prvi overitvi merila
                                     ----------------------------
                                              N/m2     mbar
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 10                         60      0,6

G 65 do vključno G 650                        100      1,0
-----------------------------------------------------------------

Zgornje vrednosti se nanašajo na največji mehanski padec tlaka.

5.3 Posebne določbe

5.3.1 Za plinomere, pri katerih delovni tlak presega 0,1 MPa (1
bar), veljajo glede mehanskega padca tlaka določbe iz točke 5.2,
skupni padec tlaka teh plinomerov, določen v točki 5.1, pa se ne
upošteva.

5.3.2 Namestitev dodatnih naprav ne sme povzročiti povečanja
mehanskega padca tlaka plinomerov za več kot 20 Pa (0,2 mbar).

Priloga III

1. Delovno območje

1.1 Plinomeri morajo imeti delovna območja, ki so navedena v
naslednji preglednici:

-----------------------------------------------------------------
Oznaka         Qmax
   G          (m3/h)                   Območje
                       ------------------------------------------
                       Majhno          Srednje             Veliko
                       ------------------------------------------
                                      Qmin (m3/h)
-----------------------------------------------------------------
  16            25        5               2,5                 1,3

  25            40        8                4                   2

  40            65       13                6                   3

  65           100       20               10                   5

 100           160       32               16                   8

 160           250       50               25                  13

 250           400       80               40                  20

 400           650      130               65                  32

 650          1000      200              100                  50

1000          1600      320              160                  80
-----------------------------------------------------------------

ter desetiške večkratnike zadnjih petih vrstic.

2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo

2.1 Plinomeri z vrtljivim batom

2.1.1 Plinomeri morajo imeti statične tlačne izpustne odprtine
pred merilnim elementom za merjenje padca tlaka in za njim. Tlak,
izmerjen pred merilnim elementom, je referenčni tlak.

2.1.2 Plinomeri lahko vključujejo tudi napravo za ročno vrtenje
bata, če le-te ni mogoče uporabiti tako, da bi posegala v
pravilno delovanje plinomera.

2.1.3 Ležaji gredi vrtljivih batov plinomerov velikosti G 160 in
več so lahko izdelani tako, da omogočajo dostop do njih, ne da bi
se pri tem poškodovale varovalne oznake.

2.2 Turbinski plinomeri

2.2.1 Plinomeri morajo imeti tlačno izpustno odprtino, ki po
potrebi omogoča posredno merjenje referenčnega tlaka pred
turbinskim kolesom.

2.2.1.1 Če je pred rotorjem naprava za zmanjševanje pretoka
plina, ima lahko plinomer poleg tlačne izpustne odprtine, ki se
zahteva v točki 2.2.1, pred to napravo še eno tlačno izpustno
odprtino, ki omogoča ugotavljanje padca tlaka zaradi te naprave.

2.3 Tlačne izpustne odprtine

2.3.1 Izvrtine za tlačne izpustne odprtine morajo imeti v premeru
najmanj 3 mm. Pri tlačnih izpustnih odprtinah v obliki reže
morajo biti reže široke najmanj 2 mm, v smeri pretoka pa morajo
imeti v prerezu najmanj 10 mm2.

2.3.2 Tlačne izpustne odprtine se morajo zapirati tako, da so
neprepustne za plin.

2.3.3 Tlačne izpustne odprtine za referenčni tlak morajo biti
jasno in neizbrisno označene s pr, medtem ko morajo biti ostale
tlačne izpustne odprtine označene s p.

3. Preskusni element

3.1 Skladno z določili točke 3.1.1.2 Priloge I enota na skali
preskusnega elementa ne sme preseči naslednjih vrednosti:

-----------------------------------------------------------------
za G 16 do vključno G 65                                 0,002 m3

za G 100 do vključno G 650                                0,02 m3

za G 1000 do vključno G 6500                               0,2 m3

za G 10000 in več                                          2,0 m3
-----------------------------------------------------------------

3.2 Vrednost razdelka med številkami na skali preskusnega
elementa ne sme preseči:

-----------------------------------------------------------------
za G 16 do vključno G 65                                  0,01 m3

za G 100 do vključno G 650                                 0,1 m3

za G 1000 do vključno G 6500                               1,0 m3

za G 10000 in več                                         10,0 m3
-----------------------------------------------------------------

4. Največji dovoljeni pogreški

4.1 Splošne določbe

4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni in negativni pogreški so
podani v naslednji preglednici:

-----------------------------------------------------------------
Pretok Q                              Največji dovoljeni pogrešek
                                     pri EEC-prvi overitvi merila
-----------------------------------------------------------------
Qmin < = Q < 0,2 Qmax                                 2%

0,2 Qmax < = Q < = Qmax                               1%
-----------------------------------------------------------------

4.1.2 Če imajo vsi pogreški enak predznak, ne smejo preseči
polovice največjega dovoljenega pogreška.

4.2 Posebne določbe

4.2.1 Če na pogonske gredi delujejo največji navori, ki so
navedeni na plinomeru skladno s točkama 2.2.1 in 2.2.2 Priloge I,
se kazanje plinomera pri Qmin ne sme spremeniti za več kot za
vrednosti, ki so podane v naslednji preglednici:

-----------------------------------------------------------------
Qmin                                      Spremembe kazanja
                                              pri Qmin
-----------------------------------------------------------------

0,05 Qmax                                         1%

0,1 Qmax                                          0,5%

0,2 Qmax                                          0,25%
-----------------------------------------------------------------