Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2001 z dne 8. 1. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2001 z dne 8. 1. 2001

Kazalo

90. Odlok o ureditvenem načrtu "Oblenk Strmca" P2/S4, stran 102.

Na podlagi 39., 40. in 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 21. in 44. člena navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 16. in 99. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97 in 31/98) je Občinski svet občine Postojna na 22. seji dne 27. 11. 2000 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu “Oblenk Strmca” P2/S4
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje “Oblenk Strmca” – P2 / S4 v Občini Postojna, ki ga je izdelala area – Line, d.o.o., Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, v juniju 2000, pod št. 2000/IV-102.
2. člen
Ureditveni načrt je izdelan v skladu z dolgoročnim planom Občine Postojna za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 8/89 in Uradni list RS, št. 25/93, 30/95, 4/97 in 9/98) in srednjeročnim planom Občine Postojna za obdobje 1986–1990 (Uradne objave, št. 15/87, Uradni list RS, št. 30/ 95, 4/97 in 9/98).
3. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– obrazložitev,
– geodetska dokumentacija,
– besedilo odloka.
Grafični del:
1   Izvleček iz dolgoročnega plana               M 1 : 5000
2   Prikaz območja                               M 1 : 5000
3   Obstoječe stanje in prikaz območja            M 1 : 500
4   Zazidalno ureditvena situacija                M 1 : 500
5   Namenska raba                                 M 1 : 500
6   Geodetsko zazidalna situacija                 M 1 : 500
8   Hortikulturne ureditve                        M 1 : 500
9   Prometne rešitve                              M 1 : 500
10  Načrt parcelacije                             M 1 : 500
11  Meja območja na katastrskem načrtu           M 1 : 1000
12  Idejne rešitve infrastrukture                M 1 : 1000
    (kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon)
II. MEJE OBMOČJA
4. člen
Območje, ki se ureja s tem ureditvenim načrtom, sestavljajo opuščeni objekti nekdanje vojašnice. Znotraj obravnavanega območja se nahajajo parcele št. 930/2 in 812/1 k.o. Strmca.
Obravnavano območje je kompleks vojaških skladiščnih objektov dislociranih glade na obstoječo poselitev. Bližnje naselje Strmca je spomeniško varovano, zato so širitve neželene. Obstoječe območje se ne povečuje.
5. člen
Vsi obstoječi vojaško skladiščni objekti na območju ureditvenega načrta se odstranijo. Nova organizacija prostora opredeli prometni skelet ter delitev na nove porabnike prostora.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI IZRABE
6. člen
Nova namenska raba sledi smernicam programske zasnove planskih dokumentov Občine Postojna in je obravnavano območje namenjeno poleg obrtno-poslovnim dejavnostim, še športno-rekreacijskim površinam na vstopu v kompleks ter širitvam bivalnih enot naselja Strmca.
Območje je mešana gradnja. Glede na racionalno izrabo prostorskih danosti novo notranje komunikacijsko omrežje razdeli območje v tri nize pozidave. V nizih pozidave so formirani sklopi objektov na isti gradbeni parceli. Znotraj posameznega sklopa objektov je možno poleg stanovanjske hiše zgraditi tako obratovalnice s proizvodnim programom, objekte s poslovnimi programi ali skladiščnimi površinami ter objektom kmetijske rabe. Namenska raba v nizih predvidene zazidave je prikazana v karti št. 5.
7. člen
Območje ureditvenega načrta »Oblenk Strmca P2/S4 po funkcionalnih delih delimo na tri nize pozidave ter športno rekreacijsko območje:
P2 /S4 – Veliki Strmec – jug A
namen: v sklopu novih gradbenih parcel se postavijo proizvodno skladiščni objekti s stanovanjskim objektom ter poslovnim ali garažnim aneksom. Proizvodno skladiščni objekt je možno nameniti kmetijski rabi.
P2 /S4 – Veliki Strmec – osrednji del B
namen: v sklopu dveh novih gradbenih parcel se postavijo poslovni objekti s skladiščnimi ali proizvodnimi prostori k stanovanjskima objektoma ter poslovnim ali garažnim aneksom;
P2 /S4 – Gornji Strmec – zaledje C
namen: v sklopu novih gradbenih parcel se postavijo stanovanjski objekti z manjšim poslovnim ali garažnim aneksom;
P2 /S4 – Gornji Strmec – športno-rekreacijsko območje D
namen: v sklopu novih ureditev je predvidena izvedba dveh večnamenskih igrišč s spremljajočim servisno garderobnim objektom ter v sklopu zelenih površin ureditev otroškega igrišča
8. člen
Površine obsegajo:
A) Območje proizvodno-skladiščne dejavnosti
– novogradnja
Na padajočem terenu se postavijo proizvodne hale ali gospodarski objekti za potrebe kmetijske dejavnosti. Na te objekte se v posamezen sklop lahko dogradi še stanovanjska hiša, ki se poveže z aneksom k proizvodnim objektom. Skupno oblikovano dvorišče ali manipulacijska površina se navezuje na novozgrajeni prometni skelet s prilagoditvijo na razgiban relief. Gradnja je zasnovana v podolgovati zasnovi, kjer je daljša stranica vzporedna s plastnicami in sledi osi osrednji komunikaciji območja, razen za živinorejsko dejavnost.
B) Območje poslovnih dejavnosti
– novogradnja
Osrednji del območja ustvari krožno napajanje zunanjih parcel. V osrednjem sta formirana dva sklopa objektov. Znotraj posameznega sklopa se vzdolžno postavi sklop objektov, ki so vezani na obe glavni komunikaciji naselja. Glavne osi objektov sledijo plastnicam oziroma osi prometnic. Glede na glavne osi je možno izvesti tudi pravokoten del sklopa. Posamezen sklop je sestavljen iz poslovnega objekta s skladiščnimi ali proizvodnimi površinami ter stanovanjske hiše. Oba dela sta povezana z veznim aneksom, ki je namenjen lahko poslovni dejavnosti ali garažnim potrebam stanovanjskega dela.
C) Območje stanovanjske gradnje
– novogradnja
Zaledni del območja leži na padajočem terenu in predstavlja zadnjo stran z navezavo na raščen gozdni teren. V tem nizu se formira enostranska individualna stanovanjska gradnja z manjšimi površinami namenjenim poslovno-servisnim dejavnostim. Objekti so vzdolžno oblikovani in postavljeni med seboj vzporedno tako da na napajalno prometnico predstavljajo ulično zasnovo. Osi objektov do prometnice so v rahlem odklonu, s tem da odprejo daljšo stranico objekta bolj proti jugu. Poslovni deli se izvedejo kot aneks k osnovnemu stanovanjskemu gabaritu.
D) Športno-rekreacijski trg naselja
– nove ureditve
Na reliefnem prelomu je oblikovan manjši trg, ki je po svoji zasnovi križišče napajalne in glavne ceste ter ploščadi pred športnimi površinami. Glede na prostorske danosti se v brežino vkoplje ploščad za večnamenske igralne površine. Pred športnimi površinami je predvidena ploščad z manjšim servisno-garderobnim objektom.
Vrste posegov v prostor
9. člen
Ureditveni načrt predvideva novogradnje ter potrebne nove zunanje ureditve. Gradnja objektov je dopustna na novo oblikovnih zemljiščih, pri čemer se upošteva oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami. Zemljišče za gradnjo objektov mora biti vsaj 1,5-krat za gradnjo poslovnih objektov pa vsaj 1,8-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na pripadajočem zemljišču.
10. člen
Nova individualna stanovanjska gradnja
Za oblikovanje individualnih stanovanjskih hiš veljajo skupni pogoji:
– maksimalen vertikalen gabarit za individualno gradnjo je P + N + M,
– maksimalen horizontalen gabarit stanovanjskega objekta je določen z obvezno izhodiščno točko v načrtu oziroma mejo maksimalne tlorisne zasnove, kot je določena v grafičnih prilogah (glej karta št. 4 in 6 – geodetsko zazidalna situacija),
– pri oblikovanju objektov je nujno upoštevati tipične arhitekturne zasnove in člene, ki jih opredeljuje tipika posamezne širše arhitekturne krajine,
– pri gradnji novih prostostoječih objektov je potrebno upoštevati:
– glavno smer slemena,
– vzporednost slemen med seboj in z drugimi elementi v prostoru,
– izhodiščno točko objekta (en vogal), ki tvori oblikovanost ulice,
– prilagojenost terenu z obsegom etaž ali medetaž,
– vsi pogoji so za vsak poseg prikazani v grafični prilogi – karti št. 6.
11. člen
Dopolnilna gradnja:
– izgradnja dopolnilnih objektov tudi dozidave na funkcionalnih zemljiščih prostostoječih individualnih hišah je dovoljena pod pogoji:
– tlorisna bruto etažna površina vseh objektov na zemljišču ne sme presegati 40% etažne površine stanovanjske hiše,
– vertikalen gabarit dopolnilnih objektov in dozidav je P + dP, ali v vkopanih primerih P + M,
– vsi dopolnilni objekti po namenu služijo kot dopolnitev stanovanjskim prostorom oziroma njihovi dopolnilni dejavnosti,
– dopolnilna gradnja naj bo locirana ob stanovanjski objekt tako, da ublaži močne višinske kontraste (P + M – padajoč teren – oporni zid),
– pri dozidavah je potrebno zagotoviti vsem varstvenim, sanitarno-tehničnim in požarnim predpisom (dostop, dovoz, intervencija, hrup, osvetlitve, onesnaževanje zraka, požarni obmiki ali ukrepi, moteči pogledi itd.),
– vse nastale kaskade zaradi opornih zidov, ureditev teras ali dopolnilne gradnje je nujno maksimalno zimzeleno ozeleniti,
– oporni zidovi se izvedejo po izgledu v kamiti izvedbi.
12. člen
Ob povezovalni cesti so locirane parkirne površine ter predvidena gradnja garažnih objektov.
Na parkiriščih ni dovoljena gradnja garažnih ali drugih sekundarnih objektov.
Predvidene površine za parkiranje se ne sme zmanjševati.
Na vzhodnem delu se uredijo rekreacijske površine z zelenim zalednjem ter manjše igrišče za najmlajšo populacijo prebivalstva.
Dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj, oziroma prometno-tehnično varen.
Intenzivnost rabe se s posameznim posegom ne sme bistveno spreminjati.
Vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti, ter sanitarno-tehničnimi predpisi.
13. člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje sosednjih in okoliških objektov. Dopustne so spremembe funkcij objektov za potrebe razvoja naselja kot dopolnitev, predvsem centralnim dejavnostim.
V postopku pridobivanja dovoljenj je nujno glede konkretne dejavnosti upoštevati mnenje krajevne skupnosti.
Programi proizvodnih in drugih servisnih dejavnosti, ki potrebujejo večje zunanje deponije in odprto skladiščenje, ter obremenjujejo območje z emisijami hrupa in povečanjem prometa, ne sodijo v območje.
14. člen
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa odlok o določitvi objektov za potrebe občanov in njihovih družin (SDL, št. 9/86 in Uradni list RS, št. 15/94) je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb in, ko dovoljuje velikost zemljišča, ki mora biti večje 1,5-krat od bruto etažne površine vseh objektov na skupnem dvorišču. Pri novogradnji se najprej te potrebe rešujejo znotraj objekta. Kolikor pa je nujno graditi pomožne objekte, se le-ti locirajo v podaljšku obstoječih smeri in so praviloma na eni strani navezani na glavni objekt. Ti prizidani deli naj ne ovirajo preglednosti prometnih površin, ne ovirajo osončenja bivalnih prostorov sosednjih objektov in so oblikovani v skladno arhitektonsko celoto z osnovnim objektom.
15. člen
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, klopi, brisoleji in ulične svetilke morajo biti oblikovno poenoteni in skladni s celostno podobo soseske. Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega izgleda ožjega območja soseske.
16. člen
Večja reklamna znamenja, informacijske table in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena na skupnih lokacijah tako, da niso moteče za okoliški ambient, ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Pred izdajo ustreznega dovoljenja za postavitev ulične opreme in vsake oznake mora investitor predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega izgleda ožjega območja soseske.
Kolikor niso oznake, table, znamenja in druga ulična oprema primerno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne urbanistične inšpekcije, oziroma jih odstrani komunalno podjetje na stroške investitorja.
17. člen
Lokacija za postavitev spominskega ali kakega drugega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor.
18. člen
Velikosti gradbene parcele za individualno gradnjo so določene z osnovnim načrtom parcelacije.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če so potrebe v skupnem širšem prostoru (peš aleja, igralne površine, skupna parkirišča itd.).
Hortikulturne ureditve
19. člen
Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati. Območje urejanja se tudi po hortikulturnem značaju deli na tri funkcionalne sklope.
Zaradi izpostavljene lege so v zazidalno ureditveni situaciji (list št. 4) naznačene lokacija predpisane zasaditve z visokimi avtohtonimi drevesi ter površine, ki se sanirajo z nižjimi grmovnicami.
Potrebno je vzdrževanje vrtov ob individualnih hišah vključno z objekti v vrtovih in ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prostostoječe rastline, skupine in žive meje.
20. člen
Naročnik ZN je obvezen določiti vzdrževalca vseh skupnih površin. Zelene površine je potrebno redno kositi in vzdrževati posamezna drevesa, skupine dreves in druge zelene sklope.
Eventualne nadomestitve odmrlega ali poškodovanega rastja je vzdrževalec dolžan izvesti z istimi rastlinskimi vrstami.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
21. člen
Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš-poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi naselja, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora.
22. člen
Območje zazidave je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.
23. člen
Specifika posameznih lokacij znotraj soseske zahteva specifične rešitve, ki so prikazane v grafičnih prilogah in so obvezno izhodišče projektantom posameznih objektov.
24. člen
Pri oblikovanju arhitekturnih členov kot so: zunanji hodnik, hodnik na stebrih, mostovž, balkon, zunanje stopnišče, arkade, vogalne arkade, opaž, zatrep, dimnik, ograja, vhod, portal, stebri in slopi, vratni okvir, dvoriščni vhod, okno, okenski okvir, fasadni elementi v ometu, v kamnu, v lesu naj projektanti v večji meri uporabljajo, oziroma naj oblikovanje sledi usmeritvam arhitekturne krajine – po prof. Fistru.
V. PROMETNE UREDITVE
25. člen
Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi osnovni mreži. Skladno s prometno zasnovo poteka motorni promet po razvejanem cestnem sistemu dvosmernih ulic.
26. člen
V delu naselja z individualno stanovanjsko gradnjo je potrebno za potrebe parkiranja stanovalcev in obiskovalcev predvideti prostore znotraj individualnih parcel.
27. člen
Za potrebe dopolnilnih dejavnosti v predelu individualne gradnje je pred izdajo dovoljenja za dejavnost preveriti zadostnost prostora za parkiranje na sami parceli in brez večjih obremenitev za ožje okolje tudi primernost glede na pogostost in varnost dostav in frekvence samega prometa.
28. člen
Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah.
29. člen
Peš promet je urejen ob vseh prometnih površinah. Glavna dostopna cesta Veliki Strmec ima na severno-zahodnem robu ceste urejen enostranski 1,2 m širok hodnih za pešce.
VI. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
30. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Investitorji so obvezni skladno s skupno izgradnjo primarnih vodov ter dinamiko gradnje poskrbeti za potrebne priključke, ki tvorijo opremljenost stavbnega zemljišča.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo, omrežje zvez ter plinovodno omrežje. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Postojna.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti itd.)
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljavcev.
31. člen
Vodovodno omrežje
V območju zazidalnega načrta je potrebno zgraditi novo vodovodno omrežje. Istočasno se zgradi tudi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki se priključi na obstoječe omrežje. Trasa omrežja in nadzemnih hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja (vodovod, kanalizacijsko omrežje) v M 1 : 1000.
Vodovodno omrežje se priključi na obstoječe omrežje za naselje Strmca.
32. člen
Kanalizacijsko omrežje
V območju zazidalnega območja je potrebno zgraditi novo kanalizacijsko omrežje za fekalne odplake. Trasa kanalizacijskega omrežja in vseh spremljajočih objektov je razvidna iz karte komunalnih naprav v M 1:1000, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Idejne rešitve v ZN predlagajo čiščenje odpadnih vod z izgradnjo nove komunalne čistilne naprave zmogljivosti čiščenja ca. 100 PE. Nova čistilna naprava bo dimenzionirana in izvedena tako, da bodo parametri pod mejnimi vrednostmi, ki so predpisani v uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96). Tehnologija čiščenja je opisana v priloženem delu idejnega projekta
Ko se bo pristopilo k izdelavi skupnega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod naselja Lohačo in Strmco (starejši del) se predlaga lokacija oziroma objekt ČN spremeni v zbiralnik in se od tu naprej priključuje na kanalizacijski sistem širšega območja.
33. člen
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni in manipulativni promet, je treba asfaltirati in meteorno vodo speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje in v ponikovalnico preko lovilcev olj.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin je možno speljati v ponikovalnico preko lovilcev olj ali separatorjev maščob in mulja.
Meteorne vode iz zelenih površin in streh je možno speljati v ponikovalnico.
34. člen
Za lovilce olj, maščob in peskolove je potrebno izdelati pravilnik obratovanja.
35. člen
Ravnanje z odpadki
Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnimi smetarskimi vozili za odvoz odpadkov.
Vsi uporabniki odvoza so se dolžni ravnati v skladu z odlokom o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Postojna.
Kolikor na posamezni parceli zaradi dopolnilne ali druge dejavnosti nastajajo posebni odpadki, je potrebno v projektu za pridobitev dovoljenj predvideti prostor za zbiranje in odvoz skladno z zahtevami zdravstvene inšpekcije. Vse deponije za potrebe dejavnosti morajo biti na zemljiščih investitorja.
36. člen
Pogoji za energetsko urejanje območja
Nova soseska se napaja iz nove TP, ki se locira znotraj območja. Idejne rešitve v UN podajajo rešitev razvoda in lokacije predvidenih bodočih priključkov.
Javna razsvetljava bo izvedena v pločniku na glavni cesti Veliki Strmec kot je prikazano v grafičnih prilogah.
37. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Telefonsko omrežje se priključi na javno telefonsko omrežje, ki napaja obstoječi del naselja Strmca. Telefonsko omrežje je prikazano na karti z omrežjem zvez.
VII. POGOJI VAROVANJA IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
38. člen
Varstvo zraka
V območju ZN trenutno ni predvidena dejavnost, ki predstavlja večjo nevarnost za onesnaževanje zraka. Predvidena gostota malih kurišč pa lahko predstavlja povečano emisijo, še zlasti ob uporabi slabših vrst goriva. Posebno pozornost je potrebno posvetiti temu, da se ne bi povečale emisije.
Za objekte tehnoloških dopolnilnih dejavnosti ali posebna kurišča določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS.
Pri objektih, ki imajo možnost izgradnje obratovalnic dopolnilnih dejavnosti, je potrebno preveriti možnost prekomernega onesnaževanja zraka.
39. člen
Varstvo pred hrupom
Soseska Strmec je zaradi svoje lege nekoliko izpostavljena prometnemu hrupu – tranzitni promet. S posebnimi ukrepi želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi ublažiti hrup. Po maksimalni dolžini ob cesti naj bodo protihrupne ozelenjene bariere. Celotno območje zazidalnega načrta spada v III. stopnjo varstva pred hrupom – mešano območje, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje.
Mejne ravni hrupa za to območje so:
– dnevna    60 dBA,  – nočna   50    dBA;
kritične ravni za obravnavano območje so:
– dnevna    69 dBA    –nočna   59    dBA,
mejne ravni hrupa za posamezen vir znotraj območja ZN pa so:
– dnevna    48 dBA   – nočna   58    dBA;
V pritličjih večnamenskih objektov niso dovoljene hrupne dejavnosti, ki poslabšujejo bivalne pogoje soseske.
40. člen
Varstvo voda
Meteorne vode z utrjenih površin (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja ali separartorji.
Pri vseh dejavnostih definira konkretne pogoje za posamezno dejavnost pristojna inšpekcijska služba.
Po končani gradnji je potrebno območje urediti skladno z rabo površin. Vse proste površine je potrebno urediti zavarovanja zemljišč pred erozijo in prekomernim onesnaževanjem sosednih zemljišč.
41. člen
Protipožarna varnost
Pogoji protipožarne zaščite so podani v pogojih Požarne inšpekcije.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
42. člen
Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na obravnavanem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih odločbah.
Poleg določil ureditvenega načrta je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej. Glede dovoljevanja posameznih konkretnih dejavnosti daje obvezno mnenje tudi krajevna skupnost.
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti ali pri definiranju dopolnilnih dejavnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.
Izbor novih ali dopolnilnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja.
Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve razen v delih, kjer so označene nujne ozelenitve z ustrezno vegetacijo. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega omrežja ter glavnim vedutam naselja.
Pri izvajanju sprememb zazidalnega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.
IX. KONČNE DOLOČBE
43. člen
Določila odloka o pomožnih objektih je potrebno smiselno prilagoditi tako, da tlorisna bruto-etažna površina vseh objektov na zemljišču ne sme presegati 30% etažne površine stanovanjske hiše.
44. člen
Investitor si pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobi smernice zdravstvene inšpekcije za projektiranje glede sevanja radona.
Za gradnjo novih prostostoječih objektov, dopolnilnih objektov ter dozidav izdela registrirana gospodarska družba za dejavnost urbanističnega načrtovanja lokacijsko dokumentacijo, ki je osnova za izdajo dovoljenja in projektiranje.
45. člen
Ureditveni načrt za območje »Oblenk Strmca« P2/S4 je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Občini Postojna.
46. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba.
47. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 032-01-2/00
Postojna, dne 27. novembra 2000.
Župan
Občine Postojna
Josip Bajc, jur. l. r.