Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2001 z dne 1. 2. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2001 z dne 1. 2. 2001

Kazalo

465. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Industrijska cona Vrbina, stran 698.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US RS, 74/98, 59/99 – odločba US RS in 70/00) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na 21. seji dne 21. 12. 2000 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih Industrijska cona Vrbina
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Odlok določa merila in pogoje urejanja za poseganje v prostor na območju industrijske cone Vrbina – PUP IC Vrbina, ki jih je izdelal SAVAPROJEKT Krško, pod številko PUP 28/96, v februarju 2000.
2. člen
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih vsebuje:
A) Tekstualni del
B) Pogoje in soglasja
C) Grafične priloge:
1. Izsek iz planskega akta
Občine Krško                                     v merilu 1:5000
2. Pregledna situacija                           v merilu 1:5000
3. Kopija katastrskega načrta                    v merilu 1:2880
4. Situacija ureditve in omejitev                v merilu 1:5000
5. Zasnova infrastrukture                        v merilu 1:5000
6. Namenska raba površin                         v merilu 1:1000
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Območje, ki ga obravnava odlok o prostorskih ureditvenih pogojih IC Vrbina, leži na levem bregu reke Save, jugovzhodno od mesta Krško. Na zahodni strani območje meji na intezivni sadovnjak z objekti hladilnic, na severu na železniško progo Dobova–Zidani most, južna meja obravnavane IC pa poteka ob industrijski cesti (tovarne Videm–NEK–Sanitarna deponija Stari Grad). Na vzhodu IC meji na naselje Spodnji Stari Grad.
Skupna površina zajema 67 ha. Območje je omejeno z naslednjimi parcelnimi številkami na PKN v merilu 1: 5000, stanje 1982 na kartah Krško 38 in 39:
– k.o. Stara vas (sourno):
835, 135, 747/2, 128/1, 129/1, 130/2, 131/3, 124/1, 122/2, 119/9, 119/10, 751/6, 117/2, 117/1, 114/1, 96/3, 114/4, 752/3, 113/2, 113/1, 111/6, 111/7, 111/8, 111/1, 107, 106/1, 105/2
– k.o. Stari grad
1178, 1177, 1180/31, 1175/1, 1172, 1171, 1170/2, 1179/2, 1179/48, 1168/1, 1168/2, 1168/4, 1179/10, 1179/23, 1179/33, 1179/8, 1179/7, 1179/46, 1179/6
– k.o. Leskovec
1206, 1197/401, 1197/91, 1197/(92, 93, 94, 95, 378, 98, 99, 100), 1197/(101, 102), 1246/4, 1351
4. člen
Območje je razdeljeno na posamezna ureditvena območja, ki so razvidna iz grafičnih prilog:
– območje proizvodnih dejavnosti,
– območje obrtno-proizvodnih dejavnosti,
– območje centralnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti,
– stanovanjske površine,
– zelene površine,
– parkirne površine,
– infrastrukturni koridorji: (cestni, železniški, komunalni in energetski).
Ureditveno območje je glede na posamezne programe možno združevati, pod pogojem, da se ponovno preveri koncept komunalnega in prometnega urejanja območja.
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
SPLOŠNO
5. člen
Območje PUP Industrijske cone Vrbina je namenjeno proizvodnim, obrtno proizvodnim, centralnim, poslovnim in storitvenim dejavnostim, stanovanjskim prostorom, ureditvam zelenih in parkirnih površin, rezervaciji infrastukturnih koridorjev, komunalnim in drugim ureditvam.
Območje PUP Industrijska cona Vrbina ni namenjeno širitvi dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško.
Namembnost objektov in površin
6. člen
Območje proizvodnih dejavnosti
Obstoječa industrija in ostale proizvodne in poslovne dejavnosti (Surovina, Secom, skladišča NEK) ostanejo v danem prostoru. Z novimi ureditvami se morajo izboljšati infrastrukturne povezave, zmanjšati obstoječi negativni vplivi teh dejavnosti v prostoru, z oblikovanjem ostalega prostora poudariti ambientalne kvalitete prostora in sanirati degradirana oziroma manj kvalitetna območja.
Vključevanje novih proizvodnih dejavnosti je možno le pod pogojem ekološke sprejemljivosti proizvodnih procesov v tem okolju. Predlagamo, da se upošteva infrastrukturna navezanost posameznih dejavnosti, tako, da se tiste dejavnosti, ki so vezane na železniško omrežje, locirajo na severnem delu območja, ostale, ki so vezane na cestno omrežje, pa na južnem delu območja.
7. člen
Območje obrtno proizvodnih dejavnosti
Glede na faznost je poseganje na vzhodnem delu območja IC Vrbina predvideno v kasnejših fazah. Možna je prenova in nadomestna gradnja obstoječih stanovanjskih in drugih spremljajočih objektov, ki so v sklopu funkcionalnega zemljišča. Nova poseganja v prostor se izvedejo za potrebe obrtno proizvodne dejavnosti. V sklopu funkcionlnega zemljišča, se zgradijo manjši proizvodni obrati, pomožni in stanovanjski objekti.
8. člen
Območje centralnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti
Ureditve na območju se načrtujejo tako, da se izvede čim večja racionalizacija skupnih objektov in naprav. Tako se na zahodnem robu tega območja predvidijo objekti centralnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti, med katerimi naj poudarimo trgovino, kiosk in servisne delavnice. Na preostalem območju se predvidi kotlarna, sistem trafo postaj in drugih objektov, ki bodo služili funkciji industrijske cone.
Usmeritev za lociranje objektov naj bi bila centralna oziroma diagonalna. Prednost dajemo centralni zaradi postopnega poseganja v prostor.
9. člen
Stanovanjske površine
Stanovanjska soseska Vrbina, ki se nahaja na jugozahodnem delu se smiselno zaokroži in s pasom zelenih površin loči od industrijskega dela. V območju naselja Vrbina so dovoljene novogradnje, kot zapolnitve prostih površin (dopolnilna gradnja), dozidave, adaptacije objektov, spremembe namembnosti objektov, gradnja pomožnih objektov in nadomestne gradnje. Možno je opravljanje obrtnih dejavnosti.
10. člen
Zelene površine
Zazelenitev površin se mora načrtovati kot pasove ločnice, ki posamezne vsebine dejavnosti ločijo med seboj tako vizualno kot tudi v smislu zaokrožitve vsebin. Zazelenitev se predvidi tudi za vse tiste “žepe”, kjer zaradi infrastrukturne ali druge ureditve ni možna ali predvidena druga raba prostora.
11. člen
Parkirne površine
Parkirne površine se predvidijo ob zbirnih cestah IC Vrbina in “dvoriščih” posameznih poslovnih dejavnosti. Parkiranju se lahko namenijo tudi začasno nezasedene površine, razen na zelenih površinah. Uredi se centralne parkirne površine za tovorna vozila.
Infrastrukturni koridorji
12. člen
Cestni
Izhodišče ureditve cestnega prometa je industrijska cesta – obvoznica za NEK in prečne povezave le-te preko nadvoza nad železniško progo na regionalno cesto R 1/220 (prej R – 362). V nadaljnjem razvoju bo glavno vlogo prevzela sedanja industrijska cesta za NEK, ki se bo v skladu s planom Občine Krško dogradila in preuredila v cestno povezavo Krško–Brežice.
Priključevanje območja IC na to cesto se izvede z zbirnimi cestami, na katere se priključujejo lokalni dostopi za poslovne dejavnosti. Koridorji zbirnih cest morajo omogočiti izgradnjo ceste, pločnikov, postavitev vertikalne in horizontalne prometne signalizacije ter ureditev priključkov dostopnih cest.
13. člen
Železniški
Tretji tir železnice, ki je bil do sedaj namenjen NEK, se s sistemom razcepa podaljša na vzhodno območje in omogoči obojestransko uporabo poslovnih dejavnosti. Koridor industrijskega tira je določen z minimalno oddaljenostjo objektov in dovoznih cest. Minimalni odmik le-teh je 6 m. V območju nakladalnih ramp ta odmik ni relevanten. Določa ga tehnologija natovarjanja proizvodov na tovorne kompozicije.
Križišča cest, ki bodo križala industrijske tire morajo biti urejena tako, da so povozna in opremljena z ustreznimi signali, ki omogočajo varnost cestnega prometa.
14. člen
Komunalni koridorji
Za funkcioniranje IC Vrbina je potrebna izgradnja komunalnega omrežja in sicer: vodovodno, kanalizacijsko, telefonsko in plinovodno omrežje. Da bi zagotovili nemoteno gradnjo in kasnejše vzdrževanje vodov, oziroma rekonstrukcijo, je potrebno rezervirati prostor. Rezervirani prostor, oziroma komunalni koridor se praviloma načrtuje ob prometnicah ter v sklopu energetskih koridorjev, parkirnih površin in zelenic. Širina koridorjev posameznih komunalnih vodov je odvisna od razvrstitve ter globine le-teh.
15. člen
Energetski koridorji
Po območju potekajo koridorji daljnovodov visoke napetosti. V grafičnem delu planskega akta Občine Krško je definirano območje koridorja visokonapetostnih energetskih daljnovodov. Poseganje v prostor le-teh je omejeno.
Na območju koridorjev je možno urediti parkirne, manipulativne, oziroma cestno transportne poti, poligon za avtošole. Možna je izgradnja manjših infrastrukturnih in drugih objektov, za kar se pridobi mnenje, oziroma pogoji ELES-a. Na območju se odvija obstoječa skladiščna dejavnost. Preostali del območja energetskih koridorjev se zatravi in zasadi z nizkim grmičevjem.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
SPLOŠNI POGOJI ZA PRENOVO GRAJENE STRUKTURE
16. člen
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih ureditvenih območij.
Posegi v prostor morajo formirati oblikovno celoto v posameznem ureditvenem območju in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
17. člen
Pri prenovi in gradnji objektov je potrebno upoštevati obstoječo grajeno strukturo in:
– odmike od sosednjih objektov,
– orientacije objektov,
– organizacijo zunanje ureditve,
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
– oblikovanje fasad (osnost, členitev, strukture, barve, materiali),
– stavbne zasnove stanovanjske gradnje (veže, hodniki, stopnišča, bivalni prostori),
– oblikovanje in opremljenost stavb (stavbno pohištvo, tlaki, kamnoseška oprema ipd.),
– oblikovanje, naklon strešin in kritine.
Urbanistično arhitektonski pogoji
18. člen
Gabariti objektov
Stanovanjski objekti so enonadstropni objekti z izkoriščenim podstrešjem, višinsko prilagojeni obstoječi pozidavi. Klet je lahko delno ali v celoti vkopana.
Gabariti industrijskih objektov ne smejo presegati višine daljnovodov. Tlorisi industrijskih objektov in višina le-teh ne smeta ustvarjati oblike vitkih in visokih objektov, ki izstopajo iz nizkih grajenih struktur.
19. člen
Strehe
Strehe stanovanjskih objektov so v glavnem dvokapne, z možnostjo uporabe čopov, lahko so tudi večkapne, ne pa ravne. Na strehah se lahko pojavljajo frčade.
Naklon strehe se pri adaptacijah in dozidavah stanovanjskih objektov prilagodi obstoječemu, novi objekti pa morajo slediti obstoječe naklone in to v povprečju 38–45 stopinj. Za industrijske objekte je minimalni naklon strešin 15 stopinj.
Za naselje je značilna opečna kritina, ki se uporablja tudi pri novih objektih, dopustne so tudi druge kritine. Za industrijske objekte je dovoljena uporaba kritin temnejših barv.
20. člen
Fasade
V območju stanovanjske gradnje se mora oblikovanje fasad prilagoditi značilnostim lokalne arhitekture. Fasade so razčlenjene z okenskimi, vhodnimi in vratnimi odprtinami.
Fasade industrijskih objektov so svetlejših tonov, dovoljene so barvne kombinacije za popestritev in razgibanje barvne raznovrstnosti industrijskega območja.
21. člen
Glavni dostopi in dovozi
Glavni dovozi stanovanjskih objektov so z glavne ceste med dvema objektoma na dvorišče.
Glavni vhodi v industrijske objekte so z zbirnih cest industrijske cone. Ob dostopih se formirajo tudi parkirne površine.
Usmeritve za krajinsko oblikovanje
22. člen
Območje je potrebno urediti na prilagodljiv, fleksibilen način, tako, da je možno postaviti različne primerne proizvodne dejavnosti, ki bodo glede na tehnološki proces ustrezale ekološkim pogojem poseganja v ta prostor in upoštevale zahtevo po enotni strukturi prostora, oziroma razporeditvi proizvodnih dejavnosti s prepletanjem zelenih površin, katere bodo izboljšale ambientalne kvalitete prostora.
Izboljšanje krajinske slike tega prostora se doseže tudi z ohranjanjem manjšega potoka na vzhodnem delu območja, ki naj ohrani svoj značaj z obvodnim prostorom in rastlinjem, izboljšanje pa dosežemo z višinsko členitvijo prostora in zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst.
23. člen
Za ureditev prometnic, energetskih koridorjev, parkirišč, površin za pešce in oblikovanje urbane opreme (svetilke, koši za smeti, reklamne table, nadstrešnice, ograje, klopi, oblika in barva tlakovcev...) je predvideno poenoteno oblikovanje.
Varstvo naravne in kulturne dediščine
24. člen
Pri zemeljskih delih, oziroma posegih v zemeljske plasti na območju IC Vrbina je v primeru najdbe neznanih predmetov potrebno te najdbe prijaviti pristojni organizaciji za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE VELIKOSTI GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA
25. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, lokacijo komunalnih vodov, prometnega omrežja ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja.
V sklopu funkcionalnega zemljišča je potrebno zagotoviti urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi urejenimi površinami okrog objektov (proste in zelene površine, manipulativne površine.
Gradbeno parcelo oziroma funkcionalno zemljišče se določi v lokacijski dokumentaciji ob upoštevanju določil odloka. Načrt gradbene parcele je osnova za parcelacijo na terenu. Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom.
VI. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Pogoji za prometno urejanje
26. člen
Ureditev cest
Prometni režim v industrijski coni je prilagojen tovornemu prometu. Zgradijo se zbirne ceste, ki se priključujejo na industrijsko cesto za NEK in prečno povezavo na regionalno cesto R 1/220, preko katerih bo potekal tovorni transport proti Krškem in Brežicam. Zbirne ceste so širine 2 X 2,75 m = 5,5 m; prečna povezava na cesto R 1/220 pa je širine 2 X 3 m = 6 m. Zaradi prometa s tovornimi vozili se zgradijo krivine cest s primernimi radiji, ki niso manjši kot 15m.
Parkirna mesta za osebna vozila se asfaltirajo.
Manipulativne površine znotraj industrijskih obratov morajo omogočati varno manipulacijo tovornih vozil. Znotraj območij se hitrost vožnje omeji in uredi horizontalna in vertikalna signalizacija, ki zagotavlja potrebno varnost notranjega transporta.
Odvodnjavanje parkirnih in manipulativnih površin se izvede preko lovilcev olj.
27. člen
Železnica
Na območju se zgradijo industrijski tiri za potrebe industrije. Le-ti se izvedejo z razcepom obstoječega industrijskega tira za NEK. V ureditvah je prikazan odnos, oziroma primer ureditve prostora ob izgradnji enega industrijskega tira. Število odcepov industrijskih tirov je glede na potrebe industrije lahko tudi večje, ureditve posameznih odcepov pa morajo biti prilagojene tehnologiji in skladne z ostalimi ureditvami v prostoru.
Pogoji za komunalno urejanje
28. člen
Kanalizacija
Na območju IC Vrbina se zgradi ločen sistem kanalizacije. Odpadne vode se bodo prečrpavale v centralno čistilno napravo Krško. V ta namen se zgradi primarni tlačni vod kanalizacije od območja IC Vrbina do predvidene čistilne naprave in sekundarno kanalizacijsko omrežje industrijske cone. Kanalizacija mora biti grajena vodotesno, upoštevati je potrebno vpliv vzgona. Vse onesnažene odpadne vode je pred izpustom potrebno očistiti v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Odvajanje neonesnaženih meteornih voda se rešuje skupaj z ureditvijo vodotoka na vzhodnem območju, dovoljeno pa je tudi ureditev ponikovanja.
Do izgradnje čistilne naprave Krško se za odvajanje odpadnih fekalnih voda predvidi nepretočne greznice po strokovnem navodilu o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
29. člen
Vodovod
Za potrebe območja industrijske cone se zgradi primarni cevovod F200 mm v dolžini ca. 1000 m od obstoječega cevovoda SAL F250 mm na območju naselja NEK do območja IC Vrbina, za obremenitve vodovodnega sistema Krško z do 30 l/s. Za večje obremenitve je potrebno opraviti projektni preizkus z upoštevanjem novega črpališča Rore.
V primeru proizvodne dejavnosti z ekstremno porabo tehnološke vode je potrebno načrtovati ločen sistem preskrbe s pitno in tehnološko vodo.
Na območju se uredi hidrantno omrežje, ki bo osnova za požarno varnost, poveže se ga z obstoječim vodovodnim omrežjem. Končno kapaciteto vodovodnega omrežja se določi na osnovi znanih programov oziroma predvidene požarne obremenitve.
Izvedejo se priključitve vseh stanovanjskih in poslovnih objektov na obstoječe ali novo vodovodno omrežje.
30. člen
Električno omrežje
Iz urbanističnega in energetskega stališča je potrebno ob ureditvah, oziroma posegih v prostor načrtovati in graditi predvsem kablovodno omrežje.
Prostozračno nizkonapetostno omrežje se obnovi in predela v kabelsko omrežje.
Rekonstruira se DV 20 kV, ki poteka ob naselju Vrbina proti RTP Krško. Daljnovod se na odseku po območju IC Vrbina kablira. Uredi se nadomestno kabelsko napajanje obst. transformatorske postaje TP Surovina in TP Hladilnica (slednja je izven območja urejanja). Trase kablovodov potekajo v območjih komunalnih koridorjev, oziroma ob prometnicah.
Rekonstruira se daljnovod DV 20 kV, ki poteka od RTP Krško proti Sp. Starem gradu. Rekonstrukcija se izvede z izgradnjo kablovoda in dveh transformatorskih postaj na območju IC Vrbina. Trase kablovoda potekajo ob prometnicah. Predvidene TP v IC Vrbina morajo imeti lasten kabelski izvod 20 kV iz RTP 110/20 kV Krško.
Med obstoječo TP Carinsko skladišče in najbližjo predvideno TP se izvede kabelsko povezavo.
Za boljšo, racionalnejšo organizacijo prostora je smiselna prestavitev daljnovoda DV 110 kV Brestanica-Krško. Prestavitev trase daljnovoda je možna proti jugu, vzporedno z industrijsko cesto. Prestavitev mora zagotavljati primerno oddaljenost od stanovanjskih objektov, oziroma mora omogočati definiranje varovalnega koridorja daljnovoda.
Vsi predvideni stanovanjski oziroma poslovni in proizvodni objekti se priključijo na električno omrežje s podzemnimi kablovodi.
31. člen
Javna razsvetljava
Ureditev javne razsvetljave se izvede v kabelski izvedbi. Trase kablovodov javne razsvetljave potekajo ob cestah, poteh, parkiriščih in zelenicah oziroma v skupnih komunalnih koridorjih.
32. člen
Telefon
Ob zahodni in južni meji območja je načrtovana telefonska povezava od ATC Krško do NEK, iz katere je predvideno napajanje sekundarnega omrežja za potrebe IC Vrbina. Omrežje se izvede v kabelskih kanalizacijah, trase kanalizacije potekajo vzporedno z zbirnimi cestami IC Vrbina.
33. člen
Plinovod
Zaradi bližine magistralnega plinovoda je smiselna izgradnja plinovodnega omrežja za potrebe industrije in naselja Vrbina. Trase plinovodnega omrežja potekajo v sklopu infrastrukturnih koridorjev. Gradnja plinovodnega omrežja se izvede na osnovi usmeritev in pogojev upravljalca omrežja.
34. člen
Odpadki
Komunalni odpadki se odvažajo na deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z veljavnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško.
Posebni odpadki industrije na območju IC Vrbina se reciklirajo, oziroma odvažajo na regionalno (republiško) deponijo posebnih odpadkov.
Sekundarne surovine se zbirajo v Surovini Maribor, ki je v neposredni bližini.
Ostali pogoji za urejanje območja
35. člen
Hrup
Del območja (zahodni del) spada v območje III. stopnje varstva pred hrupom, medtem, ko preostali del IC Vrbina glede na občutljivost za učinke hrupa, uvrščamo v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Raven hrupa mora ostati v mejah dovoljenega. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa se izvedejo dodatni protihrupni ukrepi.
36. člen
Vodnogospodarske ureditve
Uredi se manjši potok na vzhodnem delu območja v smislu naravnega ambienta.
Nižinski del ob potoku in depresije ob njem je potrebno ohraniti neokrnjene in jih ni dovoljeno zasipavati. Obvodni prostor se zasadi, nameni pa se tudi prehodu iz zgornjih platojev ureditev na spodnje.
Ostale vodnogospodarske ureditve zajemajo predvsem zaščito vodotokov in podtalnice pred onesnaženjem. V te ukrepe spadajo predvsem ureditev kanalizacije območja in ločevanje čistih od onesnaženih meteornih voda.
Generalna rešitev zaščite voda na širšem območju Krškega je izgradnja centralne biološke čistilne naprave, na katero se bodo stekale tudi odpadne vode iz IC Vrbina.
37. člen
Zrak
Kot ukrep za zmanjševanje onesnaženja ozračja predstavlja izgradnja plinovodnega omrežja oziroma skupnih kotlovnic za ogrevanje industrijskih obratov. Ogrevanje s trdimi gorivi ni dovoljeno.
38. člen
Požarno varstvo
Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje in postavijo nadzemni hidranti.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, ki so v nizu ali med katerimi ni možno zagotoviti varnostnega odmika, se izvede s protipožarnimi zidovi brez odprtin ali protipožarnimi vrati ter z obdelavo prostora z negorljivimi materiali.
Preprečitev požara med samostoječimi objekti se zagotovi z medsebojnimi odmiki, ki so minimalno enaki višini višjega objekta.
Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen je potrebno zgraditi poti z ustreznimi radiji krivin za nemoten promet intervencijskih vozil.
39. člen
Obramba in zaščita
Vsi objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
Zaradi varstva pred poplavami oziroma visokimi vodami je pri določevanju kote objektov in terena potrebno upoštevati koto zajezne gladine hidroelektrarne Brežice, ki je predvidena 152,5m.
40. člen
Odstopanja
Odstopanja od koncepta se rešujejo z lokacijskimi dokumentacijami pod pogojem, da se preveri in uskladi potek komunalne ter prometne infrastrukture.
Posegi, ki odstopajo od definiranih ureditev in pogojev urejanja v PUP se definirajo s strokovno urbanistično preverbo, katere sestavni del mora biti presoja funkcioniranja celotne industrijske cone.
41. člen
Zahteve in pogoji širše varstvene cone NE Krško:
Splošno
Naseljenost v segmentu (kotni sektor 22,5°), kjer je dovoljena gradnja, je največ 500 prebivalcev.
Dnevna migracijska naseljenost segmenta (kotni sektor 22,5°), je največ 3000 ljudi.
Ni dovoljeno locirati dejavnosti, ki bi predstavljala potencialno nevarnost za pravilno in nemoteno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško.
Nuklearna elektrarna Krško daje soglasje k lokacijam, če v tej odločbi ni drugače določeno.
Promet
Brez soglasja Nuklearne elektrarne Krško je dovoljena:
– izgradnja cestne povezave med magistralno cesto M10/3 (G1/5) in regionalno cesto R362 (R2/220) s premostitvijo Save,
– potekanje prometa po levobrežnem visokovodnem nasipu do meje ožje varstvene cone za potrebe uporabnikov zemljišč (industrije in kmetijstva),
– gradnja industrijskih tirov.
Kmetijstvo
Dovoljena je eksploatacija agrarnih površin ter sprememb kmetijske kulture.
Kontaminacijo pridelkov kontrolira na stroške investitorja pristojna služba nuklearne elektrarne in pristojna sanitarna inšpekcija.
Naselje
V skladu z urbanističnimi dokumenti je dovoljena gradnja in adaptacija stanovanjskih in gospodarskih objektov.
V 22,5 stopinjskem segmentu je dovoljeno največ 500 gospodinjstev.
Industrija
V skladu z urbanističnimi dokumenti je dovoljena gradnja industrijskih objektov z maksimalno dnevno migracijo v delovni izmeni 3000 zaposlenih oseb v 22,5 stopinjskem krožnem segmentu.
Omeji se gradnja industrije, ki bi utegnila motiti normalno obratovanje nuklearne elektrarne ali ogrožati njeno varnost s požari, eksplozijami, z zastrupitvami atmosfere, s korozijskimi onesnaženji ali z izstrelki. Za vsako tako gradnjo je treba pridobiti tudi soglasje pooblaščene strokovne službe Nuklearne elektrarne Krško.
Prepovedana je gradnja objektov:
– republiških rezerv,
– medicinskih centrov in socialno varstvenih ustanov stacionarnega tipa,
– večnamenske objekte družbene dejavnosti v okviru industrijske cone,
– na desnem bregu Save, razen vodnogospodarskih objektov, ki so namenjeni za preskrbo z vodo ali ureditev reke Save.
Pristojne službe Nuklearne elektrarne Krško izdajajo soglasje za vse gradnje kot sledi iz odločbe Republiškega skretariata 350/F-15/69-RR/JV.
VII. ETAPE POSEGANJA V PROSTOR
42. člen
Pred poseganjem v prostor na območju IC Vrbina se uredijo cestni priključki na javno cestno omrežje, zgradijo glavne interne transportne poti in zgradi primarno komunalno in energetsko omrežje območja.
Poseganje v prostor za potrebe poslovnih dejavnosti bo potekalo od obstoječega industrijskega tira za NEK proti vzhodu in zahodu.
Poseganje v območje proizvodno obrtne dejavnosti je vezano na izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture. Sprememba stanovanjskega območja je možna v proizvodne dejavnosti ob pogoju zagotovitve nadomestnih lokacij za obstoječe objekte.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU POSEGOV NA OBMOČJU PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV
43. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju prostorskih ureditvenih pogojev je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
44. člen
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor oziroma izvajalec del:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– z viški izkopanega materiala ravnati po pogojih, ki jih določi komunalni nadzornik Občine Krško.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih IC Vrbina je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško, KS Krško in Upravni enoti Krško.
46. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v Občini Krško.
47. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-8/99-600
Krško, dne 21. decembra 2000.
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l. r.

AAA Zlata odličnost