Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2001 z dne 3. 8. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2001 z dne 3. 8. 2001

Kazalo

3483. Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, stran 6601.

Na podlagi 51. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94 in 69/98) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje določa izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, in sicer:
– namen, trajanje in ciljne skupine udeležencev,
– postopek za vključitev udeležencev in za izvedbo ukrepov aktivne politike zaposlovanja,
– nadzor nad porabo sredstev in
– postopek vrnitve sredstev.
2. člen
(ukrepi)
Ukrepi, namenjeni osebam, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi, namenjeni osebam), so:
– pokrivanje stroškov izvajanja informativnih programov in poklicno svetovanje,
– denarne dajatve,
– pokrivanje stroškov izobraževalnih programov ter izpopolnjevanja in usposabljanja,
– kritje stroškov zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
– nadomestitev plače določenim skupinam brezposelnih oseb,
– posojilo za nabavo opreme pri samozaposlovanju,
– pomoč pri samozaposlitvi,
– sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva.
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni delodajalcem, so:
– sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest,
– nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest,
– posojilo za investicijska vlaganja,
– sofinanciranje pospeševanja celoletne zaposlitve v sezonskih dejavnostih,
– sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja,
– sofinanciranje prilagoditve delovnih prostorov, opreme in naprav za invalide,
– nadomestitev dela stroškov delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno,
– povračilo prispevkov iz 48.a člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
3. člen
(programi)
Ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v predlogu programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja določi strokovne podlage za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, zlasti pa namen, trajanje programov, trajanje prijave brezposelne osebe na zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), konkretne višine ali zneske ukrepov aktivne politike zaposlovanja, trajanje posameznih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, če z zakonom ali s tem pravilnikom ni drugače določeno, ter stroške razvoja, oblikovanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja. V predlogu programa aktivne politike zaposlovanja se določi tudi, kateri ukrepi aktivne politike zaposlovanja se med seboj izključujejo.
Programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja sprejme Vlada Republike Slovenije za koledarsko leto ali za plansko obdobje.
4. člen
(nosilec in izvajalci ukrepov)
Nosilec ukrepov aktivne politike zaposlovanja je ministrstvo. Ministrstvo ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja v sodelovanju z zavodom razvija, jih oblikuje ter sproti spremlja in vrednoti. Ministrstvo lahko s pogodbo razvoj, oblikovanje in spremljanje ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja prenese na druge organizacije in gospodarske družbe.
Ukrepe aktivne politike zaposlovanja, namenjene brezposelnim osebam izvajajo zavod, pooblaščene organizacije oziroma delodajalci iz drugega odstavka 6. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: zakon) in skladi dela (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
Ukrepe aktivne politike zaposlovanja za delodajalce izvaja ministrstvo, ki lahko izvajanje posameznih ukrepov poveri izvajalcem.
5. člen
(povečanja glede na stopnjo brezposelnosti)
Minister, pristojen za delo, lahko določi povečanje višine ali zneskov posameznih ukrepov aktivne politike zaposlovanja glede na območje ali upravno enoto z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v Republiki Sloveniji.
6. člen
(opredelitev temeljnih pojmov)
Težje zaposljiva brezposelna oseba po tem pravilniku je oseba, ki je opredeljena z zaposlitvenim načrtom in:
– je starejša od 50 let in je na zavodu prijavljena več kot 6 mesecev,
– je starejša od 45 let in ima srednjo stopnjo strokovne izobrazbe ali manj ter je dolgotrajno brezposelna oseba,
– pri kateri je ugotovljen upad delovnih sposobnosti, ki nima za posledico statusa invalidnosti,
– je invalidna,
– sama skrbi za enega ali več otrok, ki so stari manj kot 15 let ali katere zakonec je brezposeln,
– pri kateri je ugotovljena zaposlitvena oviranost ali
– je brez izobrazbe, kvalifikacije ali delovnih izkušenj.
Upad delovnih sposobnosti ugotovi zdravnik izvedenec. Zaposlitveno oviranost ugotovi komisija, ki jo imenuje direktor zavoda in v kateri je predstavnik pristojnega centra za socialno delo.
Za dolgotrajno brezposelno osebo se po tem pravilniku šteje brezposelna oseba, ki je nepretrgoma več kot 12 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb.
Invalid po tem pravilniku je oseba, kateri je bil z odločbo priznan status invalida ali lastnosti invalidne osebe.
Za težje prizadetega invalida se po tem pravilniku šteje invalid, pri katerem obstaja težja funkcionalna prizadetost. Težjo funkcionalno prizadetost se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravnika izvedenca ali ustrezne zdravniške komisije.
7. člen
(trajno presežni delavci)
V ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja se na podlagi programa razreševanja presežkov delavcev vključijo tudi delavci, katerih delo je postalo trajno nepotrebno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
V ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvajajo skladi dela, se vključujejo tudi delavci, katerih delo je postalo trajno nepotrebno in za katere je na podlagi elaborata kadrovskih potreb in poslovnega načrta gospodarske družbe pričakovati, da jim dolgoročno ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve.
V ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja se ob izpolnjevanju pogojev iz 16. člena zakona vključujejo tudi invalidi II. in III. kategorije, ki se prijavijo pri zavodu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
II. UKREPI, NAMENJENI OSEBAM
1. Pokrivanje stroškov izvajanja informativnih programov in poklicno svetovanje
8. člen
(namen ukrepa)
Namen izvajanja informativnih programov je pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, večja obveščenost in motiviranost brezposelnih oseb, katerih znanja, spretnosti in sposobnosti so skladni s potrebami na trgu dela, povečanje njihove aktivnosti pri iskanju zaposlitve in s tem pospešitev njihove vključitve v delo ali pomoč udeležencem, ki ne zmorejo jasno opredeliti svojega zaposlitvenega cilja.
Poklicno svetovanje je namenjeno brezposelnim osebam in udeležencem izobraževanja zaradi njihovega usmerjanja in informiranja o možnostih izobraževanja ter zaposlovanja na trgu dela.
Informativni programi in poklicno svetovanje se izvajajo v obliki kratkih predavanj, delavnic za iskanje zaposlitve in za odkrivanje poklicnega cilja, svetovanja, delovnega preizkusa, priprave na zaposlitev in podobno.
Delovni preizkus zagotavlja ugotavljanje zmožnosti, osebnih lastnosti in poklicnih interesov brezposelne osebe s ciljem ugotovitve najprimernejše oblike usposabljanja ali zaposlitve in se izvaja kot pomoč pri pripravi zaposlitvenega načrta ali kot sestavni del zaposlitvenega načrta.
9. člen
(trajanje ukrepa)
Izvajanje informativnih programov in poklicno svetovanje lahko traja praviloma do 3 mesece.
Delovni preizkus lahko traja največ 1 mesec.
10. člen
(kritje stroškov informativnih programov)
Za udeležence informativnih programov krije izvajalec stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve v celoti in denarne dajatve ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
11. člen
(kritje stroškov poklicnega svetovanja)
Za udeležence poklicnega svetovanja krije izvajalec stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve v celoti.
12. člen
(kritje stroškov delovnega preizkusa)
V času vključitve v delovni preizkus izvajalec krije stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve do 15% minimalne mesečne plače in denarne dajatve ter zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
2. Denarne dajatve
13. člen
(namen ukrepa)
Denarne dajatve so namenjene zagotavljanju temeljnih pogojev za izvajanje posameznih ukrepov aktivne politike zaposlovanja za določene skupine brezposelnih oseb ter iskalcev prve zaposlitve.
14. člen
(oblike)
Denarne dajatve so stroški:
– asistence druge osebe,
– zdravniškega pregleda,
– mentorstva,
– javnega prevoza,
– bivanja,
– nadomestilo življenjskih stroškov,
– nakupa obveznih učnih gradiv in učnih pripomočkov,
– nakupa posebnih učnih pripomočkov,
– pomoči pri zaposlitvi (potni stroški, prenočitveni stroški, malica, stroški delovne opreme in drugi stroški, določeni v programu aktivne politike zaposlovanja).
Trajno presežnim delavcem se v času vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ne krije nadomestila življenjskih stroškov.
15. člen
(višina denarnih dajatev)
Stroški asistence druge osebe se na podlagi mnenja zdravnika izvedenca krijejo do 20% minimalne mesečne plače težje prizadetemu invalidu, ki je vključen v programe izobraževanja, programe izpopolnjevanja in usposabljanja, usposabljanja z delom ter delovnega preizkusa.
Stroški zdravniškega pregleda se v celoti krijejo udeležencem izobraževanja ter izpopolnjevanja in usposabljanja, usposabljanja z delom ter delovnega preizkusa.
Stroški mentorstva se krijejo do 10% minimalne mesečne plače invalidom, ki so vključeni v usposabljanje z delom in pripravnikom.
Stroški javnega prevoza se v celoti krijejo udeležencem informativnih programov in poklicnega svetovanja ter izobraževanja in izpopolnjevanja ter usposabljanja brez sklenjenega delovnega razmerja.
Stroški bivanja se udeležencem informativnih in izobraževalnih programov ter programov izpopolnjevanja in usposabljanja krijejo do 20% minimalne mesečne plače, če je kraj bivanja oddaljen več kot eno uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom od kraja izvajanja programa. Stroški bivanja se ob enakih pogojih krijejo do 10% minimalne mesečne plače udeležencem usposabljanja s sklenjenim delovnim razmerjem. Stroški bivanja se krijejo v celoti, če se izobražujejo, izpopolnjujejo ali usposabljajo invalidi v posebnih centrih ali zavodih za usposabljanje, ki so oddaljeni od kraja bivanja več kot eno uro in pol vožnje z javnim prevoznim sredstvom v eno smer, razen, če gre za usposabljanje s sklenjenim delovnim razmerjem.
Nadomestilo življenjskih stroškov se krije do 30% minimalne mesečne plače osebam, vključenim v delovni preizkus. Do 30% minimalne mesečne plače se krije udeležencem informativnih programov ter izpopolnjevanja in usposabljanja, če so vključeni v ta ukrep več kot 100 ur in če ukrep traja več kot mesec dni ter oseba ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči na podlagi zakona ali denarnega nadomestila po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Udeležencem usposabljanja z delom brez delovnega razmerja se ta ukrep krije do 30% minimalne mesečne plače, če oseba ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči na podlagi zakona ali denarnega nadomestila po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Težje zaposljivim brezposelnim osebam in invalidom se nadomestilo življenjskih stroškov krije do 50% minimalne mesečne plače. Udeležencem usposabljanja z delom s sklenjenim delovnim razmerjem se nadomestilo življenjskih stroškov krije do 60% minimalne mesečne plače oziroma do 70% minimalne mesečne plače za invalida.
Stroški nakupa obveznih učnih gradiv in učnih pripomočkov se krijejo udeležencem izobraževanja ter izpopolnjevanja in usposabljanja v dejanskem znesku, vendar največ 30% minimalne mesečne plače.
Stroški nakupa posebnih učnih pripomočkov se na podlagi mnenja zdravnika izvedenca krijejo do 5 minimalnih mesečnih plač invalidom, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo ter usposabljajo, če pa se izobražujejo ali izpopolnjujejo ter usposabljajo težje prizadeti invalidi, se posebni učni pripomočki krijejo v celoti, vendar največ 5 minimalnih mesečnih plač v posameznem šolskem letu.
Stroški pomoči pri zaposlitvi (potni stroški, prenočitveni stroški, malica, stroški delovne opreme in drugi stroški, določeni v programu aktivne politike zaposlovanja) se krijejo v dejanski višini, kadar so nujni za izvajanje programa aktivne politike zaposlovanja in lahko znašajo do 30% minimalne mesečne plače.
16. člen
(izplačilo denarnih dajatev)
Stroški asistence druge osebe, mentorstva, javnega prevoza, bivanja in nadomestilo življenjskih stroškov ter nekateri stroški pomoči pri zaposlitvi se izplačujejo mesečno.
Denarne dajatve se krijejo na podlagi dejansko izkazanih stroškov, izjemoma pa lahko zavod, če socialni položaj upravičenca ne omogoča vključitve v program aktivne politike zaposlovanja, izplača akontacijo denarne dajatve do 80% njenega najvišjega zneska.
3. Pokrivanje stroškov izobraževalnih programov ter izpopolnjevanja in usposabljanja
17. člen
(namen ukrepa)
Izobraževalni programi so namenjeni pridobitvi poklicne oziroma strokovne izobrazbe zaradi uspešne zaposlitve na trgu dela po končanem izobraževanju ter samozaposlitvi brezposelnih oseb.
Izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja dodatna znanja, spretnosti in sposobnosti k izobrazbi zaradi pridobitve dodatnih znanj ali poklicne kvalifikacije z namenom prilagoditve ali pridobitve znanj, spretnosti in sposobnosti brezposelnih oseb potrebam trga.
18. člen
(oblike)
Izobraževanje udeležencev se izvaja z njihovo vključitvijo v sistem izobraževalnih institucij (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje).
Izpopolnjevanje in usposabljanje udeležencev se izvaja z njihovo vključitvijo zlasti v različne oblike predavanj, seminarjev in v usposabljanje z delom brez delovnega razmerja ali s sklenjenim delovnim razmerjem.
19. člen
(trajanje ukrepov)
Vključitev v izobraževalne programe lahko traja največ 6 let.
Izpopolnjevanje in usposabljanje traja praviloma največ 1 leto, razen če se izpopolnjuje ali usposablja težje zaposljiva brezposelna oseba ali invalid ali se brezposelna oseba usposablja za samozaposlitev ali pridobitev poklicne kvalifikacije, ko lahko usposabljanje traja do 18 mesecev.
20. člen
(kritje stroškov vključitve v redno izobraževanje)
Za udeleženca rednega izobraževanja krije izvajalec stroške izobraževanja kot so določeni v programu iz 53.c člena zakona, denarne dajatve, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter štipendije v skladu s predpisi o štipendiranju.
Udeležencu ukrepa se izda potrdilo o vključitvi v izobraževanje na podlagi 53.b člena zakona.
21. člen
(trajno presežni delavci)
Za osebo, ki ji je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu ali zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali prenehanja opravljanja dejavnosti in je imela z delodajalcem sklenjeno pogodbo o izobraževanju, krije izvajalec stroške izobraževanja po pogodbi od datuma prijave pri zavodu.
22. člen
(kritje stroškov izpopolnjevanja in usposabljanja)
Za udeleženca izpopolnjevanja in usposabljanja krije izvajalec stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve v celoti, vključno z morebitnim preverjanjem znanja in spretnosti, če gre za pridobitev certifikata, vendar največ 6 minimalnih mesečnih plač oziroma stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve v celoti za programe usposabljanja težje zaposljivim brezposelnim osebam in invalidom, denarne dajatve ter zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
23. člen
(usposabljanje z delom)
Usposabljanje z delom poteka pri delodajalcu, in sicer brez delovnega razmerja ali s sklenjenim delovnim razmerjem. Usposabljanje se izvaja v delovnih procesih z namenom zaposlitve na konkretnem delovnem področju.
Po poteku usposabljanja z delom je delodajalec dolžan zaposliti osebo, ki se je usposabljala, za najmanj dvojno dobo trajanja ukrepa, vendar ne manj kot 6 mesecev. Težje prizadetega invalida je delodajalec dolžan zaposliti najmanj enako dobo, kot je trajal ukrep, vendar ne manj kot 6 mesecev.
24. člen
(trajanje ukrepa)
Usposabljanje z delom traja do 6 mesecev in se sme podaljšati največ za 6 mesecev na podlagi mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje direktor zavoda.
25. člen
(kritje stroškov usposabljanja z delom s sklenjenim delovnim razmerjem)
Za udeleženca usposabljanja z delom s sklenjenim delovnim razmerjem krije izvajalec stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve v celoti, vendar največ 1,5 minimalne mesečne plače oziroma največ 3 minimalnih mesečnih plač v primeru podaljšanja delovnega razmerja za 2 leti po zaključku ukrepa. Stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve krije izvajalec v celoti za invalida, vendar največ 2 minimalni mesečni plači oziroma do 4 minimalne mesečne plače v primeru podaljšanja delovnega razmerja za 2 leti po zaključku ukrepa, poleg tega pa še denarne dajatve.
26. člen
(kritje stroškov usposabljanja z delom brez delovnega razmerja)
Za udeleženca usposabljanja z delom brez delovnega razmerja krije izvajalec stroške izvajanja ukrepa kot plačilo storitve v celoti, vendar največ 1,5 minimalne mesečne plače oziroma največ 3 minimalne mesečne plače v primeru sklenitve delovnega razmerja za 2 leti po zaključku ukrepa. Izvajalec krije stroške izvajanja ukrepa za vključitev invalida do 2 minimalnih mesečnih plač oziroma do 4 minimalnih mesečnih plač v primeru sklenitve delovnega razmerja za 2 leti po zaključku ukrepa, poleg tega pa še denarne dajatve ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
4. Kritje stroškov zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni
27. člen
(namen ukrepa)
Namen kritja stroškov zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je pomoč brezposelnim osebam pri vključevanju v ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja s ciljem povečanja njihove socialne in zdravstvene varnosti, kadar je to zavarovanje določeno s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
28. člen
(kritje stroškov)
Z ukrepom se zagotavlja kritje celotnih stroškov zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni kot je določeno po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predpisih o zdravstvenem zavarovanju in traja dokler je udeleženec vključen v ukrep ali program aktivne politike zaposlovanja.
5. Nadomestitve plače določenim skupinam brezposelnih in drugih oseb
29. člen
(namen ukrepa)
Nadomestitev plače je namenjena izenačevanju možnosti zaposlovanja in ohranjanju delovnih mest ter preprečevanju zaposlitvene izključenosti.
30. člen
(osebe, ki jim je ukrep namenjen)
Ukrep je namenjen težje zaposljivim brezposelnim osebam, invalidom in dolgotrajno brezposelnim osebam, iskalcem prve zaposlitve, ki niso dolžni opravljati pripravništva ter pripravnikom.
Ukrep se ne uporablja za zaposlitve invalidov v invalidskih podjetjih, razen nadomestitve dela plače pripravnika.
31. člen
(trajanje ukrepa)
Ukrep traja največ 3 leta in se lahko podaljša, če se delodajalec s pogodbo zaveže, da bo upravičenca zaposlil za najmanj dvojno dobo trajanja ukrepa.
Nadomestitev dela plače pripravnika traja ves čas pripravništva.
32. člen
(višina nadomestitve plače)
Nadomestitev plače znaša:
– do 80% plače, kot je s predpisi določena za pripravnikovo izobrazbo, pod pogojem, da se delodajalec zaveže pripravnika zaposliti za najmanj dvojno dobo trajanja pripravništva,
– do 100% minimalne mesečne plače za težje zaposljivo brezposelno osebo in iskalca prve zaposlitve, ki ni dolžan opravljati pripravništva,
– do 110% minimalne mesečne plače za invalida,
– do 120% minimalne mesečne plače za invalida, ki je starejši od 50 let ali ima vsaj 80% telesno okvaro ali je gluh in ima vsaj 70% telesno okvaro.
6. Posojilo za nabavo opreme pri samozaposlovanju
33. člen
(namen ukrepa)
Ukrep je namenjen pospeševanju podjetništva in odpiranju novih delovnih mest.
34. člen
(osebe, ki jim je ukrep namenjen)
Ukrep je namenjen brezposelnim osebam, ki se samozaposlijo.
35. člen
(pogoji in višina posojila)
Izvajalec lahko dodeli posojilo za nabavo opreme pod pogojem, da komisija, ki jo imenuje direktor zavoda, oceni poslovni načrt oziroma poslovno idejo kot uresničljivo, ker obstajajo zanjo realne možnosti in pogoji ter če je oprema nujno potrebna za samozaposlitev brezposelne osebe. V komisiji mora biti najmanj en predstavnik ministrstva.
Izvajalec lahko dodeli posojilo za nabavo opreme do 25 minimalnih mesečnih plač.
Za odobreno posojilo se zaračunajo obresti po obrestni meri, ki zagotavlja ohranitev realne vrednosti posojila.
36. člen
(združevanje sredstev)
Izvajalec lahko po poprejšnjem soglasju ministra, pristojnega za delo, združi sredstva za posojila za nabavo opreme s skladi ter finančnimi in drugimi organizacijami, če se s temi sredstvi zaposlijo brezposelne osebe.
7. Pomoč pri samozaposlitvi
37. člen
(namen ukrepa)
Pomoč pri samozaposlitvi je namenjena svetovanju kot pomoč pri samozaposlitvi brezposelne osebe, ki je bila na zavodu prijavljena praviloma več kot 6 mesecev.
Če je bila brezposelna oseba na zavodu prijavljena manj kot 6 mesecev, se pomoč pri samozaposlitvi brezposelne osebe dodeli na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje direktor zavoda.
38. člen
(višina pomoči in pogoji)
Pomoč pri samozaposlitvi se zagotavlja do 3 minimalnih mesečnih plač, pod pogojem, da bo zaposlitev trajala najmanj 2 leti.
8. Sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva
39. člen
(namen ukrepa)
Ukrep je namenjen pospeševanju podjetništva in odpiranju novih delovnih mest v malem gospodarstvu.
40. člen
(osebe, ki jim je ukrep namenjen)
Ukrep je namenjen brezposelnim osebam, ki se samozaposlijo in v zadnjih 5 letih pred njegovo uveljavitvijo še niso izkoristili tega ukrepa pri zavodu ali skladu dela.
41. člen
(kritje stroškov)
Ukrep obsega nepovratna sredstva v enkratnem znesku do 5 minimalnih mesečnih plač ali do 7 minimalnih mesečnih plač, če se samozaposli invalid, pod pogojem, da bo zaposlitev trajala najmanj 2 leti.
Ukrep iz tega člena in pomoč pri samozaposlitvi ne smeta skupaj presegati 7 minimalnih mesečnih plač oziroma 9 minimalnih mesečnih plač za invalida.
9. Javna dela
42. člen
Javna dela se izvajajo v skladu z 52., 53. in 53.a členom zakona.
III. UKREPI, NAMENJENI DELODAJALCEM
1. Sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest
43. člen
(namen ukrepa)
Sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest je mogoče za naslednje namene:
– odpiranje novih delovnih mest v majhnih in srednje velikih gospodarskih družbah,
– odpiranje novih delovnih mest v gospodarskih družbah na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč,
– delitev delovnih mest na več zaposlenih,
– spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb.
44. člen
(kritje stroškov in pogoji)
Delodajalcu, ki zaposli brezposelno osebo za dobo 2 let, se lahko sofinancira novo zaposlitev v višini do 5 minimalnih mesečnih plač, v primeru zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe pa v višini do 7 minimalnih mesečnih plač.
Delodajalcu, ki za dobo 2 let zaposli brezposelnega invalida ali brezposelno osebo, katere zakonec je brezposeln ali brezposelno osebo, ki sama skrbi za enega ali več otrok, ki so stari manj kot 15 let, se lahko sofinancira zaposlitev v višini do 9 minimalnih mesečnih plač.
2. Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest
45. člen
(namen ukrepa)
Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest je namenjena:
– odpravi posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki,
– pospeševanju razvoja v manj razvitih območjih v skladu s prvo alineo drugega odstavka 3. člena zakona o nadzoru državnih pomoči.
Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest se lahko dodeli tudi, kadar je ohranjanje delovnih mest sestavni del programa za prestrukturiranje podjetja.
Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest se lahko dodeli kot regionalna pomoč, če zmanjševanje tekočih izdatkov podjetja prispeva k regionalnemu razvoju, če je nadomestitev dela stroškov sorazmerna težavam, ki se jih želi ublažiti, če je časovno omejena in se postopoma zmanjšuje ter ni namenjena spodbujanju izvoza.
Nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest je namenjena tudi ohranitvi delovnih mest s skrajševanjem delovnega časa pri delodajalcu.
46. člen
(kritje stroškov)
Sredstva za nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest se dodelijo za vsako ohranjeno delovno mesto do 3 minimalnih mesečnih plač.
47. člen
(trajanje ukrepa)
Delodajalec, ki je prejel pomoč za ohranjanje delovnih mest, mora delovna mesta ohraniti najmanj za dvojno dobo, za katero je prejel ukrep.
48. člen
(nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest s skrajševanjem delovnega časa)
Delodajalcu se nadomesti stroške za ohranitev delovnih mest do 50% minimalne mesečne plače za delavca, ki mu je bil skrajšan delovni čas.
49. člen
(trajanje ukrepa)
Nadomestitev dela stroškov plače za ohranitev delovnih mest zaradi skrajševanja delovnega časa traja največ do enega leta.
3. Posojilo za investicijska vlaganja
50. člen
(namen ukrepa)
Ukrep je namenjen delodajalcem kot spodbuda pri razvoju in širitvi dejavnosti, zlasti v nove proizvodne zmogljivosti.
51. člen
(višina posojila)
Ukrep se lahko financira do 30 minimalnih mesečnih plač.
52. člen
(pogoji in trajanje ukrepa)
Posojilo se lahko odobri največ za dobo 5 let.
Za posojilo se zaračunajo obresti po obrestni meri, ki zagotavlja ohranitev realne vrednosti posojila.
Sredstva za ta ukrep se lahko združijo s sredstvi za posojila, ki jih zagotavljajo skladi ter finančne in druge organizacije, če se s temi sredstvi zaposlijo brezposelne osebe.
4. Sofinanciranje pospeševanja celoletne zaposlitve v sezonskih dejavnostih
53. člen
(namen ukrepa)
Ukrep je namenjen ohranjanju zaposlovanja tako, da se delodajalcem pokriva stroške v času, ko je delo delavca nepotrebno zaradi sezonske narave dela.
54. člen
(subjekti, ki jim je ukrep namenjen)
Ukrep je namenjen delodajalcem, ki zaposlujejo delavce na delih sezonske narave.
55. člen
(trajanje ukrepa)
Ukrep traja do 6 mesecev.
56. člen
(kritje stroškov)
Izvajalec krije stroške za delavca na delovnem mestu od I. do V. tarifne skupine do 30% minimalne mesečne plače, za delavca na delovnem mestu od VI. do VII. tarifne skupine pa do 40% minimalne mesečne plače.
5. Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja
57. člen
(namen ukrepa)
Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja se lahko izvaja v obliki posebnega ali splošnega usposabljanja zaposlenih v gospodarskih družbah.
Posebno usposabljanje je namenjeno pridobitvi teoretičnega in praktičnega znanja na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega, za katerega se pridobi sofinanciranje.
Splošno usposabljanje je namenjeno pridobitvi splošnega znanja zaposlenega, ki se izkazuje z javno veljavno listino ali se izvaja v javno verificiranem programu.
Sofinanciranje usposabljanja obsega predvsem:
– pomoč pri usposabljanju novo zaposlenih delavcev,
– usposabljanje in preusposabljanje trajno presežnih delavcev v času odpovednega roka.
58. člen
(trajanje ukrepa)
Splošno usposabljanje traja največ 6 let.
Posebno usposabljanje traja največ 1 leto.
59. člen
(pogoji)
Delodajalec, ki je za delavca prejel pomoč za usposabljanje, mora navedenega delavca obdržati v delovnem razmerju za najmanj dvojno dobo, kot je trajalo usposabljanje.
60. člen
(kritje stroškov)
Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja se lahko zagotavlja v višini do 50% upravičenih stroškov pri splošnih in 25% upravičenih stroškov pri posebnih usposabljanjih.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko povečajo za 10 odstotnih točk za posebno usposabljanje in 20 odstotnih točk za splošno usposabljanje v majhnih in srednje velikih gospodarskih družbah.
Upravičeni stroški so:
– stroški predavatelja oziroma inštruktorja;
– potni stroški inštruktorjev in oseb, ki se usposabljajo,
– odpis instrumentov in opreme v skladu z obsegom uporabe za namen usposabljanja,
– stroški svetovanja, ki so v povezavi z usposabljanjem,
– stroški plače za delavca, ki se izobražuje, če zaposli drugega delavca na začasno prosto delovno mesto, do višine vseh ostalih upravičenih stroškov.
– ostali pogodbeno dogovorjeni stroški (na primer najem prostorov, šolnina, oskrba).
Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja skupaj ne sme presegati 7 minimalnih mesečnih plač na udeleženca v enem letu.
6. Sofinanciranje prilagoditve delovnih prostorov, opreme in naprav za invalide
61. člen
(namen ukrepa)
Ukrep je namenjen ustvarjanju delovnih mest za invalide s prilagoditvijo prostorov in tehnične opreme delovnega mesta s ciljem preprečevanja zaposlitvene oviranosti.
62. člen
(osebe, ki jim je ukrep namenjen)
Ukrep je namenjen zaposlitvi težje prizadetega invalida ter izjemoma invalida, če je to nujno potrebno za njegovo zaposlitev na podlagi mnenja zdravnika izvedenca.
63. člen
(kritje stroškov)
Ob zaposlitvi osebe iz prejšnjega člena tega pravilnika za nedoločen čas oziroma najmanj za dve leti se lahko sofinancira stroške prilagoditve prostorov, opreme in naprav do višine 10 minimalnih mesečnih plač.
7. Nadomestitev dela stroškov delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno
64. člen
(namen ukrepa)
Nadomestitev dela stroškov delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno in jih delodajalci oziroma organizacije iz 6. člena zakona zaposlijo z namenom posredovanja in zagotavljanja delovne sile, je namenjena posredovanju oziroma zagotavljanju delovne sile in preprečevanju prehoda v odprto brezposelnost.
65. člen
(višina nadomestitve stroškov)
Izvajalec krije delodajalcu oziroma organizaciji iz 6. člena zakona stroške izvajanja ukrepa do 30% minimalne mesečne plače za delavca, ki ga zaposli za najmanj 6 mesecev.
Ukrep se lahko za zaposlitev istega delavca uporabi enkrat letno.
66. člen
(trajanje ukrepa)
Nadomestitev dela stroškov delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno in jih delodajalci oziroma organizacije iz 6. člena zakona zaposlijo z namenom posredovanja oziroma zagotavljanja delovne sile, traja največ 3 leta.
8. Povračilo prispevkov iz 48.a člena zakona
67. člen
(povračilo prispevkov)
Izvajanje ukrepa, trajanje, kritje stroškov in ostali pogoji so določeni v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
IV. POSTOPEK ZA VKLJUČITEV V UKREPE IN PROGRAME AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA, KI SO NAMENJENI OSEBAM
68. člen
(predlog za vključitev)
Postopek za vključitev v ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni brezposelnim osebam, se začne na predlog delodajalca, ko gre za presežne delavce, ali na predlog zavoda oziroma pooblaščene organizacije iz 6. člena zakona ali brezposelne osebe, ko gre za brezposelno osebo.
Predlog za vključitev v ukrep ali program se vloži na predpisanem obrazcu pri organizacijski enoti zavoda oziroma pooblaščeni organizaciji iz 6. člena zakona, pristojni glede na sedež delodajalca oziroma prebivališče brezposelne osebe.
O vključitvi ter izbiri ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja odloči zavod oziroma pooblaščena organizacija iz 6. člena zakona.
Pri odločanju o vključitvi v ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja se upoštevajo okoliščine iz 49.b člena zakona.
69. člen
(zaposlitveni načrt)
Vključitev v ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja se izvede na podlagi predhodno izdelanega zaposlitvenega načrta v skladu z 49.a členom zakona oziroma na podlagi programa razreševanja presežkov, če gre za presežne delavce.
Obrazce in potrebno dokumentacijo za vključitev v posamezne ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja določi zavod.
70. člen
(pogodba)
Vključitev in pogoje za izvajanje ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja se uredi s pogodbo med udeležencem in zavodom oziroma pooblaščeno organizacijo iz 6. člena zakona ali skladom dela, v kateri se določi zlasti pravice, obveznosti in odgovornosti udeleženca, trajanje in financiranje teh ukrepov, specifikacija stroškov, posebej stroškov izvajanja ukrepov, ter nadzor nad njihovim izvajanjem.
71. člen
(povračilo prispevkov)
Delodajalec vloži zahtevo za povračilo prispevkov iz 48.a člena zakona pri organizacijski enoti zavoda, pristojni glede na sedež delodajalca, najkasneje v 30 dneh od sklenitve delovnega razmerja z delavcem, za katerega uveljavlja povračilo.
Vlogi priloži:
– podatke o registraciji,
– podatke o številu zaposlenih na dan vložitve zahteve in v zadnjem trimesečju,
– izjavo delodajalca, da zavarovanec ni bil pred prijavo na zavodu v delovnem razmerju za nedoločen čas pri istem delodajalcu ali pri povezani fizični oziroma pravni osebi in
– dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev iz prvega do šestega odstavka 48.a člena zakona in drugih predpisov.
Zavod preveri ali so izpolnjeni pogoji iz 48.a člena zakona in drugih predpisov.
72. člen
(roki, v katerih se plačuje povračilo prispevkov)
Povračilo prispevkov iz 48.a člena zakona se plača vsakih šest mesecev za nazaj na podlagi zahtevka delodajalca, kateremu priloži dokazila o plačanih prispevkih.
73. člen
(pogodba)
Povračilo prispevkov se uredi s pogodbo, v kateri se določi zlasti rok, v katerem bo delodajalcu plačano povračilo prispevkov, trajanje pogodbenega razmerja, dostavljanje potrebnih podatkov in poročil ter druge pogodbene pravice in obveznosti.
V. POSTOPEK ZA IZVEDBO UKREPOV IN PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA, KI SO NAMENJENI DELODAJALCEM
74. člen
(javni razpis)
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni delodajalcem, se kot državne pomoči dodelijo na podlagi javnega razpisa.
75. člen
(pogodba)
Vključitev in pogoje za izvajanje ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni delodajalcem, se uredi s pogodbo med izvajalcem in prejemnikom sredstev, v kateri se določi zlasti pravice, obveznosti in odgovornosti prejemnika sredstev, trajanje in financiranje teh ukrepov, poročanje o izvajanju pogodbenih obveznosti ter nadzor nad njihovim izvajanjem.
VI. NADZOR
76. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem ter namensko porabo sredstev se izvaja v skladu s pravilnikom o izvajanju nadzora nad delom Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in drugih oseb na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 17/99).
77. člen
(spremljanje izvajanja ukrepov in programov)
Ministrstvo spremlja izvajanje ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja z namenom sprotnega pridobivanja podatkov in informacij o njihovem izvajanju.
Podatke in informacije pridobiva ministrstvo zlasti tako, da mu izvajalci posredujejo:
– finančna in vsebinska poročila (mesečna, trimesečna in končna) skladno s pogodbo,
– izredna poročila po presoji ministrstva,
– omogočijo neposreden vpogled v dokumentacijo ali pridobitev informacij od oseb, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja,
– evalvacijo izvajanja ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja,
– druge podatke, ki bi utegnili vplivati na potek ali učinkovitost ukrepov ali programov aktivne politike zaposlovanja.
78. člen
(evalvacija)
Evalvacijo ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja izvaja ministrstvo z namenom pridobitve ocene o ustreznosti ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja glede na izbrano strategijo, zastavljene cilje in stopnjo doseženih učinkov.
Ministrstvo lahko evalvacije ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja s pogodbo poveri izvajalcem ali gospodarskim družbam, ki so za to strokovno usposobljene.
Evalvacija ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja vključuje oceno o:
– učinkovitosti na podlagi kvantificiranih rezultatov glede na zastavljene cilje in analizo vzrokov za nedoseganje ciljev in rezultatov,
– vloženem delu,
– ekonomičnosti ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja,
– kvaliteti izvedbe ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja, ki vključuje oceno o strokovni kompetentnosti izvajalca in primernost ukrepov in programov za udeležence.
79. člen
(pogodba)
Ministrstvo v pogodbi z izvajalcem določi ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja, ki se bodo izvajali, pravice, obveznosti in odgovornosti prejemnika sredstev, trajanje, obseg in financiranje ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja ter vsebino in roke poročanja tako, da bo omogočen učinkovit nadzor nad spremljanjem izvajanja ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja ter njihova evalvacija.
80. člen
(metodologija)
Podrobnejšo metodologijo za spremljanje in evalvacijo ukrepov ter programov aktivne politike zaposlovanja določi ministrstvo.
Pri določitvi indikatorjev se upošteva standardizirane indikatorje metodologij, ki se uporabljajo pri poročanju v Evropski uniji.
VII. VRNITEV SREDSTEV
81. člen
(namenska poraba)
Če sredstva, namenjena izvajanju ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja, niso bila uporabljena namensko, mora prejemnik sredstev zavodu, pooblaščeni organizaciji iz 6. člena zakona oziroma skladu dela delno ali v celoti vrniti prejeta sredstva v revalorizirani višini, skupaj s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi, ob zamudi pri vračilu pa tudi zamudne obresti po zakonu.
82. člen
(neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti)
Če oseba, vključena v ukrep ali program aktivne politike zaposlovanja po svoji krivdi ne izpolnjuje prevzetih pogodbenih obveznosti, izvajalec razdre pogodbo in zahteva vračilo dodeljenih sredstev ter povračilo povzročene škode. Brezposelna oseba, vključena v ukrep, mora vrniti vsa ali del prejetih sredstev v revalorizirani višini, skupaj s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi, ob zamudi pri vračilu pa tudi zamudne obresti po zakonu od sklenitve pogodbe dalje, če je bila vključitev v ukrep prekinjena iz neopravičenih razlogov.
Opravičljive razloge v primeru neizpolnjevanja obveznosti določi upravni odbor zavoda v soglasju z ministrstvom.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99).
Za udeležence ukrepov in programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili vključeni v ukrepe in programe na podlagi 25. člena pravilnika iz prejšnjega odstavka, veljajo pogodbena razmerja do izteka veljavnosti pogodb.
Ukrepe in programe aktivne politike zaposlovanja, ki se izvajajo na podlagi pravilnika iz prvega odstavka tega člena, je potrebno uskladiti z določbami tega pravilnika do 31. 12. 2001.
84. člen
Ministrstvo izda metodologijo iz 80. člena tega pravilnika v 3 mesecih po njegovi uveljavitvi.
Zavod izda obrazce in določi potrebno dokumentacijo iz 68. in 69. člena tega pravilnika ter določi opravičljive razloge iz 82. člena tega pravilnika v 3 mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
85. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-01-007/96-028
Ljubljana, dne 26. julija 2001.
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve