Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS in 74/98), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št.10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 3. člen odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 35/95), je Občinski svet občine Ribnica na 15. redni seji dne 12. 7. 2001 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda).

Upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav je javno podjetje Hydrovod d.o.o., razen tistih, ki jih je Občina Ribnica v upravljanje prenesla na drugo pravno osebo po zakonu o gospodarskih javnih službah.

Javni vodovod je magistralno, primarno in sekundarno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo najmanj petim gospodinjstvom ali dvajsetim ljudem.

Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.

Upravljavec javnega vodovoda sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda se sprejme v enem letu od uveljavitve odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica. Soglasje k pravilniku izda župan Občine Ribnica.

Objekti in naprave uporabnika so:
– interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno ali obračunsko mesto,
– vodovodni priključek,
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim,
– vodomerni jašek ali niša,
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradijo na podlagi gradbenega dovoljenja. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi posebne odločbe upravnega organa pristojnega za izdajo gradbenih dovoljenj.

Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:
Magistralno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode,
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
– črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regijam.
Primarno omrežje in naprave:
– objekti in naprave za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodni zbiralniki,
– cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
Sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.

Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka izda upravljavec.

Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev obvezna.
Upravljavec mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.

Upravljavec izdaja soglasja k:
– prostorsko-izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za spremembo namembnosti prostora,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek.

Uporabnik mora k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena tega odloka ali pred priključitvijo objekta predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k prostorsko izvedbenemu aktu:
– predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom potrebnih količin pitne vode,
b) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo, kadar je predpisana,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1: 500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in vlogi za spremembo namembnosti prostora:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1: 500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– detajli izvedbe priključka,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi),
d) za priključitev objekta:
– soglasje za priključitev (če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja),
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje,
– katastrski načrt,
– izjavo izvajalca oziroma investitorja o skladnosti gradnje s projektom, v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi),
– dokazilo o izvedenem tlačnem preizkusu ter dezinfekciji in izpiranju vodovodne instalacije, atest vgrajenih materialov,
e) za soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno dovoljenje za objekt, ki se gradi,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi),
– opis predvidene porabe vode,
– predviden datum odstranitve začasnega priključka.
Upravljavec izda soglasje tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo, soglasje pa izda tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode ali je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. V primerih, ko upravljavec javnega vodovoda ni določen, izda soglasje Hydrovod d.o.o., in sicer na območjih, kjer se nahajajo objekti in naprave upravljavca.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, vključno s soglasji lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih poteka priključek (oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika), ter soglasjem za prekop cestišča (po potrebi). Pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo izdano.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano dokumentacijo ter če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– profil vodomera,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec, in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.

Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, da je poravnal vse obveznosti, plačal priključno takso (prispevek ob prvi priključitvi) po merilih in kriterijih o povračilu za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči ter, da predloži vso potrebno dokumentacijo.
Za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije je odgovoren uporabnik.

Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v vzdrževanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja vodomera so zajeti v števnini, ki se zaračuna ob ceni vode.

Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količino porabljene vode.
Priključek je stalen ali začasen. Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, začasne objekte in podobne primere, če je začasni priključek tehnično možno izvesti in če se s tem ne poslabšujejo pogoji oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod, in če se s tem ne vpliva na kakovost vode.
Uporabnik mora k vlogi za začasni priključek priložiti zahtevane dokumente, ki potrjujejo začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je, po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred potekom tako določene dobe mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Uporabnik lahko zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka. Prošnji za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka upravljavec lahko ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.

V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca, razen v primeru, ko se uporabniki sporazumejo o delitvi stroškov in upravljavcu predložijo podpisan sporazum, brez vgradnje odštevalnih števcev.
Če so na isti priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo vodo po različnih tarifah, si morajo vgraditi ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.

Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese priključek na drugo pravno ali fizično osebo pod pogojem, da ni odprtih terjatev na priključku, ki se prenaša.
Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Priključitev novega uporabnika pa se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.

Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in gradnje novih hišnih priključkov (vodovodno omrežje, objekte in priključke) izvaja upravljavec ali po pooblastilu upravljavca strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom upravljavca.
Pri postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi hišnih priključkov in dovodnih cevi od hišnega priključka do vodomera (do vključno ventila uporabnika), ki so last uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja samo montažna dela vključno z dobavo materiala, vse na stroške uporabnika. Dela kot so izkop, zasip in vzpostavitev terena v prvotno stanje, lahko opravi uporabnik sam.

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo tako, da ne poslabša pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod, ali kako drugače ne vpliva na kakovost vode.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

Pred izdajo soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je bodoči uporabnik javnega vodovoda dolžan plačati priključno takso (prispevek ob prvi priključitvi).
Višino priključne takse določi na predlog upravljavca javnega vodovoda pristojni občinski organ s tarifnim pravilnikom.
Stroški za izdajo soglasja in stroški izvedbe priključka niso zajeti v priključni taksi.

Za združitev dveh javnih vodovodov v večji sistem ali prenos javnega vodovoda v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, odlok o zaščiti vodnega vira) ter evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi lastninska razmerja,
b) vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni,
c) izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, in stroški povezani s prevzemom,
d) izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
e) postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
f) prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri v kubičnih metrih. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi dobavljene vode.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami skupaj z upravljavcem izkoriščajo isti vodni vir in so na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, so dolžni meriti z vodomeri porabo vode.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno oziroma skladno s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od državnega upravnega organa, pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.

Vodomeri v interni napeljavi služijo za interno porazdelitev stroškov ter kontrolo in jih upravljavec vodovoda ne vzdržuje.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se praviloma locira izven objektov.
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik s števnino (mesečno vzdrževalnino vodomera), izračunano na osnovi dejanskih stroškov.
Upravljavec lahko zamenja vodomer v izrednih primerih, ko je to nujno potrebno, brez predhodnega obvestila uporabnika, če le-ta ni dosegljiv, o zamenjavi vodomera pa je uporabnika dolžan pisno obvestiti v 15 dneh po zamenjavi.
Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara tople vode in mehanskih poškodb) bremenijo uporabnika.

Števnina je znesek, ki se mesečno zaračunava ob ceni vode, uporablja pa se za vzdrževanje, umerjanje in zamenjavo vodomerov ki jih je, skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila (Uradni list RS, št. 61/98), dolžan izvajati upravljavec.
Višino prispevka za števnino določi na predlog upravljavca javnega vodovoda pristojni občinski organ s tarifnim pravilnikom.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 26. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Upravljavec odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno. V vmesnem času se uporabniku zaračunava akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne porabe prejšnjih obračunskih obdobij.
Pri večjih porabnikih odčita upravljavec obračunski vodomer enkrat mesečno ali v skladu s 24. členom.

Cena vode je sestavljena iz fiksnega dela, variabilnega dela in prispevkov oziroma taks, ki se določijo skladno s predpisi.
Višina fiksnega dela je odvisna od dimenzije priključka oziroma priključne moči. Sredstva, zbrana od fiksnega dela cene, se porabijo za delno pokrivanje amortizacije omrežja.
Variabilni stroški zajemajo vse ostale stroške, vezane na dejansko porabo vode. Variabilni del se zaračunava na podlagi porabljene vode, merjene v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku (med dvema odčitkoma pa po zaračunani akontaciji). Sestavljen je iz naslednjih postavk:
1. normalne porabe, za katero se obračunava cena po veljavnem ceniku in
2. prekomerne porabe, za katero se obračunava cena po veljavnem ceniku, povečanem za 50%.

Priključna moč se določi za vsak posamezni objekt s soglasjem upravljavca vodovoda, za priključitev na vodovodno omrežje v skladu s tehničnim pravilnikom upravljavca vodovoda in je enaka nazivnemu pretoku vodomera (m3/h po ISO standardih), vgrajenega na merilnem mestu priključka. Strošek za priključno moč je enak zmnožku izhodiščne porabe za obračun priključne moči Qi, ki je enaka nazivnem pretoku, konstante K1 in obračunskega obdobja izraženega v mesecih (Qi x K1 x št. mesecev v obračunskem obdobju). Konstanta K1 znaša 120 SIT.
Znesek priključne moči je neodvisen od porabe vode.

Tarife oziroma cene za porabljeno vodo določa na predlog upravljavca javnega vodovoda občinski svet s tarifnim pravilnikom skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko.

Porabljena normalna količina vode (m3) je v obračunskem obdobju na vodomeru registrirana porabljena količina, ki je manjša ali enaka normalni porabi (m3/dan) za posamezno velikost vgrajenega obračunskega vodomera, pomnoženi s številom dni obračunskega obdobja (za 1 mesec 30 dni).

Porabljena prekomerna količina vode (m3) je pozitivna razlika med na vodomeru registrirano porabo vode v obračunskem obdobju in normalno porabo vode v obračunskem obdobju (normalno količino vode za posamezno velikost vgrajenega vodomera med dvema odčitkoma). V primeru, da je prekomerna poraba nastala zaradi napake v internem vodovodnem omrežju, ki jo je evidentiral tudi upravljavec, uporabnik pa je napako odpravil v najkrajšem možnem času, ko je zanjo izvedel, se za ta del porabljene vode ne obračuna tarifa za prekomerno porabo vode, pač pa le za normalno porabo vode.

Porabljena normalna količina vode (m3), nazivni pretok za posamezno velikost vodomera in izhodiščna poraba za obračun priključne moči znašajo:

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vodomer DN * (mm) (“)          15 (1/2“)  20 (3/4“)  25 (1“)  30 (5/4“)  40 (3/4“)  50 (2“)  80 (3“)  100 (4“)  150 (5“)
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nazivni pretok – Qn(m3/h)            1,5        2,5      3,5          6         10       15       40        60       150
Izhodiščna poraba za obračun
priključne moči – Qi (m3)            1,5        2,5      3,5          6         10       15       40        60       150
Normalna poraba – Qh (m3/dan)        1,0        2,5      6           12         25       60      130       200       500
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

* nazivni premer vodomera
Za objekte, ki nimajo vgrajenega vodomera, se izhodiščna poraba za obračun priključne moči računa z nazivnim pretokom vodomera DN 25 mm (1 “).

Uporabniki plačujejo vodarino na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi na podlagi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju, fiksni del pa na podlagi priključne moči oziroma velikosti priključka in velikosti in vrste števca.
Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa. Ob spremembi cene vode upravljavec praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklih obdobjih. Uporabnik lahko na dan spremembe cene vode sam odčita stanje vodomera in ga v roku 8 dni sporoči upravljavcu. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

V primeru, če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer pokvarjen ali je ugotovljen nedovoljen način odjema ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna poprečna poraba vode na osnovi predhodnih obračunskih obdobij.
Če obstoječi porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera oziroma vgraditev odklanja, se porabljena voda obračuna s pavšalno porabo 9 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno).
Če vgradnja vodomera ni mogoča, se mesečna poraba vode obračunava pavšalno v višini 6 m3 vode na osebo mesečno (najmanj ena oseba mesečno).
Rok za popravilo ali zamenjavo pokvarjenega vodomera in odpravo drugih ovir za odčitavanje je 15 dni od ugotovitve.

V objektih, v katerih so poleg stanovanj tudi poslovni prostori za opravljanje različnih dejavnosti, morajo biti vgrajeni vodomeri ločeno za gospodinjstvo in ločeno za gospodarske dejavnosti..
V primeru, da iz tehničnih razlogov vgradnja obračunskega vodomera ni mogoča, kar za vsak primer ugotovi upravljavec, se uporabniku zaračunava mesečna pavšalna poraba vode, določena na osnovi naslednje tabele:

---------------------------------------------
Dejavnost                       m3/m2 celotne
                                površ. /mesec
---------------------------------------------
– gostilna, slaščičarna                  0,75
– bar, okrepčevalnica                    0,60
– frizerski salon                        0,50
– urad                                   0,15
– mesarija                               0,30
– druge dejavnosti                       0,10
---------------------------------------------

Meritev oziroma obračun vode po prejšnjem odstavku je možna le v objektih, ki so bili na omrežje javnega vodovoda priključeni do uveljavitve tega odloka. Vsi drugi objekti morajo biti zgrajeni tako, da ima vsak poslovni prostor svoj obračunski vodomer, kar je pogoj za izdajo soglasja za priključitev objekta na javni vodovod. Upravljavec uskladi evidenco po prejšnjem odstavku tega člena na podlagi podatkov uporabnika v 6 mesecih od uveljavitve tega odloka.

Račun mora uporabnik plačati v 10. dneh po izdaji. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisne pripombe oziroma ugovor na izdan račun v 10. dneh od izdaje računa razen v primeru, ko je z zakonom določeno drugače. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila. Če račun ni v celoti poravnan niti v 15. dneh po izdaji opomina, lahko upravljavec prekine dobavo vode, o čemer mora biti uporabnik v samem opominu opozorjen. Za zamudo plačila upravljavec obračuna zakonite zamudne obresti.
Upravljavec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi ali z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
– če interni napeljavi pri uporabnikih, ki imajo hkrati lasten vir pitne vode, nista medsebojno ločeni,
– če interne napeljave pri uporabnikih, ki imajo več priključkov in plačujejo vodo po različnih tarifah, niso medsebojno ločene,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo,
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij skladno z določbami tega odloka,
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca popravilo ali zamenjavo priključka in odklanja plačilo nastalih stroškov,
– če uporabnik brez soglasja odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik, ki plačuje pavšalno porabo vode, odkloni vgradnjo vodomera,
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če uporabnik kljub opozorilu upravljavca ne odpravi napak na interni inštalaciji,
– če uporabnik ne ravna skladno z določbami 38. člena tega odloka,
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost vode.
Dobava vode se prekine dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove priključek.

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primeru višje sile kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno.
V primeru krajših (do ene ure) nepredvidenih prekinitev objava ni potrebna.

Del omrežja, ki dalj časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljavec ta del omrežja dezinficirati in izprati.

Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja uporabljati varčno.
Upravljavec mora nadzirati porabo vode in jo lahko omeji. V primeru pomanjkanja vode porabo vode jo omeji in obvesti uporabnike na krajevno običajen način z navodilom za racionalno uporabo vode.

V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost, kar so uporabniki dolžni upoštevati.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.

Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje vodovoda in za pravočasno pripravljanje predlogov za obnove, širitve, dopolnitve oskrbovalnega sistema ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdržuje in zamenjuje priključke na stroške uporabnika,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede (2x letno) skladno z zakonom o meroslovju, ali na zahtevo uporabnika, kot to določa 28. člen tega pravilnika,
5. redno kontrolira kakovost vode skladno s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode in drugimi predpisih ter kontrolira učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov ter naprav za prečiščevanje odpadne vode,
6. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno,
7. vodi kataster javnega vodovoda in ostale evidence,
8. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
9. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
10. organizira preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,
11. sistematično pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo,
12. skrbi za pravilno obratovanje in vzdržuje požarno omrežje in hidrante,
13. kontrolira ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni vodovod,
14. na zahtevo in stroške uporabnika opravi pregled interne inštalacije,
15. opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
16. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih,
17. skrbi, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji,
18. pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preverja in po potrebi obnavlja vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje,
19. pripravlja načrte zbranih amortizacijskih in investicijskih sredstev.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. za priključitev na javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah pridobijo soglasje upravljavca,
2. redno vzdržujejo interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in poskrbijo za stalno dostopnost,
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
4. upravljavcu omogočajo dostop do obračunskega vodomera, interne inštalacije in hidrantov,
5. kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno lastno porabo vode,
6. takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodomerih in odjemu vode iz hidrantov,
7. obvestijo upravljavca o spremembah, ki vplivajo na odvzem vode,
8. redno plačujejo vodo in vzdrževalnino vodomerov (števnino) na osnovi izdanih računov,
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera,
10. upoštevajo varčevalne in druge ukrepe v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
11. pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu interne inštalacije,
12. povrnejo škodo na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

Če izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture, si morajo pridobiti soglasje upravljavca. Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo.

Uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo v napeljavi.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno najkasneje v 24. urah obvestiti upravljavca o odvzemu porabljene vode. V poročilu je treba navesti količino, čas in mesto odvzema skladno s programom. Za gasilske vaje, za preizkušanje in izpiranje vodovoda mora izvajalec predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje. Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode in drugo se sme izvajati le s privolitvijo upravljavca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo v obliki pogodbe. Takšen odvzem vode na hidrantu se lahko uporablja le v kolikor ne moti normalne uporabe vodovodnih priključkov na tem omrežju, kolikor pa to ni mogoče zagotoviti, se o takšnem odvzemu obvesti vse druge uporabnike na tem omrežju na krajevno običajen način.
Pri obračunu porabljene vode se uporablja tarifa za gospodarski odjem vode.
Uporabniki javnega vodovoda na področju, na katerem se opravi nepooblaščen odvzem vode na hidrantih, so dolžni upravljavcu vodovoda sporočiti vsak nepooblaščen odvzem vode s hidrantov, v nasprotnem primeru prevzemajo soodgovornost za tako ravnanje.
Odjem vode iz hidrantov je možen le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu.

Vgradnja hidrantov v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih, kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom, ni dopustna.
Plombo na hidrantih se sme odstraniti le, če pride do požara ali drugih primerov višje sile.
Če uporabnik o odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo na tem delu omrežja, v vsakem primeru pa 200 m3.

Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi sam vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.

V primeru suma oziroma ugotovitve dodatnega neregistriranega priključka na objektu, je uporabnik dolžan omogočiti takojšnji pregled notranjih (internih) inštalacij. Če uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine dobava pitne vode.
V primeru, da se dokaže poraba vode po neregistriranem priključku, ima upravljavec vodovoda pravico zaračunati 1000 m3 porabljene vode.

Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda (9. člen),
2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (8. člen),
3. ne izpolnjuje obveznosti iz 48. in 49. člena tega odloka,
4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (51. člen),
5. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 52., 53. in 54. členom tega odloka,
6. ne merijo porabljene vode (25. člen) in ne namestijo vodomera (26. člen),
7. uporablja neregistrirani priključek (55. člen).
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec vodovoda, če:
1. ne izpolnjuje obveznosti iz 48. člena tega odloka,
2. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek iz 1. do 7. točke prvega odstavka 56. člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanja iz 1. do 7. točke 56. člena.

Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne poskrbi, da pri izgradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, komunalne infrastrukture, stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov, ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju,
2. ne poskrbi, da pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovani.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek iz 1. In 2. točke 57. člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori iz 1. in 2.točke 57. člena.

Konstanto K1 izvajalec polletno revalorizira z indeksom rasti življenjskih potrebščin, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uporabniki morajo urediti priključek po tem odloku najpozneje v roku 2 let od njegove uveljavitve.
V enakem časovnem obdobju, so dolžni uporabniki, ki plačujejo pavšalno porabo vode, vgraditi vodomere.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, delavci Hydrovoda d.o.o. pa opravljajo strokovni nadzor.

Javno vodovodno omrežje, ki še nima določenega upravljavca mora to urediti v dveh letih po sprejemu odloka.
V primeru, da se v tem roku ne določi pravni status preide lastništvo na Občino Ribnica in upravljanje prenese na Hydrovod.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati dosedanji odlok o javnih vodovodih na območju Občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/71).