Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2001 z dne 3. 8. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2001 z dne 3. 8. 2001

Kazalo

3494. Statut Univerze v Ljubljani, stran 6629.

V skladu z ustavno zagotovljeno avtonomijo Univerze in na podlagi zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in 99/99) ter odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 28/00) sta senat in upravni odbor Univerze v Ljubljani dne 9. 1. 2001 sprejela
S T A T U T
Univerze v Ljubljani
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: univerza), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.
Univerzo sestavljajo članice.
2. člen
Sedež univerze je v Ljubljani, Kongresni trg 12.
Univerza je pravna oseba.
3. člen
Univerza ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.
4. člen
Članica univerze ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani in ime članice. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.
5. člen
Univerza ima svoj znak, zastavo in enotno grafično podobo, ki se uporablja na listinah univerze in njenih članic.
Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
II. AVTONOMIJA UNIVERZE
6. člen
Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
7. člen
Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu s svojim poslanstvom izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo, zlasti da samostojno:
– oblikuje strategijo svojega razvoja,
– določa pravila svoje organizacije in delovanja,
– oblikuje študijske in raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,
– odloča o habilitaciji visokošolskih učiteljev (učitelji), znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (sodelavci)in o merilih zanjo,
– odloča o zaposlovanju učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.
8. člen
Na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank.
9. člen
Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje.
III. DEJAVNOST UNIVERZE
10. člen
Univerza prek svojih članic opravlja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško, strokovno in druge dejavnosti.
Univerza lahko neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstvenoraziskovalnih interdisciplinarnih programov.
Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.
IV. ČLANICE UNIVERZE
11. člen
Članice univerze so redne in pridružene.
Redne članice so med seboj enakopravne.
Članica univerze je zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa znanstvenoraziskovalnega dela, za katera zagotavlja sredstva država.
Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta.
1. Redne članice
12. člen
Redne članice univerze so:
Fakultete:
Biotehniška fakulteta,
Ekonomska fakulteta,
Fakulteta za arhitekturo,
Fakulteta za družbene vede,
Fakulteta za elektrotehniko,
Fakulteta za farmacijo,
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Fakulteta za matematiko in fiziko,
Fakulteta za pomorstvo in promet,
Fakulteta za računalništvo in informatiko,
Fakulteta za strojništvo,
Fakulteta za šport,
Filozofska fakulteta,
Medicinska fakulteta,
Naravoslovnotehniška fakulteta,
Pedagoška fakulteta,
Pravna fakulteta,
Teološka fakulteta,
Veterinarska fakulteta.
Umetniške akademije:
Akademija za glasbo,
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,
Akademija za likovno umetnost.
Visoke strokovne šole:
Visoka šola za socialno delo,
Visoka šola za zdravstvo,
Visoka upravna šola.
2. Dejavnost članic
13. člen
Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program znanstveno raziskovalnega dela ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti.
Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza učno, raziskovalno in drugo osebje v skladu z enotno sistemizacijo delovnih mest na univerzi.
14. člen
Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva po načelu avtonomije stroke in načelu matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti članic, v okviru odloka o preoblikovanju univerze in sklepa senata univerze.
Načelo matičnosti se izvaja v okviru nacionalnih programov visokega šolstva in raziskovalnega dela, pri postopkih napredovanj in habilitacij učiteljev ter pri mentorstvu podiplomskih študentov.
Kadar gre za registrirano interdisciplinarno dejavnost, ki jo izvaja več članic, se le-te med seboj dogovorijo o programu in deležu izvajanja.
15. člen
Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa znanstvenoraziskovalnega dela pridobivajo članice finančna sredstva prek žiro računa univerze v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.
V finančnem načrtu se določijo materialna sredstva za nemoteno delovanje uprave univerze pri izvajanju zlasti naslednjih skupnih nalog:
– vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega informacijskega sistema,
– vzpostavitvi in vzdrževanju evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih in študijskih ipd.),
– vzpostavitvi in koordiniranju kreditnega sistema,
– organizaciji interdisciplinarnega študija, ki ga organizira univerza,
– stalnem spremljanju in zagotavljanju kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
– izvajanju nadzora nad poslovno finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo konsolidirane bilance,
– vzpostavitvi in vodenju centralne evidence premoženja univerze in članic,
– koordinaciji in nadzoru nad smotrno rabo in vzdrževanjem prostorov ter opreme univerze in članic,
– načrtovanju in vodenju investicij,
– vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega knjižničnega sistema in arhiva univerze,
– koordiniranju in evidentiranju sodelovanja v mednarodnih projektih na področju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
– organizaciji in izvajanju športne vzgoje na univerzi,
– vzpostavitvi in skrbi za enoten protokol na univerzi.
Izhodišče za določitev višine nadomestila članice za financiranje skupnih nalog iz prejšnjega odstavka je celoten prihodek članice. Višino nadomestila določi upravni odbor univerze enkrat letno.
16. člen
V skladu s četrtim odstavkom 10. člena zakona o visokem šolstvu in prvim odstavkom 7. člena odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani lahko članica univerze s soglasjem ustanovitelja opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi tega statuta.
Članica ima žiro račun.
Članica neposredno na svoj račun dobiva finančna sredstva, pridobljena z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena in z izvajanjem nacionalnih programov visokega šolstva in znanstvenoraziskovalnega dela, za katero ne zagotavlja sredstev Republika Slovenija.
Za izvajanje dejavnosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena zaposluje članica osebje v skladu s pravili, ki jih sprejme senat članice.
3. Pogoji za pridobitev članstva
17. člen
Redna članica lahko postane visokošolski zavod, ki:
– ima opredeljeno študijsko in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško področje, ki ga ne izvaja nobena druga članica,
– ima zagotovljene materialne pogoje (prostori, oprema, zagotovljena sredstva financiranja ipd.) za izvajanje svojega študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa,
– zagotovi habilitirane učitelje za izvajanje študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa.
Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice se preverja vsakih sedem let po postopku, ki ga predpiše ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
18. člen
O sprejemu nove članice sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze senat univerze z dvotretjinsko večino. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.
19. člen
Članica lahko nastane tudi z razdružitvijo obstoječe članice ali združitvijo dveh ali več obstoječih članic.
O tem odloča senat univerze z dvetretjinsko večino vseh članov na predlog senata članic iz prvega odstavka tega člena in po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze.
4. Prenehanje članstva
20. člen
Članstvo v univerzi lahko preneha:
– če izobraževalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva,
– če članica ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za izvajanje svojega programa,
– če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,
– z razdružitvijo obstoječe članice, pridružitvijo k drugi članici ali z združitvijo dveh ali več obstoječih članic ter
– na zahtevo senata članice.
O prenehanju članstva članice univerze sklepa senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.
5. Pridružene članice
21. člen
V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi samostojni zavodi.
Sklep o pridruženem članstvu sprejme senat univerze z dvetretjinsko večino vseh članov.
22. člen
Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen ter mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa.
Samostojni visokošolski zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izvajati dodiplomski študijski program, ki ga ne izvaja nobena od članic univerze, in imeti pedagoški kader, ki ustreza zahtevam univerze.
23. člen
Pridružena članica sme:
– uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,
– imeti svojega predstavnika v senatu univerze s pravico odločanja v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice,
– imeti svojega predstavnika v študentskem svetu univerze,
– po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov z redno članico univerze,
– predložiti senatu univerze svoj študijski program v potrditev,
– sodelovati pri izvajanju pedagoškega programa članic,
– na univerzi habilitirati svoje učitelje.
24. člen
Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo.
25. člen
Pridružena članica uporablja ime Univerze v Ljubljani, če in kolikor to dopušča pogodba o pridruženem članstvu. Diplome, spričevala in druge listine, ki jih izda pridružena članica iz drugega odstavka 22.člena, smejo vsebovati ime Univerze v Ljubljani podrejeno, v zvezi “Pridružena članica Univerze v Ljubljani”, ki sledi za navedbo polnega imena pridružene članice.
Diploma pridružene članice ni diploma Univerze v Ljubljani.
26. člen
Pridruženo članstvo preneha z izstopom ali s sklepom senata univerze, ki ga ta sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen.
6. Notranja organiziranost članic
27. člen
Organizacijske enote članice so: oddelki, katedre, inštituti, klinike, centri in knjižnice.
Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot uredijo članice s pravili.
28. člen
Organizacijo knjižnic in razporeditev knjižničnega gradiva uredijo članice skladno z načrtom enotnega knjižničnega sistema univerze, ki ga sprejme senat univerze.
Načrt enotnega knjižničnega sistema pripravi in njegovo delo usklajuje Komisija senata univerze za informacijski in knjižnični sistem.
V. PRAVNA SPOSOBNOST UNIVERZE IN ČLANIC
29. člen
Univerza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
30. člen
Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa znanstvenoraziskovalnega dela nastopa članica v imenu in za račun univerze.
Pri opravljanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta nastopa članica v svojem imenu in za svoj račun.
31. člen
Univerzo predstavlja in zastopa rektor.
Rektor lahko pooblastila iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, prenese na dekane.
32. člen
Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.
Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 16. člena, odgovarja članica z vsem premoženjem.
VI. UPRAVLJANJE UNIVERZE
1. Organi univerze
33. člen
Organi univerze so:
– rektor,
– senat,
– upravni odbor in
– študentski svet.
34. člen
Organi članice univerze so:
– dekan,
– senat,
– akademski zbor,
– upravni odbor in
– študentski svet.
Članica lahko poleg organov iz prejšnjega odstavka oblikuje še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določi s pravili.
35. člen
Postopki kandidiranja, volitev in razrešitev organov univerze se uredijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta senat in upravni odbor univerze.
Določbe pravilnika, ki opredeljujejo volitve v študentski svet univerze in študentske svete članic, sprejme senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
1. Rektor
36. člen
Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da zlasti:
– skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,
– podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,
– sklicuje in vodi seje senata univerze,
– usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva,
– izmed kandidatov, ki jih potrdi senat univerze, izbere prorektorje,
– na predlog senata članice imenuje dekana članice,
– na predlog dekana članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja pedagoških delavcev, o njihovih prerazporeditvah med članicami znotraj univerze in o soglasjih za njihovo delo zunaj univerze,
– opravlja promocije doktorjev znanosti,
– podeljuje nagrade in priznanja univerze,
– poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,
– izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,
– določa sistemizacijo delovnih mest na univerzi,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.
Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena pooblasti prorektorja.
37. člen
Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.
Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti iste pravice in dolžnosti kot rektor.
38. člen
Rektorja izvolijo za dobo štirih let učitelji in znanstveni delavci, zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, in tisti, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze, ter po en predstavnik študentskih svetov članic.
Za rektorja je lahko izvoljen, kdor je redni profesor in izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.
Rektor je lahko ponovno izvoljen.
39. člen
Univerza ima tri prorektorje.
Prorektorje imenuje rektor izmed kandidatov, ki jih na predlog članic potrdi senat univerze.
Prorektor je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.
40. člen
Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Z izvolitvijo novega rektorja prenehajo funkcije dotedanjih prorektorjev.
41. člen
Posvetovalni telesi rektorja sta rektorjev kolegij in kolegij dekanov.
Rektorjev kolegij sestavljajo rektor, prorektorji, predsednik upravnega odbora in glavni tajnik univerze, kolegij dekanov pa rektor, prorektorji in vsi dekani članic.
Rektor sklicuje kolegija po potrebi.
Volitve rektorja
42. člen
Senat univerze 6 mesecev pred potekom mandata rektorja sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega rektorja ter imenuje volilno komisijo.
Senati članic v 30 dneh po začetku postopka predlagajo kandidate.
Volilna komisija objavi listo kandidatov v 7 dneh po poteku roka za prijavo kandidatov.
Volitve rektorja potekajo v dveh krogih. Prvi krog poteka na članicah, drugi pa v senatu univerze, če nobeden od kandidatov v prvem krogu ni bil izvoljen.
Volitve v prvem krogu potekajo istočasno na vseh članicah. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
Volitve v drugem krogu potekajo v senatu univerze. Člani senata volijo izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Za rektorja je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov senata. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se glasovanje ponovi. Rektor nima pravice glasovanja.
Rektor in prorektorji opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega rektorja in prorektorjev.
3. Senat univerze
43. člen
Senat je najvišji strokovni organ univerze.
Za člane senata (senatorji) so lahko izvoljeni učitelji članic, ki so zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, in študentje. Za člana senata univerze je lahko izvoljen tudi učitelj medicinskega kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.
Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika ali absolvent.
Po položaju je član senata rektor.
44. člen
Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev je štiri leta, iz vrst študentov pa eno leto. Član senata je lahko ponovno izvoljen.
45. člen
Sklep o izvedbi volitev članov senata univerze izda rektor.
Senat vsake članice v roku 30 dni izvoli v senat univerze po enega predstavnika.
Študentski svet univerze v roku iz prejšnjega odstavka izvoli v senat univerze toliko predstavnikov študentov, da tvorijo sedmino članov senata.
46. člen
Senat univerze:
– sooblikuje nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program znanstvenoraziskovalnega dela,
– oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,
– daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu in programu razvoja univerze,
– skupaj z upravnim odborom sprejema statut univerze,
– odloča o sprejemu nove članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,
– sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega in znanstvenoraziskovalnega dela univerze,
– določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,
– potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,
– daje soglasje k študijskim programom članic,
– potrjuje teme doktorskih disertacij,
– na predlog senata članice sprejema interdisciplinarne programe,
– na predlog članice imenuje člane programskega sveta podiplomskega študija,
– sprejema skupne osnove za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,
– določa vsebino in obliko evidenc in dokumentacije, ki se vodijo v visokošolskem izobraževanju za študente,
– daje mnenje k pobudam za ustanovitev visokošolskih zavodov,
– daje mnenje k pobudam o preoblikovanju visokih strokovnih šol v fakultete,
– sprejema merila in postopke za volitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev,
– imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,
– sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,
– povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,
– sprejema merila za ocenjevanje kakovosti in usmeritve za izboljšanje znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela članic,
– pripravlja in sprejema elemente meril, po katerih študentje pripravljajo mnenje o pedagoški usposobljenosti učiteljev,
– na predlog senata članice voli v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,
– prek habilitacijske komisije daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitev v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike,
– odloča o pritožbi kandidata zoper odločitev senata članice univerze o izvolitvi v naziv,
– odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova “zaslužni profesor” in naslova “častni senator Univerze v Ljubljani”,
– sprejema študijski koledar,
– v drugem krogu voli rektorja
– potrjuje kandidate za prorektorje,
– imenuje komisijo ter odloča o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom v primerih, ki jih določa zakon,
– razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,
– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.
47. člen
Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Senat univerze je sklepčen, če sta na seji navzoči dve tretjini članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.
Za sprejem statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.
Glasovanje na sejah senata je javno, če ni s tem statutom določeno drugače.
48. člen
Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora.
49. člen
Seje senata sklicuje in vodi rektor.
Sejo senata rektor skliče po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.
O seji se piše zapisnik, ki ga podpišeta rektor in glavni tajnik univerze.
4. Delovna telesa senata univerze
50. člen
Senat ima naslednje komisije:
– za dodiplomski študij,
– za podiplomski študij,
– za znanstvenoraziskovalno delo,
– habilitacijsko komisijo,
– za razvoj informacijskega in knjižničnega sistema,
– za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,
– za pritožbe študentov,
– za socialno-ekonomsko vprašanje študentov,
– za Prešernove nagrade in priznanja študentom
– statutarno komisijo
– nostrifikacijsko komisijo,
– za podeljevanje častnih nazivov in nagrad,
– za samoocenjevanje kakovosti in razvoj univerze.
Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.
Sestavo in število članov komisije ali delovnega telesa, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače.
51. člen
Člani komisije oziroma delovnega telesa izvolijo predsednika.
Komisije oziroma delovna telesa so sklepčni, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
Habilitacijska komisija
52. člen
Habilitacijska komisija predlaga senatu univerze izvolitev v naziv rednega profesorja ali znanstvenega svetnika.
Habilitacijska komisija daje soglasje članicam pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitev v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike.
53. člen
Habilitacijska komisija odloča na osnovi meril za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.
Merila za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.
54. člen
Habilitacijska komisija ima trinajst članov.
V komisiji so po en predstavnik umetniških akademij, biotehnike, medicine in veterine ter po dva predstavnika za področje družboslovja, humanistike, naravoslovja in tehnike.
Član habilitacijske komisije je tudi predstavnik študentov, ki ga predlaga študentski svet univerze.
Člane habilitacijske komisije izvoli senat univerze za dobo dveh let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati članic oziroma študentski svet univerze.
Član habilitacijske komisije je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.
Člani habilitacijske komisije na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
55. člen
Habilitacijska komisija dela na sejah.
Habilitacijska komisija je sklepčna, če sta na seji navzoči dve tretjini vseh članov.
5. Upravni odbor univerze
56. člen
Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o zadevah gospodarske narave in skrbi za njeno nemoteno materialno poslovanje.
Upravni odbor ima naslednje komisije:
– sistemizacijska komisija,
– komisija za delovna razmerja,
– disciplinska komisija.
Upravni odbor lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.
57. člen
Upravni odbor ima devet članov, in sicer:
– štiri predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev),
– enega predstavnika drugih delavcev, ki delajo na univerzi,
– enega predstavnika študentov ter
– tri predstavnike ustanovitelja.
V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in prorektorji ter člani senata univerze.
58. člen
Upravni odbor:
– skupaj s senatom sprejema statut univerze,
– sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje univerze in njeno materialno poslovanje ter delovna razmerja,
– sprejema letni delovni načrt in program razvoja univerze ter spremlja njuno uresničevanje,
– sprejema finančni načrt, zaključni račun (konsolidirano bilanco) in poslovno poročilo,
– sprejme merila za razmejitev premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih sredstev, ter merila za delitev odhodkov zaradi opravljanja javne službe in drugih dejavnosti,
– odloča o zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje univerze,
– daje predhodno soglasje ob sprejemanju nove članice v univerzo,
– daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,
– na predlog članic sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,
– sprejema odločitve o upravljanju premoženja univerze,
– sprejema poslovnik o svojem delu,
– sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.
59. člen
Mandat članov upravnega odbora je štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti.
60. člen
Člane upravnega odbora iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, voli volilno telo, ki se oblikuje tako, da vanj izvoli vsaka članica po enega člana, ki ni član senata univerze.
Na listi kandidatov za člane upravnega odbora izmed učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so izvoljeni tisti štirje kandidati, ki so prejeli največ glasov. Na listi predstavnikov drugih delavcev univerze pa je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel največ glasov.
V primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.
Člana upravnega odbora iz vrst študentov imenuje študentski svet univerze po postopku, ki ga določa poslovnik študentskega sveta univerze. Za člana upravnega odbora ne more biti izvoljen absolvent.
Postopek volitev upravnega odbora določa poseben pravilnik.
61. člen
Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
Za sprejem statuta in drugih splošnih aktov je potrebna večina glasov vseh članov.
62 . člen
Upravni odbor deluje po poslovniku, ki ga sprejme na prvi seji.
6. Študentski svet univerze
63. člen
Študentski svet univerze je organ študentov univerze.
Študentski svet sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic univerze, če ima članica več kot tisoč študentov, pa tudi podpredsednik študentskega sveta članice.
64. člen
Člani študentskega sveta na svoji prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.
Študentski svet lahko ob imenovanju predsednika in podpredsednika imenuje tudi njihove namestnike.
65. člen
Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom univerze mnenje o statutu univerze in o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet univerze oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja univerze in voli člane organov univerze in njihovih delovnih teles iz vrst študentov.
66. člen
Študentski svet univerze deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta.
Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.
7. Organi članice
Dekan
67. člen
Dekan vodi, zastopa in predstavlja članico.
Dekan je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz 16. člena tega statuta.
Dekan je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o preoblikovanju univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na dekana.
Dekan odgovarja za zakonitost dela na članici.
68. člen
Dekana imenuje rektor za dobo dveh ali štirih let na predlog senata članice izmed njenih učiteljev, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.
Dekan je lahko ponovno imenovan.
Rektor lahko razreši dekana pred iztekom njegovega mandata na temelju obrazloženega sklepa senata članice, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov senata članice.
Članica s svojimi pravili opredeli mandatno dobo dekana in način glasovanja senata članice za izvolitev dekana.
69. člen
Dekan pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega ter umetniškega dela:
– usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo,
– v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,
– odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja članice, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva.
– najmanj enkrat na leto poroča o delu senatu članice in rektorju,
– sklicuje in vodi seje senata članice,
– odloča o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev članice razen o zadevah, za katere je izrecno pristojen rektor (t.j. sklenitev, prenehanje delovnega razmerja, prerazporeditev iz ene članice na drugo, soglasje za dopolnilno delo),
– predlaga senatu članice kandidata za prodekana,
– kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov članice v študijskih zadevah, če ni s tem statutom določeno drugače.
– opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in splošnimi akti univerze.
Dekan odloča o delovnih razmerjih delavcev članice, ki opravljajo dejavnost iz 16. člena tega statuta.
70. člen
Članica ima enega ali več prodekanov. Število, mandat, način imenovanja in delovno področje prodekanov določi članica s pravili.
Dekan za čas svoje odsotnosti s pisnim pooblastilom določi prodekana, ki ga nadomešča.
71. člen
Postopek za imenovanje dekana se začne šest mesecev pred iztekom njegovega mandata.
Če senat članice do izteka mandata dekana ne predlaga kandidata za dekana, imenuje dekana rektor izmed učiteljev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.
Senat članice
72. člen
Senat je najvišji strokovni organ članice.
Senat sestavljajo učitelji članice, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, in študentje. Član senata je lahko tudi učitelj kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom. Če tako določi članica s pravili, je lahko član senata članice tudi znanstveni delavec.
Senat ima najmanj devet članov. Število članov senata določi članica s pravili, tako da so v senatu enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja članice.
Sestavo senata in mandatno dobo določi članica s pravili, s tem da mora biti najmanj sedmina članov senata iz vrst študentov.
73. člen
Člane senata iz vrst študentov izvoli študentski svet članice.
Način volitev članov senata iz vrst študentov določi pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.
74. člen
Seje senata sklicuje in vodi dekan.
75. člen
Senat članice razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela članice in predlaga senatu univerze sprejem ustreznih sklepov.
Senat zlasti:
– sprejema pravila članice,
– sprejema študijske programe za pridobitev univerzitetne izobrazbe, visoke strokovne izobrazbe in za izpopolnjevanje,
– sprejema študijske programe za podiplomski študij,
– predlaga rektorju v imenovanje dekana,
– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje poročevalce o usposobljenosti kandidata,
– voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv razen rednega profesorja in znanstvenega svetnika, oziroma predlaga senatu univerze kandidata za izvolitev v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,
– sprejema letni delovni načrt članice,
– imenuje komisijo za ocene primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter predlaga senatu univerze v potrditev temo doktorske disertacije,
– imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,
– določa način sprejemanja in ocenjevanja magistrskih del in specialističnih nalog,
– imenuje mentorja oziroma somentorja podiplomskemu študentu,
– imenuje komisijo ter odloča o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom v primerih, ki jih določa zakon,
– imenuje komisije in delovna telesa senata članice,
– kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah,
– oblikuje predloge za univerzitetna priznanja,
– razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta članice s področja njegove pristojnosti,
– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,
– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom.
Način dela senata določi članica s pravili.
Delovna telesa senata članice
76. člen
Senat članice ima komisijo za študijske zadeve in komisijo za znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško dejavnost.
Po potrebi lahko s pravili ali s sklepom oblikuje dodatne komisije in delovna telesa.
Akademski zbor
77. člen
Akademski zbor članice sestavljajo vsi učitelji, znanstveni delavci in sodelavci.
Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da njihovo število ne sme biti manjše od ene petine vseh članov akademskega zbora.
Predstavnike študentov voli študentski svet. Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v akademskem zboru določi poseben pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.
78. člen
Akademski zbor obravnava poročila dekana o delu članice ter daje predloge in pobude senatu. V razpravi in odločanju o tem sodelujejo tudi študentje.
Akademski zbor voli člane senata članice in predlaga senatu kandidate za dekana, s tem da imajo pravico glasovanja samo člani akademskega zbora, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, ter učitelji, znanstveni sodelavci in sodelavci kliničnih predmetov.
Akademski zbor se sestane vsaj enkrat na leto.
79. člen
Če ima akademski zbor, ki se oblikuje v skladu s prvim odstavkom 77. člena, več kot dvesto članov, se oblikuje tako, da imajo posamezne skupine sorazmerno število predstavnikov, pri čemer akademski zbor ne more imeti manj kot sto članov.
V primeru iz prejšnjega odstavka članica določi sestavo akademskega zbora s pravili pri čemer mora upoštevati, da se število članov zbora iz posamezne skupine sorazmerno zniža tako, da ima akademski zbor najmanj sto in največ dvesto članov.
Upravni odbor članice
80. člen
Upravni odbor članice odloča v primerih, ko gre za sredstva iz dejavnosti iz 16. člena in skrbi za nemoteno materialno poslovanje članice v primerih, ko le-ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Upravni odbor univerze lahko prenese na upravni odbor članice določena pooblastila iz svoje pristojnosti.
81. člen
Število in volitve članov upravnega odbora, njegovo vodenje ter način odločanja določi članica s pravili.
Študentski svet članice
82. člen
Študentski svet članice je organ študentov članice.
Študentski svet ima najmanj devet članov, ki jih izmed sebe izvolijo študentje članice.
Način volitev članov študentskega sveta članice določi poseben pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.
83. člen
Na prvi seji izvolijo člani študentskega sveta predsednika in podpredsednika ter njuna namestnika.
84. člen
Študentski svet deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta.
Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.
85. člen
Študentski svet članice razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov.
Študentski svet članice na podlagi študentske ankete daje mnenje o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev.
Študentski svet članice oblikuje mnenja študentov članice za študentski svet univerze in voli člane delovnih teles in organov članice iz vrst študentov, kadar je tako določeno s pravili članice.
Študentski svet članice lahko oblikuje mnenje o kandidatih za dekana.
86. člen
Mandat članov študentskega sveta traja eno leto.
Član študentskega sveta je lahko ponovno izvoljen.
VII. IZOBRAŽEVALNO, ZNANSTVENORAZISKOVALNO IN UMETNIŠKO DELO UNIVERZE
87. člen
Študij na univerzi poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva po študijskih programih, ki jih sprejmejo senati članic univerze s soglasjem senata univerze.
Soglasje senata univerze je potrebno tudi, kadar program za pridobitev izobrazbe ni zajet v nacionalnem programu visokega šolstva, ima pa potrdilo o njegovem uspešnem zaključku značaj javne listine.
1. Študijski programi
88. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo univerze, so dodiplomski in podiplomski.
Dodiplomski programi so programi:
– za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in
– za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
Podiplomski študijski programi so programi:
– za pridobitev specializacije
– za pridobitev magisterija in
– za pridobitev doktorata znanosti.
89. člen
Študijski program za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo univerze, vsebuje v skladu z merili sveta za visoko šolstvo:
– naslov programa, število semestrov študija in strokovni oziroma znanstveni naslov, ki se pridobi z uspešno opravljenim študijem po tem programu,
– pogoje za vpis,
– predmetnik,
– študijske obveznosti,
– pogoje za napredovanje v višji letnik,
– pogoje za morebitno prehajanje med programi,
– način izvajanja študija, primerljivost, kadrovske in prostorske ter druge pogoje.
Študijski program lahko določi, da se posamezne študijske obveznosti opravljajo na drugi članici univerze.
Študijski program mora biti ovrednoten v skladu s kreditnim sistemom.
2. Univerzitetni dodiplomski študij
90. člen
Univerzitetni dodiplomski študij traja od štiri do šest let.
91. člen
Kdor uspešno konča univerzitetni dodiplomski študij, pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
Kdor uspešno konča dvopredmetni dodiplomski študij, pridobi dva ali več strokovnih naslovov oziroma sestavljen strokovni naslov.
3. Študij za pridobitev visoke strokovne izobrazbe
92. člen
Dodiplomski visokošolski strokovni študij traja od tri do štiri leta.
93. člen
Kdor uspešno konča visokošolski strokovni študij, pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
4. Podiplomski študij
94. člen
Podiplomski študij traja:
– specialistični študij eno do dve leti, če zakon ne določa drugače,
– magistrski študij dve leti ter
– doktorski študij do štiri leta.
95. člen
Podiplomski študij izvajajo članice.
Članice univerze, ki izvajajo programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, lahko izvajajo samo specialistični študij.
Interdisciplinarni podiplomski študij koordinira programski svet v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
96. člen
Če po opravljenem doktorskem študiju komisija za oceno disertacije ugotovi, da le-ta ne ustreza zahtevnosti doktorske disertacije, lahko senat članice, ki izvaja doktorski študij, odloči, da se predložena disertacija oceni kot magistrsko delo.
V primeru iz prvega odstavka tega člena pridobi kandidat z uspešnim zagovorom predložene naloge naslov v skladu z drugim odstavkom 97. člena.
97. člen
Kdor uspešno konča podiplomski specialistični študij, pridobi v skladu z zakonom in študijskim programom strokovni naslov specialista.
Kdor uspešno konča podiplomski magistrski študij, pridobi v skladu z zakonom in študijskim programom znanstveni naslov magistra znanosti oziroma umetnosti.
5. Doktorat znanosti
98. člen
Doktorat znanosti je najvišji znanstveni naslov, ki ga podeljuje univerza.
Znanstveni naslov doktorja znanosti lahko pridobi:
– kdor je uspešno končal podiplomski študij za pridobitev doktorata znanosti ter izdelal in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo;
– kdor je pridobil naslov magister znanosti oziroma umetnosti ter izdelal in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo.
99. člen
Kandidatu, ki je na magistrskem študiju opravil vse predpisane obveznosti razen izdelave magistrske naloge, in je pri tem izpolnil pogoje iz meril, ki jih sprejme senat univerze, lahko komisija za podiplomski študij na predlog senata članice, ki izvaja magistrski študij, dovoli izdelavo doktorske disertacije.
Senat članice lahko kandidatu iz prvega odstavka tega člena v skladu s študijskim programom določi dodatne obveznosti, ki morajo biti opravljene pred prijavo teme doktorske disertacije.
6. Priznanje pomembnih umetniških del
100. člen
Priznanje pomembnih umetniških del je najvišji umetniški naslov, ki ga podeljuje univerza. V postopku volitev v naziv učiteljev in sodelavcev na umetniških področjih je enakovreden doktoratu znanosti.
Priznanje pomembnih umetniških del se podeljuje v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
7. Izredni študij
101. člen
Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti članice, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja brez osebne navzočnosti študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kvaliteta.
Članica, ki izvaja program študija kot izredni študij, je dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, konzultacije, vaje, kolokviji ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom. V tem primeru mora posebej organizirani del pedagoškega dela obsegati najmanj 30 odstotkov pedagoškega dela za študente rednega študija.
Oblika izrednega študija je tudi študij na daljavo.
102. člen
Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Študent izrednega študija mora opraviti vse obveznosti, ki se zahtevajo v okviru rednega študija.
Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomske naloge, velja to tudi za izredni študij iste smeri.
Študent izrednega študija lahko pod pogoji, ki jih predpiše članica s pravili, nadaljuje študij kot študent rednega študija.
8. Diplome in potrdila o opravljenem izpopolnjevanju
103. člen
Po opravljenih študijskih obveznostih izda univerza študentu diplomo, ki je javna listina.
Oblika ter postopek izdaje diplome in potrdila se uredi s posebnim pravilnikom.
Sestavni del diplomske listine je dodatek k diplomi.
104. člen
Diploma vsebuje navedbo članice, na kateri je študij potekal, študijski program, stopnjo izobraževanja ter strokovni naslov, ki se podeljuje.
Diploma ima zaporedno številko, datum izdaje, pečat univerze ter podpisa rektorja univerze in dekana članice, na kateri je študij potekal.
105. člen
Članica lahko izvaja študijski program za izpopolnjevanje, ki ga je sprejel senat članice in h kateremu je dal soglasje senat univerze.
Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po takem programu, se izda potrdilo, ki ga podpišeta dekan in rektor ter je javna listina.
106. člen
Članica lahko izvaja izobraževalne oblike (tečaje, seminarje, delavnice, poletne šole ipd.) za izpopolnjevanje pridobljenega znanja po programu, ki ga sprejme senat članice, ter o tem izda potrdilo, ki ga podpiše dekan ter je javna listina.
Če izobraževalno obliko iz prejšnjega odstavka organizira univerza, sprejme sklep o uvedbi in program senat univerze.
9. Učni jezik
107. člen
Učni jezik na univerzi je slovenski.
V obsegu, kot to dopušča zakon, se lahko deli študijskih programov dodiplomskega študija ter podiplomski študij in druge oblike izobraževanja izvajajo v tujem jeziku.
O študiju v tujem jeziku sprejme sklep senat članice, ki mora pri tem upoštevati jezikovno znanje študentov in predavatelja.
10. Študijsko leto
108. člen
Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra, s tem da poteka organizirani pedagoški del (predavanja, vaje, seminarji) dodiplomskega študija od 1. oktobra do najdlje 5. junija (skupaj 30 tednov).
109. člen
Tedenska časovna obveznost po programu dodiplomskega študija obsega od 20 do 30 ur predavanj, seminarjev in vaj.
Če se na posamezen predmet študija vpiše pet ali manj kandidatov, se lahko študij izvaja v obliki individualnih konzultacij.
11. Študijski koledar
110 . člen
Študijski koledar za naslednje študijsko leto sprejme senat univerze najkasneje do konca maja tekočega leta.
S študijskim koledarjem se določijo razpored organiziranega pedagoškega dela (predavanja, vaje, seminarji) in izpitna obdobja.
12. Pogoji za vpis na univerzitetni dodiplomski študij
111. člen
Na univerzitetni dodiplomski študij se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo.
V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature. V tem primeru se pogoji za sprejem na univerzitetni program s poklicno maturo določajo v študijskem programu.
Na visokošolski strokovni študij se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit.
S študijskim programom, za katerega se zahtevajo posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, se lahko določijo dodatni pogoji za vpis.
112. člen
Pod pogoji, določenimi s študijskim programom, se lahko na umetniško akademijo izjemoma vpiše tudi kandidat, če izkazuje izjemno umetniško nadarjenost za ta študij, nima pa opravljene mature, poklicne mature ali zaključnega izpita po ustreznem programu za pridobitev ustrezne strokovne izobrazbe.
13. Razpis
113. člen
Šest mesecev pred začetkom študijskega leta objavi univerza skupen razpis za vpis v začetne letnike dodiplomskih študijskih programov, ki jih izvajajo članice.
Tri mesece pred začetkom študijskega leta objavi univerza skupen razpis za vpis v začetne letnike študijskih programov podiplomskega študija (specialistični, magistrski in doktorski študij), ki ga izvajajo članice.
114. člen
Razpis za vpis mora biti v skladu z veljavnimi študijskimi programi in mora vsebovati:
– ime in naslov univerze ter članice, ki program izvaja ter kraj izvajanja,
– naslov študijskega programa,
– trajanje študija,
– pogoje za vpis,
– predvideno število študijskih mest,
– podatke o šolnini,
– postopek in roke za prijavo na razpis ter izvedbo vpisa, kot ga določi minister, pristojen za visoko šolstvo,
– merila za omejitev vpisa.
14. Pogoji za vpis na podiplomski študij
115. člen
V podiplomski študij za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti se lahko vključi, kdor je uspešno dokončal univerzitetni dodiplomski študij in izpolnjuje druge pogoje, določene s študijskim programom podiplomskega študija.
116. člen
V podiplomski študij specializacije se lahko vključi, kdor je uspešno dokončal univerzitetni dodiplomski študij ali visokošolski strokovni študij in izpolnjuje druge pogoje, določene s študijskim programom podiplomskega študija.
117. člen
Število vpisnih mest za podiplomski študij sprejme senat univerze na predlog članice ob letnem razpisu podiplomskega študija vsaj tri mesece pred začetkom študija.
15. Pritožba zoper zavrnitev vpisa
118. člen
Kandidat, ki v prvem roku izbirnega postopka ni bil uvrščen na seznam sprejetih kandidatov v prvi letnik dodiplomskega študija, lahko vloži pritožbo v treh tednih od zadnjega dneva, določenega za seznanitev kandidata z rezultati izbirnega postopka, ki je razviden v vsakoletnem razpisu za vpis.
O pritožbi odloča komisija za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo.
Komisijo imenuje rektor, predseduje pa ji prorektor, ki je zadolžen za študijske zadeve. Odločitev komisije je dokončna.
16. Študijski red
119. člen
Oblike študijskega procesa so: predavanja, seminarji, vaje (laboratorijske, seminarske, terenske, avditorijske ...), seminarske naloge in diplomska dela, obvezna praksa, hospitacije, nastopi in druge oblike, določene s študijskim programom.
Obvezne oblike študijskega procesa so določene s študijskim programom in izpitnim pravilnikom članice.
17. Preverjanje znanja
120. člen
Oblike preverjanja znanja so: izpiti, kolokviji, seminarske naloge in naloge na vajah, nastopi ter predstavitve umetniških in drugih del.
Izpiti
121. člen
Izpit je redna oblika preverjanja znanja. Izpit se lahko opravlja za posamezen predmet ali za več predmetov skupaj (skupinski izpit).
Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za posamezni predmet določa učni načrt.
Izpiti so: ustni, pisni ter pisni in ustni.
Če je določeno s študijskim programom, ima izpit tudi praktični del.
122. člen
Izpit ocenjuje posamezni izpraševalec ali izpitna komisija.
Izpit se opravlja pred komisijo, kadar je tako določeno s tem statutom ali s študijskim programom.
Izpraševalec ali član izpitne komisije je lahko samo učitelj z veljavno habilitacijo.
Diplomski izpiti
123. člen
Diplomski izpit je zaključni izpit, ki ga mora študent opraviti, kadar je tako določeno s študijskim programom.
Obseg, vsebina in način opravljanja diplomskega izpita se določijo s študijskim programom.
Način opravljanja izpitov
124. člen
Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izpraševalca s kandidatom.
Ustni izpit je javen.
Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.
125. člen
Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure.
Seznam kandidatov z izpitnimi ocenami mora biti objavljeni najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.
Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izpitni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.
126. člen
Izpit se opravlja kot pisni in ustni v obliki klavzurne naloge in osebnega pogovora z izpraševalcem. Uspešno opravljeni pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita.
Ustni in pisni del tvorita celoto, ki se lahko oceni z enotno ali ločenima ocenama.
127. člen
Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita. Ustni del izpita se mora začeti najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju pisnega dela izpita, s tem da morajo imeti kandidati, ki so uspešno opravili pisni del izpita, njegov ustni del najkasneje v dveh tednih po začetku ustnega dela izpitov.
Izpitni pravilnik članice lahko določi pogoje, pod katerimi lahko izpraševalec in kandidat sporazumno določita datum opravljanja ustnega dela izpita.
128. člen
Skupinski izpit se opravlja iz vseh predmetov skupine na isti dan.
Skupinski izpit lahko obsega največ tri predmete.
Pogoj za pristop k izpitu
129. člen
Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu predavanj iz tega predmeta, če izkaže, da je izpolnil obveznosti, predpisane za ta predmet s študijskim programom.
Ocenjevanje izpitov
130. člen
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5).
Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Izpitni roki
131. člen
Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih.
Izpitni roki so redni in izredni.
132. člen
Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.
Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim delovnim načrtom članice v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi senat univerze s študijskim koledarjem.
Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet predvideni vsaj trije izpitni roki v študijskem letu, in sicer v času od konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpis v naslednji letnik.
Če je glede na naravo predmeta mogoče opravljati izpit samo enkrat na leto ali če je opravljanje izpita zvezano z izrednimi materialnimi stroški oziroma je vezano na sodelovanje tretjih oseb, se lahko s študijskim programom določi, da se opravlja izpit samo enkrat v študijskem letu.
133. člen
Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite absolventi, izredni študentje in kandidati, ki nimajo statusa študenta. Po dogovoru z izpraševalcem lahko izjemoma opravlja izpit v izrednem izpitnem roku tudi redni študent, ki je končal predavanja iz predmeta, ki je predmet izpita.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko opravlja izpit po dogovoru z izpraševalcem v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami.
Način določanja izrednih izpitnih rokov se določi z izpitnim pravilnikom članice.
134. člen
Razporeditev izpitov se opravi po posameznih dnevih v skladu z izpitnim pravilnikom članice.
Pri razporedu je treba upoštevati, da študent ne opravlja na isti dan več kot en izpit.
Razpored izpitov je obvezen za študente in za izpraševalce.
135. člen
Izpiti na podiplomskem študiju se opravljajo v rokih, ki niso nujno vezani na izpitna obdobja.
Študent podiplomskega študija lahko opravlja izpit na dan, ki ga sporazumno določita izpraševalec in kandidat.
Prijava in odjava izpita
136. člen
Prijavljanje in odjavljanje izpitov uredijo članice z izpitnimi pravilniki.
Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od šestih tednov in ne krajši od treh dni pred začetkom izpitnega roka.
Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita pravočasno ne odpove, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.
Predčasno opravljanje izpitov
137. člen
Predčasno opravljanje izpitov lahko dovoli dekan na prošnjo študenta, če so podani opravičeni razlogi (odhod na študij ali študijsko prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.) in če glede na uspehe prosilca v preteklem študiju oceni, da je tako dovoljenje smotrno.
Pritožba zoper oceno
138. člen
Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpita pri dekanu vloži pritožbo zoper izpitno oceno.
Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki je ne more voditi izpraševalec, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil.
Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.
Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.
Kadar je izpit pisen in usten, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.
Zoper oceno komisije ni pritožbe.
Ponavljanje izpita
139. člen
Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če ni s tem statutom drugače določeno, lahko študent izpit ponavlja štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno.
Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem miniti več kot 14 dni .
140. člen
Komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen z izpitnim pravilnikom članice, lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto opravljanje izpita.
Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.
141. člen
Študent četrtič, petič in šestič opravlja izpit pred komisijo, ki jo sestavljata najmanj dva člana.
Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po veljavnem ceniku.
Ostale oblike preverjanja znanja
142. člen
Za ostale oblike preverjanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega statuta o izpitih, če ni drugače določeno z izpitnim pravilnikom članice.
18. Napredovanje v višji letnik in ponovni vpis
143. člen
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
144. člen
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik.
145. člen
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.
O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
19. Hitrejše napredovanje
146. člen
Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje, če je to glede na študijski proces mogoče.
Sklep o tem sprejme senat članice na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa, določenega s pravili članice.
S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.
20. Nadaljevanje študija po prekinitvi
147. člen
Prekinitev študija se računa od dne, ko je študent izgubil status študenta.
Ne šteje se, da je prekinil študij študent, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še oddal diplomske naloge, če od izgube statusa študenta nista minili več kot dve leti.
148. člen
Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in dokonča po istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu.
149. člen
Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi organ iz prejšnjega odstavka študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.
Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko organ iz prejšnega odstavka anice poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil.
21. Absolventski staž
150. člen
Študent ima po zaključku zadnjega semestra dodiplomskega študija dvanajst mesecev absolventskega staža.
Absolventski staž se iz opravičenih razlogov lahko podaljša za največ eno leto, zlasti če študent med študijem ni izkoristil pravice do ponavljanja letnika.
Za podaljšanje absolventskega staža se smiselno uporabljajo določbe 145. člena tega statuta.
22. Diplomsko delo
151. člen
S študijskim programom se lahko določi, da mora študent ob koncu študija izdelati diplomsko delo.
Diplomsko delo je lahko v obliki pisne naloge ali drugega izdelka, nastopa, predstavitve ipd.
152. člen
Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov, pri čemer pa mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata.
153. člen
Diplomsko delo se lahko sprejme in oceni, potem ko je študent opravil druge študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom.
154. člen
Postopek prevzema, izdelave, zagovora in ocene diplomskega dela določi senat članice.
23. Magistrsko delo
155. člen
Študent magistrskega študija mora ob koncu študija izdelati magistrsko delo.
Kandidat mora z njim dokazati, da obvlada področje, s katerega je tema njegovega dela, in metodo znanstvenoraziskovalnega dela.
Magistrsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov oziroma raziskovalne skupine, pri čemer pa mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata.
24. Doktorska disertacija
156. člen
Doktorska disertacija je pisno delo, ki pomeni samostojen in izviren prispevek na znanstvenem področju, s katerega je tema disertacije.
157. člen
Kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, mora predložiti članici univerze, ki goji področje, na katerem želi pridobiti doktorat znanosti:
– prijavo z biografskimi podatki predlog teme in dispozicijo doktorske disertacije;
– dokazila o izpolnjevanju pogojev za prijavo doktorske disertacije v skladu z 98 . členom tega statuta oziroma da je bila kandidatu dovoljena izdelava doktorske disertacije v skladu s 99. členom tega statuta;
– seznam znanstvenih in drugih strokovnih del oziroma stvaritev.
158. člen
Senat članice imenuje v roku 30 dni tričlansko komisijo, ki ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti, in oceni ustreznost predlagane teme.
Komisija pripravi v nadaljnjih dveh mesecih poročilo in ga predloži senatu članice, ki o njem razpravlja na svoji prvi naslednji seji. Če je poročilo komisije pozitivno, predlaga komisija mentorja, ki naj spremlja kandidatovo delo pri izdelavi disertacije.
Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko oseba, ki ima naziv visokošolskega učitelja oziroma znanstvenega delavca, ki mu ga je podelila Univerza v Ljubljani, s področja teme doktorske disertacije.
Senat članice po obravnavi pozitivnega poročila komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije, skupaj z gradivom in svojim mnenjem, senatu univerze. Pred obravnavo na senatu univerze obravnava gradivo komisija za podiplomski študij.
Senat univerze mora najkasneje v treh mesecih odločiti o predlogu.
159. člen
Komisija za podiplomski študij lahko zahteva od kandidata, da v določenem roku dopolni ali spremeni temo disertacije, oziroma od članice, da v določenem roku predlaga drugega mentorja.
160. člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predložiti članici univerze izdelano doktorsko disertacijo.
Kandidat, ki doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O tem odloči senat članice, ki lahko podaljša rok za izdelavo doktorske disertacije največ za eno leto.
Če kandidat ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.
161. člen
Senat članice imenuje na svoji prvi seji po predložitvi izdelane doktorske disertacije najmanj tri poročevalce za oceno disertacije izmed učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti.
En poročevalec je praviloma učitelj druge članice ali druge univerze.
162. člen
Poročevalec za oceno disertacije je dolžan v treh mesecih od svojega imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije in jo s predlogom predložiti senatu članice.
Senat članice na temelju predloženih poročil doktorsko disertacijo sprejme, zavrne, ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, in mu določi primeren rok. Poročevalec dopolnjeno ali popravljeno disertacijo ponovno pregleda in predloži o njej novo poročilo. Če kandidat v postavljenem roku disertacije ne popravi, se disertacija zavrne.
Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti.
163. člen
Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi senat članice komisijo za zagovor.
Od sprejema disertacije do zagovora ne sme miniti več kot en mesec.
164. člen
O zagovoru disertacije se piše zapisnik. V zapisniku se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu.
Z uspešno opravljenim zagovorom disertacije pridobi kandidat znanstveni naslov »doktor znanosti«.
165. člen
Na predlog članice, kjer je kandidat opravil uspešen zagovor doktorske disertacije, opravi rektor promocijo za doktorja znanosti.
Promocija za doktorja znanosti je javna in svečana. Postopek promocije se določi s posebnim pravilnikom.
166. člen
Diploma o doktoratu znanosti nosi ime Univerze v Ljubljani in članice, na kateri je bil doktorat opravljen. V diplomi se označi ime in priimek doktoranda ter datum in kraj njegovega rojstva. Diploma o doktoratu znanosti vsebuje tudi naslov disertacije, mentorja in morebitne somentorje, poimensko sestavo komisije, pred katero jo je doktorand zagovarjal, in datum zagovora.
Diploma nosi datum uspešno opravljenega zagovora disertacije in promocije. Podpišeta jo rektor in dekan članice, na kateri je bil doktorat opravljen. V diplomo je vtisnjen pečat univerze.
25. Odvzem doktorata
167. člen
Doktorat znanosti se odvzame, če se ugotovi, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov.
168. člen
Predlog, da se izda odločba o odvzemu doktorata znanosti, poda lahko vsakdo. Predlog z obrazložitvijo se poda v pisni obliki senatu članice, na kateri je bil doktorat opravljen.
O predlogu za odvzem doktorata znanosti odloča senat univerze na predlog senata članice.
Predlog iz prvega odstavka tega člena se lahko poda tudi, če kandidat, ki je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo, še ni bil promoviran, obstaja pa utemeljen sum, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti. Če je podan tak predlog, rektor odloži promocijo kandidata. Promocija kandidata se lahko odloži do konca postopka, v katerem se ugotavlja izvirnost disertacije, vendar največ za tri mesece od vložitve predloga.
169. člen
Na podlagi predloga iz prejšnjega člena določi senat članice dva visokošolska učitelja, ki podata mnenje o utemeljenosti predloga. Senat članice posreduje predlog komisije, skupaj z gradivom, senatu univerze.
Če senat univerze na podlagi tega mnenja ugotovi, da je dovolj razlogov, da se uvede postopek za odvzem doktorata znanosti, določi komisijo treh učiteljev ali znanstvenih delavcev, da zberejo dokaze o razlogih za odvzem doktorata in o tem podajo ločena poročila. Komisija mora prizadetega zaslišati in mu omogočiti, da se izjavi o zbranih dokazilih
Člani komisije, ki so sodelovali v postopku za pridobitev doktorata znanosti, ne morejo biti člani komisije v postopku za odvzem doktorata znanosti, niti ne morejo dajati mnenj o razlogih za odvzem doktorata znanosti.
170. člen
O poročilih članov tričlanske komisije razpravlja senat univerze na posebni seji. Na to sejo povabi tudi prizadetega kandidata in mu hkrati z vabilom pošlje prepis poročil članov komisije. Če prizadeti ne pride na sejo, se razpravlja v njegovi odsotnosti.
Če senat univerze ugotovi, da predložena in zagovarjana disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti, sprejme sklep o odvzemu doktorata znanosti.
Sklep o odvzemu se objavi v glasilu univerze. Hkrati se v Uradnem listu Republike Slovenije prekliče veljavnost izdane diplome o doktoratu znanosti.
171. člen
Univerza vodi razvid podeljenih in odvzetih doktoratov znanosti.
26. Prehajanje med programi
172. člen
Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, v katerem se del študijskih obveznosti ali vse študijske obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene.
Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil v prvem študijskem programu.V tem primeru mora kandidat izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.
173. člen
Prehajanje med študijskimi programi je mogoče:
– med študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe (med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali med študijskimi programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe) ter
– med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.
174. člen
Prehod med različnimi študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v novi študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu.
O izpolnjevanju obveznosti iz prvega odstavka tega člena odloča senat članice, na kateri želi kandidat nadaljevati študij. Senat lahko kandidatu določi tudi morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti.
175. člen
Prehod s študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe na študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe je mogoč, če je to predvideno s študijskim programom za pridobitev univerzitetne izobrazbe, v katerega se kandidat vpisuje, in če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik tega programa.
176. člen
Prehod s študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe na študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe je mogoč, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik.
177. člen
Študent, ki želi nadaljevati študij v drugem študijskem programu, vloži prošnjo na visokošolskem zavodu, na katerem želi nadaljevati študij. Prošnji mora priložiti dokazila o opravljenih obveznostih v prvem študijskem programu in dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis po študijskem programu, po katerem želi nadaljevati študij.
178. člen
O prošnji za prehod odloča senat članice, na kateri želi prosilec nadaljevati študij.
Zoper odločbo senata članice je mogoča pritožba na senat univerze. Pritožbo mora kandidat vložiti v osmih dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi prošnje za prehod.
27. Prehajanje med univerzami
179. člen
Za prehod med univerzami se šteje prenehanje študentovega izobraževanja na univerzi, na kateri je vpisan, in nadaljevanje izobraževanja na Univerzi v Ljubljani.
Za prehod med univerzami se ne šteje vpis v začetni letnik Univerze v Ljubljani, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil na univerzi, na kateri je vpisan. V tem primeru mora kandidat izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.
180. člen
Kandidat, ki prehaja na Univerzo v Ljubljani, mora za prehod izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na kateri je vpisan.
Senat članice, na kateri želi kandidat nadaljevati študij, določi kandidatu morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.
28. Vzporedni študij
181. člen
Vzporedni študij je študij po ločenih programih univerze. Študent, ki uspešno opravi obveznosti po vseh študijskih programih, dobi ločene diplome za vsakega od vzporednih študijskih programov.
Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis.
182. člen
Študent, ki želi študirati vzporedno, svoji prošnji priloži potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik visokošolskega zavoda, na katerem je že vpisan, ter soglasje pristojnega organa tega zavoda za vzporedni študij.
Članice s svojimi pravili določijo kriterije za izbiro v primeru omejitve za vzporedni študij.
29. Interdisciplinarni študij
183. člen
Na predlog senatov članic lahko senat univerze sprejme interdisciplinarni študijski program za dodiplomski in podiplomski študij, ki ga izvaja več članic. V takem primeru senat univerze imenuje programski svet, ki koordinira organizacijo in izvajanje interdisciplinarnega študijskega programa.
Organizacijsko - tehnična opravila za interdisciplinarni študij lahko opravlja univerza ali ena izmed članic.
Študent, ki uspešno opravi obveznosti po interdisciplinarnem študijskem programu, dobi diplomo in strokovni naslov v skladu s študijskim programom.
30. Dvopredmetni študij
184. člen
Članice lahko organizirajo dvopredmetni študij.
Dvopredmetni študij lahko izvaja ena ali več članic po programu, ki ga sprejmejo senati članic in potrdi senat univerze.
185. člen
Kadar izvajata dvopredmetni študij dve ali več članic, se v študijskih programih opredelijo obveznosti vsake članice izvajalke dvopredmetnega študija.
186. člen
Po uspešno opravljenih obveznostih dvopredmetnega študija se izda enotna diploma, s katero pridobi študent strokovni naslov z navedbo obeh področij študija.
31. Individualni študij
187. člen
Individualni študij je oblika študija, pri kateri se organizirano pedagoško delo (predavanja, vaje, seminarji) nadomešča z individualnimi konzultacijami.
Individualni študij se izvaja, če se v razpisan program študija ne vpiše več kot pet kandidatov in če ustanovitelj zagotovi za to potrebna sredstva.
32. Znanstvenoraziskovalno delo
188. člen
Znanstvenoraziskovalno delo je temelj za kvalitetno izvajanje pedagoškega dela na univerzi in tvori z njim neločljivo celoto.
Poleg znanstvenoraziskovalnega dela, ki je neposredno vezano na izobraževalni proces in je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva, izvaja univerza prek svojih članic tudi temeljno, razvojno in uporabno raziskovalno delo, ki je sestavina nacionalnega raziskovalnega programa.
Univerza prek svojih članic izvaja tudi drugo raziskovalno delo po naročilu tretjih oseb.
189. člen
Znanstvenoraziskovalno delo na univerzi poteka v skladu z izhodišči, ki jih sprejme senat univerze.
190. člen
Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni svoje znanstvenoraziskovalno delo opravljati v okviru univerze.
Rektor lahko na predlog senata članice dovoli posameznemu učitelju, znanstvenem delavcu in sodelavcu , da del raziskovalnega dela izvaja zunaj univerze.
191. člen
Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni pristojnim službam uprave univerze posredovati podatke o svojem znanstvenoraziskovalnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje kadrovskih in drugih evidenc.
33. Svetovalno delo
192. člen
Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje pedagoške in znanstvenoraziskovalne obveznosti, lahko opravljajo svetovalno delo.
Svetovalno delo iz prvega odstavka tega člena je dajanje pisnih in ustnih strokovnih mnenj in nasvetov uporabnikom zunaj univerze.
193. člen
O prevzemu konkretne svetovalne naloge mora učitelj, znanstveni delavec in sodelavec pisno obvestiti dekana.
34. Umetniško delo
194. člen
Umetniško delo je temelj za kvalitetno izvajanje pedagoškega dela na umetniških akademijah univerze in je z njim neločljivo povezano.
Učitelj na umetniških akademijah lahko opravlja tudi drugo umetniško delo, o katerem mora pisno obvestiti dekana.
VIII. VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI IN VISOKOŠOLSKI SODELAVCI
195. člen
Pedagoški proces univerzitetnega dodiplomskega in podiplomskega študija lahko vodijo samo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv.
Program visokošolskega strokovnega študija lahko vodijo poleg visokošolskih učiteljev iz prvega odstavka tega člena tudi višji predavatelji in predavatelji.
Pri pedagoškem in raziskovalnem delu lahko sodelujejo tudi upokojeni učitelji univerze z ustreznim nazivom.
196. člen
V pedagoškem procesu dodiplomskega študija lahko sodelujejo tudi visokošolski sodelavci.
Nosilec predmeta lahko v skladu s potrebami študijskega programa povabi k sodelovanju pri obravnavi posameznih problemov ali tem priznane strokovnjake iz prakse, ki nimajo ustreznega naziva.
Če je s študijskim programom predvidena obvezna praksa, lahko pri njenem izvajanju sodelujejo strokovnjaki brez naziva, ki so redno zaposleni v organizaciji, v kateri se opravlja praksa.
1. Nazivi
197. člen
Visokošolski učitelji (učitelji) so:
redni profesor,
izredni profesor,
docent in
lektor.
Visokošolski učitelji na visokih strokovnih šolah oziroma na programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in na programih športne vzgoje so tudi:
višji predavatelji in
predavatelji.
198. člen
Visokošolski sodelavci (sodelavci) so:
asistent,
bibliotekar,
strokovni svetnik,
višji strokovni sodelavec,
strokovni sodelavec in
učitelj veščin.
199. člen
Znanstveni delavci so:
znanstveni svetnik,
višji znanstveni sodelavec in
znanstveni sodelavec.
2. Postopek za izvolitev v naziv
200. člen
Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo.
Izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje, znanstvene sodelavce, višje znanstvene sodelavce in lektorje voli senat članice za dobo petih let.
Asistente voli senat članice za dobo treh let.
Druge visokošolske sodelavce voli senat članice za neomejeno dobo.
201. člen
V dobo izvolitve v naziv se ne štejejo čas porodniškega, očetovskega ali starševskega dopusta, čas služenja vojaškega roka in bolniška odsotnost daljša od enega leta.
202. člen
Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na prošnjo kandidata za izvolitev v naziv.
Kandidat mora vložiti pisno prošnjo na članici, ki goji področje, za katero se želi habilitirati. Prošnji mora priložiti življenjepis in bibliografijo.
203. člen
Senat članice, na kateri teče postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca, imenuje v enem mesecu od vložitve prošnje za izvolitev v naziv tri poročevalce o usposobljenosti kandidata in jim določi rok za izdelavo ocen. Rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od treh mesecev.
Poročevalec je lahko učitelj, ki ima vsaj isti naziv, kot je naziv, v katerega se voli kandidat.
Vsak poročevalec mora v roku predložiti članici, na kateri teče postopek, oceno iz prejšnjega odstavka.
Vsebina ocene je uradna skrivnost.
204. člen
V primeru prve izvolitve v naziv ali izvolitve v višji naziv članica posreduje celotno gradivo habilitacijski komisiji, skupaj z ocenami poročevalcev in z mnenjem študentov o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki je bilo oblikovano z anketo.
Habilitacijska komisija v roku dveh mesecev odloči o prošnji za izvolitev v naziv in svojo odločitev posreduje senatu, ki je pristojen za izvolitev.
Če habilitacijska komisija ugotovi, da so mnenja dveh ali več poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidata negativna, sprejme sklep , da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, ter o tem obvesti senat članice, pred katerim teče postopek za izvolitev v naziv.
205. člen
Senat članice v roku enega meseca po prejemu soglasja habilitacijske komisije odloči o izvolitvi kandidata v naziv.
Če habilitacijska komisija ni dala soglasja, senat članice v roku enega meseca sprejme sklep, da izvolitev v naziv ni mogoča.
206. člen
Kandidat, ki v postopku za izvolitev naziv ni bil izvoljen, ne more ponovno zaprositi za izvolitev v ta naziv pred potekom enega leta, odkar mu je bila vloga zavrnjena.
3. Pritožba v postopku za izvolitev v naziv
Pravica do pritožbe
207. člen
Kandidat lahko v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila njegova vloga za izvolitev v naziv zavrnjena oziroma s katero je bilo odločeno o njegovi ponovni izvolitvi v isti naziv, vloži pritožbo na senat univerze.
Razlogi za pritožbo
208. člen
Pritožba se lahko vloži iz naslednjih razlogov:
– če so bile kršene določbe zakona ali tega statuta o postopku za izvolitev v naziv,
– če so bila v postopku za izvolitev nepravilno ali nepopolno ugotovljena dejstva, ki so pomembna za odločitev.
Postopek s pritožbo
209. člen
Pritožba se vloži na članici, ki je vodila postopek za izvolitev v naziv. Ta jo je dolžna v roku sedmih dni posredovati univerzi.
Senat univerze na prvi seji po prejemu pritožbe določi izmed svojih članov poročevalca.
Poročevalec izdela v roku 30 dni poročilo in ga predloži senatu univerze.
Odločanje o pritožbi
210. člen
Senat univerze odloča o pritožbi na prvi seji po prejemu poročila poročevalca.
Če iz poročila poročevalca izhaja, da je pritožba prepozna, rektor pritožbo zavrže in o tem obvesti senat.
211. člen
Obravnavanje pritožbe se začne s poročilom poročevalca, ki obrazloži zadevo in predlaga senatu ustrezen sklep.
Senat univerze lahko po opravljeni razpravi pritožbo zavrne ali ji ugodi, s tem da odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje na članico v fazo postopka, v kateri je prišlo do kršitve.
Razpravi o pritožbi na senatu univerze lahko prisostvuje pritožnik.
Odločitev senata univerze je dokončna.
4. Postopek za odvzem naziva
212. člen
Če učitelj, znanstveni delavec ali sodelavec ne izpolnjuje za izvolitev v naziv predpisanih pogojev, začne senat, ki je pristojen za izvolitev, postopek za odvzem naziva.
213. člen
Postopek za odvzem naziva zaradi neizpolnjevanja pogojev, določenih za izvolitev v naziv, se začne, če obstaja utemeljen sum, da je kandidat v postopku za izvolitev v naziv navajal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo izvolitev v naziv.
214. člen
V postopku za odvzem naziva se analogno uporabljajo določbe tega statuta o postopku za izvolitev v naziv.
5. Prenehanje delovnega razmerja zaradi izgube naziva
215. člen
Šteje se, da nima zmožnosti za opravljanje dela delavec, ki ni obnovil habilitacijskega naziva, ki je pogoj za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Pristojni organ je za delavca iz prejšnjega odstavka dolžan sprožiti ustrezne postopke za prerazporeditev na drugo delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje, oziroma skladno z zakonom tudi za prenehanje delovnega razmerja.
216. člen
Tistemu, ki je pravočasno vložil popolno zahtevo za izvolitev, vendar postopek do izteka veljavnosti dotedanjega naziva še ni končan, se veljavnost obstoječega naziva podaljša do dokončne odločitve.
6. Gostujoči učitelji
217. člen
Članica lahko vključi v svoje pedagoško in znanstvenoraziskovalno ter umetniško delo učitelje tujih univerz za izvedbo ciklusa ali vseh predavanj posameznega predmeta.
Gostujoči učitelj se lahko vključi tudi v raziskovalno delo na članici.
218. člen
Univerza povabi k sodelovanju gostujočega učitelja v primeru in za čas odsotnosti učitelja, ki je na sobotnem letu, in v drugih primerih, ko to zahteva pedagoški proces.
219. člen
Gostujoči učitelj lahko sodeluje pri delu organov, komisij in delovnih teles članice brez pravice glasovanja, razen če se sprejemajo odločitve o vprašanjih, ki neposredno zadevajo predmet ali predmetno področje njegovega dela.
7. Sobotno leto
220. člen
Učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do odsotnosti največ dvanajstih mesecev za poglobljeno izpopolnjevanje doma ali v tujini.
Odsotnost učitelja zaradi sobotnega leta ne sme ovirati poteka pedagoškega procesa.
Sredstva za izvedbo sobotnega leta se zagotovijo s finančnim načrtom članice.
V času odsotnosti iz prvega odstavka tega člena pripada visokošolskemu učitelju plača v višini koeficienta, priznanega za njegovo delovno mesto in dodatka za delovno dobo le, če ustanovitelj zagotovi za to ustrezna sredstva.
221. člen
O pravici do sobotnega leta odloči rektor na podlagi predloga dekana in pisne vloge kandidata v skladu s pravilnikom o sobotnem letu, ki ga sprejme upravni odbor.
Predlog dekana mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v času odsotnosti visokošolskega učitelja.
Pisna vloga za sobotno leto mora biti vložena eno študijsko leto pred začetkom planirane odsotnosti in mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta.
8. Pravice in dolžnosti učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v pedagoškem delu
222. člen
Univerza prek svojih članic v okviru materialnih možnosti zagotavlja materialne pogoje za nemoteno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, s tem da skrbi za:
– smotrno vlaganje v vzdrževanje in širitev obstoječih prostorskih kapacitet,
– vzdrževanje, nabavo in posodabljanje opreme za raziskovalno in pedagoško delo,
– nabavo strokovne literature in periodike ter
– razvoj informacijskih in knjižničnih sistemov na univerzi.
223. člen
Učitelj, znanstveni delavec in sodelavec je dolžan pri svojem delu:
– izhajati iz načel humanizma in avtonomije univerze, svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter poučevanja,
– spoštovati sprejete akte univerze in iz njih izhajajoče sklepe njenih organov,
– spoštovati načela stroke in znanstvene poštenosti in
– utrjevati ugled univerze.
224. člen
Učitelj in sodelavec je dolžan pri delu s študenti dosledno opravljati svoje pedagoške obveznosti, zlasti s tem da:
– pripravlja in izvaja predavanja, seminarje, vaje in druge oblike pedagoškega dela,
– pripravlja ustrezno študijsko gradivo za svoj predmet,
– opravlja mentorstvo pri diplomskih in seminarskih nalogah ter pri raziskovalnem delu študentov,
– ima vsaj eno uro na teden govorilne ure za študente, pri čemer ima na vsakih 250 vpisanih študentov pri svojih predmetih še dodatne govorilne ure ter
– zagotovi nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih.
225. člen
Učitelj, znanstveni delavec in sodelavec, ki je član organa univerze ali članice oziroma je imenovan za poročevalca ali člana komisije za izvedbo posamezne naloge, je dolžan prevzeti naloge in jih vestno in v roku opraviti.
IX. ŠTUDENTJE
1. Status
226. člen
Študent je oseba, ki je vpisana na Univerzo v Ljubljani.
Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice ureja poseben pravilnik.
227. člen
Študentom, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami , ki zaradi svojega izvenštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.
Status študenta športnika dobi študent, ki ob vpisu v prvi ali višji letnik predloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu senat članice na njegov predlog, na temelju predloženih kritik, objavljenih v strokovnem in dnevnem tisku, s sklepom podeli ta status.
Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije.
Članica s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik iz prvega odstavka tega člena.
228. člen
Študent izgubi status študenta, če:
– uspešno konča študij,
– mu poteče absolventski staž,
– se izpiše,
– se v času študija ne vpiše v višji ali isti letnik,
– je izključen z univerze.
229. člen
Študentu miruje status študenta v času služenja vojaškega roka, materinstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.
2. Pravice in dolžnosti
230. člen
Študent ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakona in iz tega statuta.
231. člen
Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima v skladu s tem statutom pravico do ugovora ali pritožbe.
232. člen
Študentje imajo prek svojih predstavnikov pravico sodelovati pri delu organov univerze in članic, dajati pobude, mnenja in sprejemati odločitve v skladu s tem statutom.
233. člen
Študent ima indeks v katerega se vpisujejo študijske obveznosti in ocene izpitov.
X. PRIZNANJA UNIVERZE
234. člen
Univerza podeljuje naslednja priznanja:
1.častni doktorat:
– za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti,
– za pomemben prispevek domačega ali tujega državnika h krepitvi miru in humanih odnosov v svetu;
2. naziv “zaslužni profesor” upokojenemu rednemu profesorju Univerze v Ljubljani za pomemben prispevek k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela;
3. naziv “častni senator Univerze v Ljubljani” za pomemben prispevek k razvoju znanosti in umetnosti oziroma za zasluge pri reševanju gmotnih in drugih problemov Univerze v Ljubljani;
4. zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja Univerze v Ljubljani in za krepitev njenega ugleda;
5. svečano listino mladim visokošolskim učiteljem in visokošolskim sodelavcem za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke;
6. zlato plaketo »Pro universitate labacensi” fizičnim in pravnim osebam, ki so s svojimi sredstvi ali delom pomembno prispevali k razvoju materialnih možnosti Univerze ali k usposabljanju njenih sodelavcev;
7. zlato plaketo za študente za najboljši študijski uspeh;
8. Prešernovo nagrado za študente za izjemne dosežke pri raziskovalnem ali umetniškem delu.
235. člen
Pravilnik o priznanjih univerze sprejme senat univerze.
S pravilnikom iz prejšnjega odstavka se določijo število, pogoji, postopek ter oblika priznanj oziroma pravice in status, ki izvirajo iz posameznega priznanja Univerze v Ljubljani.
236. člen
O podelitvi priznanj odločajo:
za priznanja iz točk 1-4 prejšnjega člena senat univerze na predlog komisije za priznanja;
za priznanje iz točke 5-7 prejšnjega člena komisija za priznanja,
za priznanja iz točke 8 komisija za Prešernove nagrade za študente.
237. člen
Članica lahko s svojimi pravili določi posebna priznanja članice.
XI. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
1. Disciplinska odgovornost delavcev univerze
238. člen
Disciplinsko odgovornost delavcev univerze ureja pravilnik o disciplinski odgovornosti, ki ga sprejme upravni odbor.
2. Disciplinska odgovornost študentov
239. člen
Disciplinsko odgovornost študentov univerze ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze. Pred sprejemom pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora senat pridobiti mnenje študentskega sveta univerze.
XII. UPRAVA UNIVERZE
240. člen
Univerza ima za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in znanstvenoraziskovalnega dela upravo.
Naloge uprave izvajajo tajništvo univerze (rektorat) in tajništva članic (dekanati).
Tajništva članic lahko poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravljajo tudi naloge iz 16. člena tega statuta.
Upravo univerze vodi glavni tajnik univerze, ki je hkrati vodja tajništva univerze.
241. člen
S pravilnikom o notranji organizaciji, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se določi organizacija služb na univerzi.
Sistemizacijo delovnih mest uprave univerze določi rektor na predlog glavnega tajnika.
1. Tajništvo univerze
242. člen
Tajništvo univerze opravlja strokovno-administrativne in tehnične naloge, ki zadevajo univerzo v celoti, na naslednjih področjih:
– izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško,
– kadrovsko, pravno in splošno,
– gospodarsko (načrtovanje razvoja, upravljanje s premoženjem, finančno-računovodska funkcija),
– vzdrževanje skupnih podatkovnih zbirk, organizacija in koordiniranje informacijske dejavnosti univerze.
Naloge iz prvega odstavka tega člena vodi in koordinira glavni tajnik.
243. člen
Glavnega tajnika univerze imenuje upravni odbor univerze na predlog rektorja in na podlagi javnega razpisa za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Glavni tajnik univerze je vodstveni delavec, s katerim sklene univerza individualno pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše rektor.
244. člen
Za glavnega tajnika je lahko imenovan, kdor ima:
– univerzitetno izobrazbo pravne smeri,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– vsaj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
– aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
245. člen
Glavni tajnik ima pomočnike, katerih delovno področje ureja pravilnik o notranji organizaciji univerze.
Pomočnike glavnega tajnika imenuje glavni tajnik na podlagi javnega razpisa.
246. člen
Za pomočnika glavnega tajnika je lahko imenovan, kdor ima:
– univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– vsaj pet let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
247. člen
Glavnega tajnika nadomešča v času njegove daljše odsotnosti pomočnik, ki ga za to pisno pooblasti glavni tajnik.
2. Tajništvo članice
248. člen
Tajništvo članice izvaja upravno-administrativne in strokovno tehnične naloge iz 242. člena tega statuta v okviru članice.
Tajništvo članice opravlja tudi upravno-administrativne in finančno-gospodarske naloge v zvezi z izvajanjem dejavnosti članice iz 16. člena tega statuta.
249. člen
Tajništvo članice vodi tajnik članice.
Tajnika članice imenuje dekan po predhodnem mnenju glavnega tajnika univerze na podlagi javnega razpisa.
S tajnikom članice sklene univerza pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše dekan. S pogodbo se poleg osnovne plače tajnika, določene z akti, ki urejajo področje plač delavcev univerze, lahko določi del plače za opravljanje upravno-administrativnih in finančno-gospodarskih zadev pri izvajanju dejavnosti članice iz 16. člena tega statuta.
250. člen
Za tajnika članice je lahko imenovan, kdor ima:
– univerzitetno izobrazbo praviloma pravne smeri,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– vsaj pet let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
XIII. FINANCIRANJE UNIVERZE
1. Viri
251. člen
Dejavnost univerze, ki se nanaša na izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega programa, se financira iz proračuna Republike Slovenije.
Ostala dejavnost univerze se financira iz drugih virov, in sicer:
– šolnin in drugih prispevkov za študij,
– plačil za opravljene storitve,
– dotacij, dediščin in daril in
– drugih virov.
2. Šolnine
252. člen
Univerza lahko določi šolnine za izobraževanje na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ki niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa visokega šolstva.
3. Drugi prispevki za študij
253. člen
Univerza lahko določi prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa, zlasti za:
– stroške izbirnega in vpisnega postopka;
– storitve, ki so del potrjenega študijskega programa, (stroški terenskega dela, strokovnih ekskurzij itd.);
– habilitacije kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na univerzi;
– nostrifikacije v tujini pridobljenih diplom za kandidate, ki niso v delovnem razmerju na univerzi;
– izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije univerze;
– stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpita;
– sprejemne, diferencialne in druge izpite;
– druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme upravni odbor univerze.
254. člen
Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa glede na dejanske stroške v skladu z veljavnim pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in s sklepom upravnega odbora univerze.
Z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi način zaračunavanja šolnin in drugih prispevkov za študij.
255. člen
Šolnine in prispevki so prihodek članice, ki izvaja program, za katerega se plačuje šolnina, ali opravi storitev, za katero se zaračunava prispevek.
256. člen
Upravni odbor članice lahko študenta na njegovo prošnjo in na predlog komisije za študijske zadeve članice iz utemeljenih razlogov v celoti ali delno oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij oziroma mu dovoli plačevanje v obrokih, ter hkrati določi vir, iz katerega se bo pokril izpad prihodka iz tega naslova.
4. Letni načrt financiranja
257. člen
Na temelju letnega delovnega načrta univerze sprejme upravni odbor univerze letni finančni načrt.
Letni program dela in letni finančni načrt sprejme upravni odbor univerze na temelju predlogov članic in uprave univerze po postopku in v rokih, ki so določeni s poslovnikom upravnega odbora.
258. člen
Članica sprejme letni finančni načrt na podlagi letnega delovnega načrta, ki obsega vse njene dejavnosti.
259. člen
Sredstva za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa znanstvenoraziskovalnega dela članicam in tajništvu univerze se določijo na temelju meril, ki jih v skladu z določili 73. člena in 75. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in 99/99) sprejme upravni odbor univerze.
260. člen
Na temelju sprejetega finančnega načrta, poročila o obsegu in izvedbi dejavnosti ter poročila o učinkovitosti pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela oblikuje univerza zahtevke za financiranje svoje dejavnosti in jih posreduje ministru, pristojnemu za visoko šolstvo.
XIV. PREMOŽENJE UNIVERZE IN ČLANIC
261. člen
Univerza oziroma članica pridobiva premoženje iz:
– proračuna Republike Slovenije,
– šolnin in drugih prispevkov za študij,
– plačil za opravljene storitve,
– dotacij, dediščin in daril,
– drugih virov.
262. člen
Univerza je lastnik premoženja, ki ga je pridobila iz javnih in drugih virov.
263. člen
S premoženjem univerze upravlja upravni odbor univerze s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skladu z veljavnimi predpisi.
Upravni odbor odloča o dejanskem uporabniku premoženja, ki ga je pridobila univerza ali članica v skladu z merili iz pete alinee 58. člena tega statuta.
264. člen
Univerza lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti, pridobljene iz javnih sredstev, le ob predhodnem soglasju ustanovitelja. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, katere vrednost presega znesek, določen za javni razpis.
Sredstva, pridobljena s prodajo premoženja iz prvega odstavka, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.
265. člen
Članica samostojno razpolaga s premoženjem, pridobljenim z dejavnostjo iz 16. člena tega statuta, in s premoženjem, pridobljenim na temelju dediščin, volil ali daril.
S premoženjem članice iz prejšnjega odstavka upravlja upravni odbor članice v skladu z veljavnimi predpisi in skrbnostjo dobrega gospodarja.
Članica lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti le ob predhodnem soglasju univerze.
266. člen
Univerza lahko v okviru svoje dejavnosti s soglasjem ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo.
XV. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
267. člen
Delavec univerze ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih o njihovih pravicah , obveznostih in odgovornostih sprejmejo organi univerze in članice .
Ugovor iz prvega odstavka tega člena vloži delavec v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica, oziroma v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.
268. člen
O ugovorih iz prvega odstavka prejšnjega člena odloča, če ni s tem statutom določeno drugače:
– če gre za ugovore zoper sklepe, ki jih po zakonu na prvi stopnji sprejema dekan, posebna komisija članice,
– v drugih primerih pa komisija za delovna razmerja univerze.
269. člen
Komisija članice iz prejšnjega člena ima tri člane. Vsak član ima namestnika.
Člane komisije iz vrst delavcev članice imenuje senat članice za dobo štirih let.
Komisija za delovna razmerja univerze ima pet članov. Vsak član ima namestnika.
Člane komisije za delovna razmerja univerze in namestnike imenuje upravni odbor univerze za dobo štirih let iz vrst tajnikov članic univerze in pedagoških delavcev za delovno pravo.
270. člen
Komisija za delovna razmerja univerze deluje po pravilniku o delovnih razmerjih, ki ga sprejme upravni odbor univerze.
XVI. VARSTVO PRAVIC ŠTUDENTOV
271. člen
Študent univerze ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih organi univerze ali članic sprejmejo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
Če ni s tem statutom drugače določeno, lahko vloži študent ugovor iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od dneva, ko mu je bil sklep vročen.
272. člen
Če ni s tem statutom drugače določeno, odloča o ugovoru študenta iz prejšnjega člena komisija za pritožbe študentov univerze.
273. člen
Komisija za pritožbe študentov univerze ima pet članov, in sicer tri iz vrst delavcev univerze in dva študenta. Vsak član ima namestnika.
Člane komisije iz prvega odstavka in njihove namestnike iz vrst delavcev imenuje senat univerze, člana komisije iz vrst študentov in njuna namestnika pa študentski svet univerze.
Komisija iz prvega odstavka dela po poslovniku, ki ga sprejme senat univerze.
Komisija za pritožbe študentov univerze odloči o ugovoru študenta v 30 dneh od dneva, ko je bil ugovor vložen.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
274. člen
Rektor, prorektorji, dekani in prodekani , ki te funkcije opravljajo na dan uveljavitve tega statuta, jih opravljajo do izteka mandata.
275. člen
Univerza in članice morajo sprejeti splošne akte, predvidene s tem statutom, oziroma jih uskladiti z njim ter konstituirati organe v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta.
276. člen
Ta statut začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmeta upravni odbor in senat univerze.
Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predsednik UO UL
prof. dr. Dušan Mramor l. r.
Rektor
prof. dr. Jože Mencinger l. r.
V skladu s 16. členom statuta Univerze v Ljubljani sta Senat
Univerze v Ljubljani in Upravni odbor Univerze v Ljubljani na
skupni seji dne 9.1.2001 določila kot sestavni del statuta


                          P r i l o g o

                 k statutu Univerze v Ljubljani

I. UNIVERZA V LJUBLJANI OPRAVLJA NEPOSREDNO OZIROMA PREK SVOJIH
ČLANIC V IMENU IN ZA RAČUN UNIVERZE NASLEDNJE DEJAVNOSTI:

1. DEJAVNOSTI, KI JIH OPRAVLJA UNIVERZA V LJUBLJANI NEPOSREDNO
OZIROMA PREK SVOJIH ČLANIC V SVOJEM IMENU IN ZA SVOJ RAČUN, SO:

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

73103 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      kmetijstva in sorodnih dejavnosti

73104 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

73202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      humanistike

80302 Visoko strokovno izobraževanje

80303 Univerzitetno izobraževanje

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

92511 Dejavnost knjižnic

92512 Dejavnost arhivov

92521 Dejavnost muzejev

92522 Varstvo kulturne dediščine


2. UNIVERZA V LJUBLJANI OPRAVLJA V SVOJEM IMENU IN ZA SVOJ RAČUN
PREK UPRAVE UNIVERZE NASLEDNJE DEJAVNOSTI:

2211 Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2222  Drugo tiskarstvo

2223  Knjigoveštvo in dodelava

2224  Priprava in proizvodnja tiskovnih sestavkov

2225  Druge s tiskarstvom povezane storitve

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

52473 Dejavnost papirnic

5261  Trgovina na drobno po pošti

55231 Dejavnost otroških letovišč, počitniških in sindikalnih
      domov

55510 Dejavnost menz

6420  Telekomunikacije

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7210  Svetovanje o računalniških napravah

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7260  Druge računalniške dejavnosti

7411  Pravno svetovanje

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9112  Dejavnost strokovnih združenj

9261  Obratovanje športnih objektov


II. ČLANICE UNIVERZE V LJUBLJANI OPRAVLJAJO V SVOJEM IMENU IN ZA
SVOJ RAČUN NASLEDNJE DEJAVNOSTI:

1. AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO:

2211 Izdajanje knjig

2213 Izdajanje revij in periodike

7220 Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7240 Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

9211 Snemanje filmov in videofilmov

9212 Distribucija filmov in videofilmov

9220 Radijska in televizijska dejavnost

9231 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje


2. AKADEMIJA ZA GLASBO:

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje


3. AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2222  Drugo tiskarstvo

2224  Priprava in proizvodnja tiskovnih sestavkov

2232  Razmnoževanje videozapisov

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, knjigami

52486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki

5250  Trgovina na drobno z rabljenim blagom

55510 Dejavnost menz

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7134  Dajanje drugih strojev in opreme v najem, d.n.

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7481  Fotografska dejavnost

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74842 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo

74843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9211  Snemanje filmov in videofilmov

9212  Distribucija filmov in videofilmov

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

9232  Obratovanje objektov za kulturne prireditve

92511 Dejavnost knjižnic

92521 Dejavnost muzejev

92522 Varstvo kulturne dediščine


4. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA:

0111  Pridelovanje žit in drugih poljščin

0112  Pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik

01131 Vinogradništvo

01132 Sadjarstvo

0121  Reja govedi

0122  Reja ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov

0124  Reja perutnine

0125  Reja drugih živali

0130  Mešano kmetijstvo

0142  Storitve za živinorejo, razen veterinarskih storitev

0502  Ribogojstvo, ribiške storitve

1511  Proizvodnja in konzerviranje mesa, razen perutninskega

1551  Mlekarstvo in sirarstvo, proizvodnja mlečnih izdlekov

15710 Proizvodnja krmil

15720 Proizvodnja hrane za hišne živali

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2441  Proizvodnja farmacevtskih surovin

2442  Proizvodnja farmacevtskih preparatov

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

5261  Trgovina na drobno po pošti

5262  Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah

5263  Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln

6023  Drug kopenski potniški promet

6024  Cestni tovorni promet

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7134  Dajanje drugih strojev in opreme v najem, d.n.

7210  Svetovanje o računalniških napravah

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7260  Druge računalniške dejavnosti

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

73103 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      kmetijstva in sorodnih dejavnosti

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

7413  Raziskovanje trga in javnega mnenja

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

74201 Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo
      opazovanje, meritve in kartiranje

74202 Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje

74203 Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano
      tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje


5. EKONOMSKA FAKULTETA:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2222  Drugo tiskarstvo

2225  Druge s tiskarstvom povezane storitve

2233  Razmnoževanje računalniških zapisov

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

52473 Dejavnost papirnic

5261  Trgovina na drobno po pošti

5523  Druge nastanitve za krajši čas

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

7413  Raziskovanje trga in javnega mnenja

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

92511 Dejavnost knjižnic in arhivov


6. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

74202 Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje

74203 Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano
      tehnično svetovanje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74842 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo

74843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

92552 Varstvo kulturne dediščine


7. FAKULTETA ZA FARMACIJO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2441  Proizvodnja farmacevtskih surovin

2442  Proizvodnja farmacevtskih preparatov

5231  Dejavnost lekarn

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

73104 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.

80422 Drugo izobraževanje, d.n.


8. FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2224  Priprava in proizvodnja tiskovnih sestavkov

52471 Dejavnost knjigarn

52473 Dejavnost papirnic

55510 Dejavnost menz

64120 Kurirska dejavnost, razen javne pošte

6420  Telekomunikacije

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7260  Druge računalniške dejavnosti

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

73202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      humanistike

7411  Pravno svetovanje

7413  Raziskovanje trga in javnega mnenja

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74833 Druga splošna tajniška opravila

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9112  Dejavnost strokovnih združenj


9. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

5241  Trgovina na drobno s tekstilom

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

52473 Dejavnost papirnic

5263  Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7134  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem, d.n.

7210  Svetovanje o računalniških napravah

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7250  Vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev
      ter računalniških naprav

7260  Druge računalniške dejavnosti

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

7484  Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

80422 Drugo izobraževanje, d.n.


10. FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO:

2211  Izdajanje knjig

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

74201 Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo
      opazovanje, meritve in kartiranje

74202 Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje

74203 Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano
      tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

80422 Drugo izobraževanje, d.n.


11. FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2214  Drugo založništvo

7240  Dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami

7260  Druge računalniške dejavnosti

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9112  Dejavnost strokovnih združenj

9133  Dejavnost drugih organizacij

92623 Druge športne dejavnosti


12. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7260  Druge računalniške dejavnosti

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

7484  Druge raznovrstne poslovne dejavnosti


13. FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2413  Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij

2414  Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij

2615  Proizvodnja in oblikovanje drugih vrst stekla ter tehničnih
      steklenih izdelkov

2852  Splošna mehanična dela

2924  Proizvodnja drugih naprav za splošno rabo

5212  Trgovina na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, knjigami

5263  Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln

55231 Dejavnost otroških letovišč, počitniških in sindikalnih
      domov

55510 Dejavnost menz

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem, d.n.

7134  Dajanje drugih strojev in opreme v najem, d.n.

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7411  Pravno svetovanje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74833 Druga splošna tajniška opravila

7484  Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.

80302 Visoko strokovno izobraževanje

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

92511 Dejavnost knjižnic


14. FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

5241  Trgovina na drobno s tekstilom

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

52473 Dejavnost papirnic

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7210  Svetovanje o računalniških napravah

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7250  Vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev
      ter računalniških naprav

7260  Druge računalniške dejavnosti

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

7484  Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

80422 Drugo izobraževanje, d. n.


15. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO:

2211  Izdajanje knjig

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

74201 Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo
     opazovanje, meritve in kartiranje

74202 Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

7484  Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

92511 Dejavnost knjižnic


16. FAKULTETA ZA ŠPORT:

2211  Izdajanje knjig

2212  Izdajanje časopisov

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

7484  Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

7512  Dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo storitve na
      področju zdravstva, izobraževanja, kulture in druge

80420 Drugo izobraževanje,d.n.

8512  Izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost

8514  Druge zdravstvene dejavnosti

9211  Snemanje filmov in videofilmov

9212  Distribucija filmov in videofilmov

9261  Obratovanje športnih objektov

92623 Druge športne dejavnosti


17. FILOZOFSKA FAKULTETA:

2211  Izdajanje knjig

2212  Izdajanje časopisov

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

5247  Trgovina na drobno s knjigami, časopisi, revijami,
      papirjem, pisalnimi potrebščinami

5250  Trgovina na drobno z rabljenim blagom

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7134  Dajanje drugih strojev in opreme v najem, d.n.

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7310  Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

7320  Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

74201 Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo
      opazovanje, meritve in kartiranje

74202 Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje

74831 Prevajanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74842 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9112  Dejavnost strokovnih združenj

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

9251  Dejavnost knjižnic in arhivov


18. MEDICINSKA FAKULTETA:

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73104 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine

80422 Drugi izobraževanje, d.n.)

8512  Izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost

8514  Druge zdravstvene dejavnosti


19. NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2225  Druge s tiskarstvom povezane storitve

55510 Dejavnost menz

64120 Kurirska dejavnost, razen javne pošte

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7260  Druge računalniške dejavnosti

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

7411  Pravno svetovanje

7412  Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno
      svetovanje

74201 Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo
      opazovanje, meritve in kartiranje

74202 Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje

74203 Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano
      tehnično svetovanje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

7481  Fotografska dejavnost

74831 Prevajanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74833 Druga splošna tajniška opravila

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74842 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo

74843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

92511 Dejavnost knjižnic

92512 Dejavnost arhivov


20. PEDAGOŠKA FAKULTETA:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

55510 Dejavnost menz

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

73202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      humanistike

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

80302 Visoko strokovno izobraževanje

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9112  Dejavnost strokovnih združenj

9231  Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

9261  Obratovanje športnih objektov

9251  Dejavnost knjižnic


21. PRAVNA FAKULTETA:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2224  Priprava in proizvodnja tiskovnih sestavkov

5247  Trgovina na drobno s knjigami, časopisi, revijami,
      papirjem, pisalnimi potrebščinami

52471 Dejavnost knjigarn

52472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

52473 Dejavnost papirnic

5261  Trgovina na drobno po pošti

55510 Dejavnost menz

64120 Kurirska dejavnost, razen javne pošte

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

73202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      humanistike

7411  Pravno svetovanje

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74833 Druga splošna tajniška opravila

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9112  Dejavnost strokovnih združenj


22. TEOLOŠKA FAKULTETA:

2211  Izdajanje knjig

2212  Izdajanje revij in periodike

55510 Dejavnost menz

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

73202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      humanistike

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

92511 Dejavnost knjižnic


23. VETERINARSKA FAKULTETA:

0121  Reja govedi

0122  Reja ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov

0123  Reja prašičev

0124  Reja perutnine

0125  Reja drugih živali

0142  Storitve za živinorejo brez veterinarskih storitev

0150  Lov in gojitev divjadi ter lovske storitve

0502  Ribogojstvo, ribiške storitve

2211  Izdajanje knjig

2212  Izdajanje časopisov

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2222  Drugo tiskarstvo

2225  Druge s tiskarstvom povezane storitve

2466  Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov

33100 Proizvodnja medicinske in kirurške opreme ter ortopedskih
      pripomočkov

36630 Proizvodnja drugih izdelkov, d.n.

52472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

55510 Dejavnost menz

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

71100 Dajanje avtomobilov v najem

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7230  Obdelava podatkov

7240  Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami

7241  Druge računalniške dejavnosti

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

73103 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      kmetijstva in sorodnih dejavnosti

7410  Pravno svetovanje

7414  Podjetniško in poslovno svetovanje

7420  Projektiranje in tehnično svetovanje

74204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

7430  Tehnično preizkušanje in analiziranje

7470  Čiščenje stavb

74810 Fotografska dejavnost

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

7484  Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74843 Druge poslovne dejavnosti, d.n.

7512  Dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo storitve na
      področju zdravstva, izobraževanja, kulture in druge

7513  Dejavnost javnih ustanov za pospeševanje poslovne
      dejavnosti

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

8520  Veterinarstvo

91120 Dejavnost poslovnih združenj

92511 Dejavnost knjižnic

92512 Dejavnost arhivov

92522 Varstvo kulturne dediščine

9305  Druge storitvene dejavnosti, d.n.


24. VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

73202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      humanistike

80422 Drugo izobraževanje, d.n.


25. VISOKA UPRAVNA ŠOLA:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

52471 Dejavnost knjigarn

55510 Dejavnost menz

7020  Dajanje lastnih nepremičnin v najem

7133  Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

7210  Svetovanje o računalniških napravah

7220  Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

7260  Druge računalniške dejavnosti

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

7411  Pravno svetovanje

7417  Podjetniško in poslovno svetovanje

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

9112  Dejavnost strokovnih združenj


26. VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO:

2211  Izdajanje knjig

2213  Izdajanje revij in periodike

2215  Drugo založništvo

2231  Razmnoževanje zvočnih zapisov

2232  Razmnoževanje video zapisov

2233  Razmnoževanje računalniških zapisov

52471 Dejavnost knjigarn

73101 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      naravoslovja

73102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      tehnologije

73104 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine

73201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      družboslovja

73202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
      humanistike

74832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

74300 Tehnično preizkušanje in analiziranje

80302 Visoko strokovno izobraževanje

80422 Drugo izobraževanje, d.n.

85141 Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo
      zdravniki

85142 Alternativne oblike zdravljenja

85143 Druge zdravstvene dejavnosti, d.n.

9251  Dejavnost knjižnic in arhivov