Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2001 z dne 9. 2. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2001 z dne 9. 2. 2001

Kazalo

565. Pravilnik o kakovosti marmelad, džemov in podobnih sadnih izdelkov, stran 840.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o kakovosti marmelad, džemov in podobnih sadnih izdelkov*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom so predpisani minimalni pogoji glede kakovosti in poimenovanja, ki jih morajo pri proizvodnji in v prometu izpolnjevati ekstra džem, džem, ekstra žele, žele, marmelada, sladkana kostanjeva kaša, domača marmelada in ekstra domača marmelada (v nadaljnjem besedilu: izdelki).
2. člen
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za sadne izdelke, ki so namenjeni za pekarsko in slaščičarsko industrijo.
3. člen
Pri proizvodnji izdelkov se lahko uporabljajo surovine, določene v Prilogi 2.
Pri proizvodnji izdelkov, ki so označeni z oznako ekstra, se ne smejo dodajati surovine, ki so kemično konzervirane.
4. člen
Izdelkom se lahko dodajo samo snovi, kot je določeno v Prilogi 3.
5. člen
Izdelkom se lahko dodajo aditivi v skladu z določbami veljavnega predpisa, ki ureja aditive za te izdelke.
Ekstra domačim marmeladam se lahko dodajo aditivi, ki so dovoljeni za izdelke z oznako ekstra.
Domačim marmeladam se lahko dodajo adititvi, ki so dovoljeni za džeme, želeje in marmelade.
Konzervansi, ki so dovoljeni za tovrstne izdelke s predpisom iz prvega odstavka tega člena, se lahko dodajo tudi džemom, želejem, marmeladam in domačim marmeladam, pod pogojem, da je vsebnost topne snovi izdelka manj kot 65%, pakirani pa so tako, da pasterizacija ni možna.
6. člen
Izdelki smejo vsebovati žveplov dioksid, katerega vsebnost ne sme presegati največjih dovoljenih vrednosti, kot so določene v Prilogi 4.
7. člen
V izdelkih mora vsebnost topne snovi znašati najmanj 60%, merjeno z refraktometrom pri 20 °C, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom drugače določeno.
8. člen
Izdelki morajo imeti ustrezne organoleptične lastnosti oziroma okus, vonj in barvo, ki so značilni za sadje, iz katerega je izdelek.
II. POSEBNE DOLOČBE
9. člen
Izdelki se poimenujejo in razvrstijo na:
1. ekstra džem;
2. džem;
3. ekstra žele;
4. žele;
5. marmelado;
6. sladkano kostanjevo kašo;
7. ekstra domačo marmelado;
8. domačo marmelado.
10. člen
Pri izdelkih, ki so proizvedeni iz dveh ali več vrst sadja, mora minimalna skupna vsebnost sadja ustrezati masnim deležem, kot so določeni v Prilogi 1.
11. člen
Sladkorji iz Priloge 2 se lahko delno ali v celoti nadomestijo s sladili, kot je določeno s predpisom o aditivih za živila.
Maloenergijski izdelki so vsi izdelki iz Priloge 1, ki so lahko brez sladkorja, z manjšo vsebnostjo sladkorja ali pa je sladkor delno ali v celoti nadomeščen s sladili, ter vsebujejo najmanj 400 g sadnega deleža na 1000 g končnega izdelka.
Vsebnost topne snovi maloenergijskih izdelkov je lahko največ 45%, merjeno z refraktometrom pri 20 °C.
III. OZNAČEVANJE
12. člen
Predpakirani izdelki morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, pri tem pa morajo označbe vsebovati tudi navedbo:
– izdelano iz...g sadja na 100 g izdelka;
– skupni sladkorji...g na 100 g izdelka, določeno z refraktometrom pri 20 °C; pri navedbi je dopustno odstopanje + / - 3 refraktometrične stopinje;
– uporabljene vrste sadja v imenu izdelka; pri uporabi več vrst sadja se le-te navedejo v padajočem vrstnem redu glede na njihov delež. Pri treh ali več vrstah uporabljenega sadja se lahko namesto naštevanja posameznih vrst sadja navede izraz mešano sadje ali število uporabljenih vrst sadja;
– suhe marelice pri uporabi marelic, posušenih po kakršnemkoli drugem postopku razen s sušenjem z liofilizacijo;
– po odprtju hraniti v hladnem prostoru pri izdelkih z manj kot 63% vsebnosti topne suhe snovi, ta označba pa ni obvezna za izdelke v majhnih pakiranjih, ki se običajno porabijo naenkrat ter za izdelke z dodanimi konzervansi;
– z lupino oziroma brez lupine pri marmeladah v primeru uporabe olupljenih oziroma neolupljenih citrusov.
13. člen
Seznam sestavin mora vsebovati tudi navedbo:
– sestavin iz 2. točke Priloge 3;
– sok rdeče pese za ojačitev barve pri izdelkih, ki jim je lahko dodan sok rdeče pese po tem pravilniku ter so izdelani iz ene ali več naslednjih vrst sadja: jagod, malin, kosmulj, rdečega ribeza ali sliv;
– žveplov dioksid v obliki masnega odstotka v izdelku, pri izdelkih, ki vsebujejo več kot 30 mg/kg ostanka žveplovega dioksida.
Pri izdelkih, ki so narejeni iz treh ali več vrst sadja, se lahko označba posameznih vrst uporabljenega sadja nadomesti z izrazom sadje.
14. člen
Če je izdelku kot antioksidant dodana askorbinska kislina, se na izdelku ne sme označiti kot vitamin C.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
15. člen
Za ugotavljanje skladnosti izdelkov s predpisanimi pogoji se lahko uporabljajo katerekoli znanstveno preverjene in potrjene analizne metode.
Za izvajanje inšpekcijskega nadzora oziroma kadar se pojavi dvom o rezultatih, dobljenih z analiznimi metodami iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo analizne metode, kot so določene v Prilogi 5.
Ugotavljanje skladnosti iz prvega odstavka tega člena opravljajo organizacije, ki jih določi minister, pristojen za prehrano, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Do določitve organizacij iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ugotavljata skladnost džemov, marmelad in podobnih sadnnih izdelkov s tem pravilnikom Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica.
17. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe II. poglavja pravilnika o kakovosti sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov ter pektinskih preparatov (Uradni list SFRJ, št. 1/79, 20/82, 37/88, 39/89, 74/90 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 60/99, 2/00 in 71/00) ter se za izdelke po tem pravilniku preneha uporabljati pravilnik o metodah jemanja vzorcev ter kemičnih in fizikalnih analiz za kontrolo kakovosti sadnih in zelenjavnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 29/83, 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95 in 59/99).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za izdelke po tem pravilniku lahko pravilnik o metodah jemanja vzorcev ter kemičnih in fizikalnih analiz za kontrolo kakovosti sadnih in zelenjavnih izdelkov uporablja do 31. 12. 2002.
18. člen
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena so izdelki, ki so označeni v skladu z določbami pravilnika o kakovosti sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov ter pektinskih preparatov iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko v prometu do 31. 12. 2002.
19. člen
Priloge, ki so navedene v tem pravilniku, so sestavni del tega pravilnika in so objavljene skupaj z njim.
20. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-24
Ljubljana, dne 18. decembra 2000.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
Soglašam!
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravstvo
* Ta pravilnik vsebinsko povzema Direktivo 79/693/EEC, ki pomeni Direktivo Evropskega sveta z dne 24. julija 1979 o uskladitvi zakonodaj v zvezi s sadnimi džemi, želeji, marmeladami in sladkani kostanjevi kaši.
PRILOGA 1

POIMENOVANJE IZDELKOV IN DEFINICIJE

1. Ekstra džem

je mešanica različnih vrst sladkorja in sadne pulpe v ustrezni
želirani obliki, sestavljena iz:

- ene vrste sadja ali

- dveh ali več vrst sadja, razen jabolk, hrušk, sliv, melon,
lubenic, grozdja, buč, kumaric ali paradižnika.

Količina sadne pulpe v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša
od:

- 450 g na splošno;

- 350 g za črni ribez, šipek, kutino;

- 250 g za ingver;

- 230 g za granatna jabolka;

- 80 g za pasionko.

Šipkov ekstra džem je lahko izdelan popolnoma ali delno iz
šipkovega pireja.


2. Džem

je mešanica različnih vrst sladkorja ter sadne pulpe in/ali sadne
kaše v ustrezni želirani obliki, sestavljena iz:

- ene vrste sadja ali

- dveh ali več vrst sadja.

Količina sadne pulpe in/ali sadne kaše v 1000 g končnega izdelka
ne sme biti manjša od:

- 350 g na splošno;

- 250 g za črni ribez, šipek, kutino;

- 150 g za ingver;

- 160 g za granatna jabolka;

- 60 g za pasionko.


3. Ekstra žele

je ustrezno želirana mešanica različnih vrst dodanega sladkorja
in sadnega soka in/ali vodnih ekstraktov iz:

- ene vrste sadja ali

- dveh ali več vrst sadja, razen jabolk, hrušk, sliv, melon,
lubenic, grozdja, buč, kumaric in paradižnika.

Količina sadnega soka in/ali vodnega ekstrakta iz sadja v 1000 g
končnega izdelka ne sme biti manjša od:

- 450 g na splošno;

- 350 g za črni ribez, šipek, kutino;

- 250 g za ingver;

- 230 g za granatna jabolka;

- 80 g za pasionko.

Količina sadnega deleža se mora izračunati po odštetju mase vode,
ki je bila uporabljena pri pripravi vodnega izvlečka.


4. Žele

je ustrezno želirana mešanica različnih vrst sladkorja in sadnega
soka in/ali vodnih ekstraktov iz:

- ene vrste sadja ali

- dveh ali več vrst sadja.

Količina sadnega soka in/ali vodnega ekstrakta iz sadja v 1000 g
končnega izdelka ne sme biti manjša od:

- 350 g na splošno;

- 250 g za črni ribez, šipek, kutino;

- 150 g za ingver;

- 160 g za granatna jabolka;

- 60 g za pasionko.

Količina sadnega deleža se mora izračunati po odštetju mase vode,
ki je bila uporabljena pri pripravi vodnega izvlečka.


5. Marmelada

je mešanica ustrezno želirane konsistence iz vode, različnih vrst
sladkorjev in iz:

- ene vrste ali

- dveh ali več vrst naslednjih izdelkov, pridobljenih iz
citrusov: sadna pulpa, sadna kaša, sadni sok, vodni ekstrakt iz
sadja in lupina.

Količina citrusov v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od
200 g, od katerih mora najmanj 75 g biti pridobljenih iz
notranjega dela plodu.


6. Sladkana kostanjeva kaša (pire)

je mešanica različnih vrst sladkorjev in kostanjeve (Castanea
sativa) kaše.

Količina kostanjeve kaše v 1000 g končnega izdelka ne sme biti
manjša od 380 g.


7. Ekstra domača marmelada

je primerno želirana mešanica različnih vrst sladkorjev in sadne
kaše.

Količina sadnega deleža v 1000 g končnega izdelka ne sme biti
manjša od:

- 450 g na splošno;

- 350 g pri črnem ribezu, šipku in kutini.

Vsebnost topne snovi v izdelku mora biti najmanj 55%.


8. Domača marmelada

je ustrezno želirana mešanica različnih vrst sladkorjev in sadne
kaše.

Količina sadne kaše v 1000 g izdelka ne sme biti manjša od 300 g,
razen:

- 250 g pri črnem ribezu, šipku in kutini.

Vsebnost topne snovi v izdelku mora biti najmanj 55%.
PRILOGA 2

A) SUROVINE - DEFINICIJE

1. Sadje

so sveži ali zamrznjeni sadni plodovi, ki so zdravi, primerno
zreli in nepoškodovani ter vsebujejo vse bistvene sestavine za
proizvodnjo izdelkov iz Priloge 1.

Za sadje se v smislu tega pravilnika štejejo tudi paradižnik,
korenje, sladek krompir in užitni del rabarbarinega stebla;

ingver je užitni del rastline ingver v sveži obliki ali
konzerviran s sirupom;

kostanj je užitni del sadeža vrste Castanea sativa.


2. Sadna pulpa

je užitni del celega, olupljenega ali izkoščičenega sadeža, ki je
lahko narezan ali pretlačen, vendar ne pasiran v kašo.


3. Sadna kaša (pire)

je užitni del celega, olupljenega ali izkoščičenega sadeža in je
pridobljena s pasiranjem ali drugim podobnim postopkom.


4. Sadni sok, zgoščen sadni sok, dehidriran sadni sok

so izdelki, ki so v skladu z veljavnim predpisom o sadnih sokovih
in nektarjih.


5. Vodni ekstrakt iz sadja

je vodni izvleček iz sadja, ki ne glede na izgube pri pravilni
predelavi vsebuje vse vodotopne sestavine sadeža.


6. Citrusna lupina

je očiščena ter površinsko neobdelana lupina citrusov s sadnim
mesom ali brez njega, ki je lahko konzervirana le s fizikalnim
postopkom ali s shranjevanjem v slanici.


7. Sladkorji

so katerakoli od naslednjih vrst sladkorja:

- polbeli sladkor;

- sladkor ali beli sladkor;

- ekstra beli sladkor;

- sladkorna raztopina;

- raztopina invertnega sladkorja;

-  sirup invertnega sladkorja;

- glukozni sirup;

- sušeni glukozni sirup;

- monohidrat dekstroze;

- brezvodna dekstroza;

- fruktoza;

- sadni sladkorji;

- sladkorna raztopina z naslednjimi značilnostmi:

a) suha snov: najmanj 62% (m/m);

b) vsebnost invertnega sladkorja največ 3% (m/m) suhe snovi;

(razmerje med fruktozo in dekstrozo 1,0 + / - 0,2);

c) konduktometrično določen pepel: največ 0,1% (m/m) suhe snovi;

d) barva raztopine: ne več kot 75 enot ICUMSA;

e) vsebnost preostalega skupnega žveplovega dioksida: največ 15
mg/kg suhe snovi.


B) SUROVINE - DOVOLJENA OBDELAVA

1. Surovine, naštete v Prilogi 2A, razen sladkorjev, so lahko
obdelane z naslednjimi postopki:

- s toploto, hlajenjem ali zamrzovanjem;

- z liofilizacijo;

- s koncentriranjem do stopnje, ki je tehnično možna.

2. V izdelke po točkah 2, 4, 5 in 8 Priloge 1 se lahko dodaja
žveplov dioksid (E 220) ali njegove soli (E 221, E 222, E 223, E
224, E 226 in E 227).

3. Ingver je lahko posušen ali konzerviran v sirupu.

4. Marelice, ki se uporabljajo za ekstra džeme in džeme, so lahko
posušene s postopkom liofilizacije ali z drugim dehidracijskim
postopkom.

5. Kostanj je lahko za kratek čas namočen v vodno raztopino
žveplovega dioksida ali v njegove soli E 221, E 222, E 223, E
224, E 226 in E 227.

6. Sadni sok se lahko obdeluje na načine, določene s predpisom,
ki ureja sadne sokove in nektarje.

7. Citrusna lupina se lahko hrani v slanici.
PRILOGA 3

SNOVI, KI SE LAHKO DODAJAJO IZDELKOM IZ PRILOGE 1

1. Sestavine, ki jih ni treba navesti na označbi izdelka

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ime sestavine  Uporaba v izdelku
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Voda, primerna za predelavo živil                                         V vseh izdelkih, opisanih v Prilogi 1.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sadni sokovi                                                              V vseh izdelkih opisanih v 2.,7. in 8. točki Priloge 1.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Rdeči sadni sokovi                                                        V vseh izdelkih, opisanih v 1., 2.,7. in 8. točki Priloge 1,
                                                                          če so sestavljeni iz enega ali več vrst naslednjega sadja: šipka,
                                                                          jagod, malin, kosmulj, rdečega ribeza in sliv.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sok rdeče pese                                                            V vseh izdelkih, opisanih v 2., 4. in 8. točki Priloge 1, če so
                                                                          sestavljeni iz enega ali več vrst naslednjega sadja: šipka, jagod,
                                                                          malin, kosmulj, rdečega ribeza in sliv.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Eterična olja citrusov                                                    V vseh izdelkih, opisanih v 5. točki Priloge 1.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Jedilna olja in masti                                                     Kot sredstva proti penjenju v vseh izdelkih Priloge 1.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tekoči pektin (izdelki, ki vsebujejo pektin in so narejeni iz posušene    V vseh izdelkih, opisanih v Prilogi 1.
jabolčne kaše ali posušene lupine sadja citrusov ali pa mešanice
obeh, z razredčitvijo kisline in potem delno nevtralizacijo
z natrijevimi ali kalijevimi solmi)
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

2. Sestavine, ki jih je treba navesti na označbi izdelka

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ime sestavine  Uporaba v izdelku
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sestavine v zadostnih količinah za spremembo arome:                       V vseh izdelkih, opisanih v 1., 2., 7. in 8. točki Priloge 1.

- sok iz sadja citrusov v izdelkih, izdelanih iz drugih vrst sadja
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- alkoholne pijače                                                        V vseh izdelkih, opisanih v Prilogi 1.

- vina in likerji

- orehi, lešniki, mandlji

- med

- zelišča

- začimbe
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- lupina citrusov                                                         V izdelkih, opisanih v Prilogi 1 od 1. do 4. ter 7. in 8. točke,
                                                                          ki so izdelani iz kutine
- listi rastline Pelargonium odoratissimum iz kutine.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- vanilija                                                                V izdelkih, opisanih v Prilogi 1 za vse izdelke, ki so izdelani
                                                                          iz jabolk, kutine ali šipka, razen marmelade.

- izvleček vanilije

- vanilin

- etil vanilin
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRILOGA 4

NAJVIŠJE DOVOLJENE VSEBNOSTI ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA V IZDELKIH,
OPISANIH V PRILOGI 1

Vsebnost žveplovega dioksida v končnih izdelkih ne sme presegati
naslednjih vrednosti:

1. 10 mg/kg pri vseh izdelkih, opisanih pod točko 1, 3, 6 in 7 v
Prilogi 1;

2. 50 mg/kg pri vseh ostalih izdelkih iz Priloge 1;

3. 100 mg/kg pri izdelkih iz žveplanega sadja.
PRILOGA 5

FIZIKALNO-KEMIJSKE METODE

1. relativna gostota (20/20): metoda SIST EN 1131:1996

2. skupni sladkor kot saharoza: metoda SIST EN 12146: 1998
(encimska metoda)

3. topna suha snov: SIST EN 12143: 1998 (refraktometrijska
metoda)

4. titrabilne kisline: SIST EN 12147: 1998 (titracijska metoda)

5. skupni žveplov dioksid: SIST EN 13196: 2000 (destilacijska s
titracijo)

6. pepel: SIST EN 1135: 1996 (gravimetrijska metoda)

alkaliteta pepela: SIST EN 12144: 1998 (titrimetrijska metoda)

pepel, netopen v HCL: SIST ISO 763: 1995

AAA Zlata odličnost