Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2001 z dne 23. 3. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2001 z dne 23. 3. 2001

Kazalo

1181. Uredba o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave, stran 2058.

Na podlagi petega odstavka 5. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99 in 119/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave
I. SPLOŠNI DOLOČBI
Uporaba
1. člen
(1) Ta uredba ureja poslovni čas in uradne ure organov državne uprave ter določa osnove za razporeditev delovnega časa delavcev v organih državne uprave (v nadaljevanju: organ).
(2) Ta uredba se ne uporablja za tista vprašanja poslovnega in delovnega časa, ki so za izvrševanje posameznih nalog delovnega področja organa urejena s posebnim zakonom, s podzakonskim predpisom ali z drugim aktom, izdanim na podlagi zakona.
Pomen izrazov
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– organ je ministrstvo, upravni organ in upravna organizacija v sestavi ministrstva, upravna enota in služba Vlade Republike Slovenije;
– območna enota oziroma izpostava organa je organizacijska enota ministrstva ali organa oziroma organizacije v sestavi ministrstva, ki je organizirana po teritorialnem načelu izven sedeža organa;
– delavec je višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavec;
– poslovni čas je čas poslovanja organa z drugimi organi, državnimi organi in organi lokalnih skupnosti;
– delovni čas je čas, v katerem delavec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja;
– uradne ure so čas poslovanja organa s strankami;
– uradne ure po telefonu in elektronskih medijih so čas poslovanja organa s strankami po telefonu in elektronskih medijih;
– predstojnik je oseba, ki vodi organ.
II. POSLOVNI ČAS IN URADNE URE
1. Poslovni čas
Poslovanje
3. člen
Med poslovnim časom mora biti zagotovljeno poslovanje vseh notranjih organizacijskih enot organov z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti.
Poslovni dnevi
4. člen
(1) Organi poslujejo pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek (v nadaljevanju: poslovni dnevi).
(2) Predstojnik lahko v izjemnih okoliščinah ali v primeru, da je to nujno potrebno za izvajanje uradnih ur s strankami ali za opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku, odredi, da organ ali njegova notranja organizacijska enota začasno posluje v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan.
(3) Izjemne okoliščine so primeri višje sile, ki je že nastopila (epidemija, potres, požar, poplava in druge naravne nesreče) ali se neposredno pričakuje, in drugi primeri, ko so ogrožena človeška življenja in zdravje ljudi ali če je treba preprečiti materialno škodo, ki grozi organu.
Poslovni čas
5. člen
(1) Poslovni čas se začne v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 8. uri in konča ob 16. uri, v petek pa se začne ob 8. uri in konča ob 15. uri.
(2) V upravni enoti in območni enoti oziroma izpostavi organa se lahko zaradi izvajanja uradnih ur poslovni čas začne in konča drugače kot je to določeno v prejšnjem odstavku, vendar ne pred 7. uro in ne po 17. uri; pri tem mora biti po posameznih poslovnih dnevih zagotovljen obseg poslovnega časa, kot ga določa prejšnji odstavek. Začetek in konec poslovnega časa po tem odstavku odredi načelnik upravne enote s soglasjem ministra, pristojnega za upravo, oziroma vodja območne enote oziroma izpostave organa s soglasjem predstojnika organa.
(3) Če se v upravnih enotah in območnih enotah oziroma izpostavah organa poslovni čas organizira po prejšnjem odstavku v dnevih, ko so uradne ure, se lahko enako organizira tudi v ostalih delovnih dnevih.
Nadomeščanje poslovnega dneva
6. člen
(1) Za zagotovitev večje učinkovitosti dela in zmanjšanja materialnih stroškov v posameznem koledarskem letu, lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) določi do pričetka koledarskega leta, da organi nadomestijo:
– poslovni dan med državnim praznikom ali drugim z zakonom določenim dela prostim dnevom in soboto oziroma nedeljo;
– poslovni dan med nedeljo in državnim praznikom ali drugim z zakonom določenim dela prostim dnevom.
(2) Poslovni dan iz prejšnjega odstavka se nadomesti z delom v soboto v istem mesecu.
2. Uradne ure
Namen uradnih ur
7. člen
(1) Uradne ure so namenjene poslovanju s strankami.
(2) Uradne ure se določijo v okviru poslovnega časa organa.
(3) Uradne ure se določijo glede na naravo nalog delovnega področja organa in način njihovega izvrševanja ter glede na krajevne razmere in potrebe strank.
Uradne ure organa
8. člen
(1) Ministrstvo, upravni organ in upravna organizacija v sestavi ministrstva imajo uradne ure najmanj trikrat tedensko, vsak ponedeljek, sredo in petek v dopoldanskem času in vsako sredo v popoldanskem času, v skupnem obsegu najmanj 11 ur, od tega v popoldanskem času najmanj 2 uri.
(2) Uradne ure se v dopoldanskem času ne smejo začeti po 9. uri in ne končati pred 12. uro, v popoldanskem času pa se ne smejo začeti pred 14. uro in končati pred 16. uro. Minimalni obseg popoldanskih uradnih ur je dve uri.
(3) Glede na naravo nalog delovnega področja imajo uradne ure tudi službe Vlade Republike Slovenije.
(4) Skupen obseg in razpored uradnih ur določi predstojnik organa.
(5) Ministrstvo, upravni organ in upravna organizacija v sestavi ministrstva imajo uradne ure po telefonu in elektronskih medijih. Organizacijo in razpored teh uradnih ur določi predstojnik ter ga objavi.
(6) Glede na naravo nalog delovnega področja posameznega organa ali glede na posebnosti posameznega obdobja v koledarskem letu lahko predstojnik s soglasjem ministra, pristojnega za upravo, določi druge dneve uradnih ur ter njihov začetek in konec.
Uradne ure upravnih enot, območnih enot in izpostav
9. člen
(1) Upravne enote ter območne enote oziroma izpostave organov imajo uradne ure najmanj trikrat tedensko in v skupnem obsegu najmanj 20 ur na teden. Zaradi obsega dela, kadrovskih in organizacijskih razlogov se lahko tedenski obseg uradnih ur v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, skrajša na 18 ur.
(2) Vsaj enkrat na teden morajo biti uradne ure določene v popoldanskem času tako, da se končajo najprej ob 16.30 uri.
(3) Skupni obseg in razpored uradnih ur v upravni enoti določi načelnik, v območni enoti oziroma izpostavi organa pa vodja območne enote oziroma izpostave v soglasju s predstojnikom organa.
(4) Upravna enota in območna enota oziroma izpostava organa imata uradne ure po telefonu in elektronskih medijih. Organizacijo in razpored teh uradnih ur določi načelnik upravne enote oziroma vodja območne enote oziroma izpostave organa v soglasju s predstojnikom organa.
(5) Uradne ure upravne enote in območnih enot oziroma izpostav organov morajo biti usklajene. Za usklajevanje uradnih ur je odgovoren načelnik upravne enote. Če razporeda uradnih ur ni mogoče uskladiti in je razpored uradnih ur neugoden za stranke, načelnik to sporoči ministru, pristojnemu za upravo. V tem primeru določi razpored uradnih ur vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo.
Objava uradnih ur
10. člen
Razpored uradnih ur in uradnih ur po telefonu in po elektronskih medijih mora biti objavljen in na viden način označen v poslovnih prostorih, na telefonskem odzivniku za upravno enoto in območno enoto oziroma izpostavo organa in v elektronski obliki. Vsaka sprememba razporeda uradnih ur mora biti objavljena in na viden način označena v poslovnih prostorih najmanj štirinajst dni pred začetkom njene uveljavitve.
Nadomestitev uradnih ur
11. člen
Če zaradi državnega praznika ali drugega z zakonom določenega dela prostega dneva ni mogoče opraviti uradnih ur v skladu z objavljenim razporedom uradnih ur, se uradne ure zagotovijo naslednji poslovni dan.
III. OSNOVE ZA RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA DELAVCEV
1. Polni delovni čas
Obseg polnega delovnega časa
12. člen
(1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur v tednu.
(2) S kolektivno pogodbo se lahko določi, da je polni delovni čas krajši od 40 ur, vendar ne krajši od 36 ur v tednu.
(3) Polni delovni čas razporeja predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba. Pri razporejanju polnega delovnega časa se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in počitkov delavcev.
Razporeditev polnega delovnega časa
13. člen
(1) Predstojnik razporedi polni delovni čas:
– z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa delavca ali
– z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa za delavca, ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda.
(2) Če predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa, se šteje, da je polni delovni čas razporejen z določitvijo začetka delovnega časa med 7.30 uro in 9. uro in konca delovnega časa med 15.30 in 17.30 uro oziroma v petek med 14.30 in 16.30 uro.
Razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah
14. člen
(1) Če je to potrebno za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače.
(2) V organu ali v njegovi notranji organizacijski enoti se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačna oblika pripravljenosti za delo.
Zagotovitev počitka
15. člen
Pri razporejanju delovnega časa mora biti zagotovljen počitek delavca med dvema zaporednima delovnima dnevoma v nepretrganem trajanju najmanj 12 ur in tedenski počitek v nepretrganem trajanju najmanj 24 ur v obdobju vsakih sedem dni.
2. Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa
Odrejanje začasne prerazporeditve polnega delovnega časa
16. člen
(1) Predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba lahko začasno prerazporedi polni delovni čas in odredi, da mora delavec opraviti v posameznem tednu več oziroma manj ur kot 40 ur na teden.
(2) Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa (v nadaljevanju: začasna prerazporeditev) je mogoča pri opravljanju dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali dela v izjemnih okoliščinah ali če to zahteva boljše izkoriščanje delovnih sredstev ali smotrnejša izraba delovnega časa.
(3) Iz razlogov začasne prerazporeditve iz prejšnjega odstavka lahko predstojnik tudi v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa odredi uro prihoda ali odhoda delavca z dela.
Seznanitev z začasno prerazporeditvijo
17. člen
(1) O začasni prerazporeditvi mora biti delavec seznanjen najmanj štirinajst dni pred njenim začetkom, v primeru začasne prerazporeditve pri opravljanju dela v izjemnih okoliščinah pa v roku 48 ur od nastanka teh okoliščin.
(2) Začasno prerazporeditev odredi s pisno odredbo predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba. S pisno odredbo se določi čas trajanja začasne prerazporeditve in tedensko obveznost delavca, da dela več oziroma manj kot polni delovni čas.
(3) O začasni prerazporeditvi mora predstojnik predhodno pridobiti mnenje sindikata, razen za začasno prerazporeditev iz razloga izjemnih okoliščin.
Obseg polnega delovnega časa pri začasni prerazporeditvi
18. člen
(1) V primeru začasne prerazporeditve polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 50 ur in ne sme biti krajši kot 30 ur. Pri prerazporeditvi polnega delovnega časa dnevna delovna obveznost ne sme biti krajša kot štiri ure.
(2) Pri začasni prerazporeditvi se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost zaposlenega v obdobju največ enega leta.
3. Premakljiv začetek in konec delovnega časa
Organiziranje premakljivega začetka in konca delovnega časa
19. člen
(1) V organu je določen premakljiv začetek in konec delovnega časa za delavce, ki opravljajo delo, katerega narava omogoča izbiro časa prihoda in odhoda z dela.
(2) Premakljiv začetek in konec delovnega časa mora biti organiziran tako, da omogoča nemoteno poslovanje organa.
Obvezna prisotnost na delu
20. člen
(1) Premakljiv začetek delovnega časa je med 7.30 in 9. uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30.
(2) Obvezna prisotnost delavca na delu je od 9. ure do 15.30 v petek pa do 14.30.
(3) Predstojnik organa lahko določi premakljiv začetek in konec delovnega časa s soglasjem ministra, pristojnega za upravo, drugače, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, če je to potrebno zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela (informacijska podpora, telekomunikacije in podobno), ki mora biti opravljeno izven okvirov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Razporejanje polnega delovnega časa
21. člen
Delavec lahko razporeja polni delovni čas v okviru posameznega tedna tako, da ta traja več ali manj kot 40 ur, vendar v posameznem tednu ne več kot 50 ur.
Presežek oziroma primanjkljaj ur
22. člen
(1) Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40-urnega polnega delovnega časa v tednu, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
(2) V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa mora delavec praviloma izravnavati tedenske presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu.
(3) V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se delavcu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur.
(4) Delavcu, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj 10 ur, predstojnik določi uro začetka in konca delovnega časa do izravnave primanjkljaja.
Izkoriščanje presežka ur
23. člen
(1) Delavec ima pravico izkoristiti dovoljeni presežek ur v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa, izjemoma pa tudi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni.
(2) Dovoljeni presežek ur se izkoristi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni s predhodnim soglasjem neposredno nadrejenega tako, da ni oviran delovni proces.
Pravica do vpogleda v stanje ur
24. člen
Delavec ima pravico do dnevnega vpogleda v stanje števila opravljenih ur in do mesečnega pisnega izpisa števila opravljenih ur.
4. Delo preko polnega delovnega časa
Odrejanje dela preko polnega delovnega časa
25. člen
(1) Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo), se sme odrediti pod pogoji, določenimi z zakonom.
(2) Nadurno delo odredi predstojnik ali vodja notranje organizacijske enote kot neposredno nadrejeni s pisno odredbo praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisno odredbo pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Štetje nadur
26. člen
(1) Za delavce, ki imajo polni delovni čas razporejen z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisne odredbe opravljene ure dela pred začetkom ali po koncu delovnega časa.
(2) Za delavce, ki imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisne odredbe opravljene ure dela pred premakljivim začetkom in po premakljivem koncu delovnega časa.
Največje dovoljeno število nadur
27. člen
(1) Nadurno delo lahko traja na teden največ 8 ur.
(2) Opravljeno nadurno delo se delavcu izplača pri mesečni plači, delavec pa lahko nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa.
5. Evidentiranje prisotnosti oziroma odsotnosti
Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela
28. člen
(1) Delavci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnosti med delovnim časom z evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi.
(2) Evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela vodi kadrovski oddelek organa ali delavec, ki ga pooblasti predstojnik.
Računanje ur prisotnosti na delu
29. člen
(1) V delovno obveznost se štejejo:
– ure prisotnosti na delu,
– letni dopust,
– državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
– ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače.
(2) Ure izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi predstojnika, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, se obračunajo kot ure prisotnosti na delu.
Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti
30. člen
Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:
– iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva v takšnih primerih ter zdravniških in specialističnih pregledov, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa,
– darovanja krvi,
– opravljanja funkcije v državnih organih in organih samoupravne lokalne skupnosti,
– sodelovanja v nadzornih in drugih organih upravljanja za izvrševanje pravic ustanovitelja,
– opravljanja dela sodnika porotnika,
– sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča,
– izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,
– opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje v nadzornih organih za izvrševanje pravic ustanovitelja; sodelovanje v komisijah za personalne zadeve; delo za drugo organizacijo oziroma sodelovanje pri projektnem delu pri organizacijah in podobno), in
– drugih primerov, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Priznavanje opravljenih ur na službeni poti
31. člen
(1) V primeru službene poti se delavcu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se delavcu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je delavec v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja.
(3) Če je delavcu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu.
IV. SPLOŠNI AKT
Pristojnost za izdajo splošnega akta organa
32. člen
(1) Poslovni čas, uradne ure, razporejanje polnega delovnega časa, evidentiranje prisotnosti in odsotnosti z dela ter premakljivega začetka in konca delovnega časa delavcev se lahko podrobneje uredijo s splošnim aktom v skladu s to uredbo.
(2) Splošni akt izda za ministrstvo, upravne organe in upravne organizacije v njegovi sestavi minister, za upravno enoto pa minister, pristojen za upravo.
(3) Za službo vlade, do katere ima generalni sekretar vlade enaka pooblastila, kot jih ima minister do upravnih organov oziroma upravnih organizacij v sestavi ministrstva, izda splošni akt predstojnik službe s soglasjem generalnega sekretarja vlade, za drugo službo vlade pa predstojnik službe.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
Uskladitev z uredbo
33. člen
Splošni akti o poslovnem času (delovnem času organa), uradnih urah, razporejanju polnega delovnega časa in o drugih vprašanjih delovnega časa delavcev se morajo uskladiti s to uredbo najkasneje v šestdesetih dneh od njene uveljavitve, uporabljati pa se začnejo hkrati z njo.
Prenehanje veljavnosti
34. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list RS, št. 72/93).
(2) Uredba iz prejšnjega odstavka in splošni akti, izdani na njeni podlagi, se uporabljajo do začetka uporabe te uredbe.
Začetek veljavnosti
35. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku treh mesecev po objavi.
Št. 140-01/2000-1
Ljubljana, dne 8. marca 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik