Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2001 z dne 8. 1. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2001 z dne 8. 1. 2001

Kazalo

60. Statut Občine Idrija, stran 49.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) je Občinski svet občine Idrija na 17. redni seji dne 14. 12. 2000 sprejel
S T A T U T
Občine Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Idrija je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, ki obsega območja naslednjih naselij: Čekovnik, Črni Vrh, Dole, Godovič, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idrija, Idrijska Bela, Idrijske Krnice, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Lome, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Spodnji Vrsnik, Srednja Kanomlja, Strmec, Vojsko, Zadlog, Zavratec in Žirovnica.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so njena izvirna pristojnost ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju svojih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Sedež občine je v Idriji, Mestni trg 1.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni le z zakonom in po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
6. člen
V Občini Idrija so ustanovljeni ožji deli občine - krajevne skupnosti: Črni Vrh z naselji Črni Vrh, Idrijski Log, Javornik, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec in Zadlog, Dole z naselji Dole, Gore, Idršek in delom naselja Jelični Vrh - razen hišnih številk 15 in 30 do 33, Godovič z naseljem Godovič in delom naselja Jelični Vrh - hišne številke 15 in 30 do 33, Mesto Idrija z mestom Idrija in naseljema Čekovnik in Idrijska Bela, Kanomlja z naseljema Gorenja in Srednja Kanomlja, Krnice-Masore z naseljema Idrijske Krnice in Masore, Ledine z naselji Gorenji Vrsnik, Govejk, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Mrzli Vrh, Pečnik, Spodnji Vrsnik in Žirovnica, Spodnja Idrija z naseljema Spodnja Idrija in Spodnja Kanomlja, Vojsko z naseljem Vojsko, Zavratec z naseljema Zavratec in Potok.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti občine so določeni s tem statutom in odlokom občine.
7. člen
Občina Idrija praznuje občinski praznik 22. junija v spomin na dan, ko so leta 1508 odkrili izjemno bogato ležišče cinabaritne rude, kar je zagotovilo večstoletno neprekinjeno delovanje rudnika in vsega življenja, ki je bilo povezano z njim. Ta dan so od leta 1508 do leta 1945 slavili kot dan sv. Ahacija.
Krajevne skupnosti lahko določijo v svojih statutih krajevne praznike in simbole.
8. člen
Simbola Občine Idrija sta grb in zastava.
Grb predstavlja srebrn ščit, na katerem je antična podoba Merkurja.
Zastava je deljena v grbovnih barvah cinober rdeča, pod njo zlatorumena in spodaj živosrebrno bela.
9. člen
Pečat Občine Idrija je okrogle oblike, v sredini je grb občine, ob krožnici pa napis Občina Idrija.
10. člen
O obliki in uporabi zastave, grba in pečata sprejme občinski svet poseben odlok.
11. člen
Državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge za napredek znanosti, umetnosti in kulture ter za druge izjemne dosežke, ki pomenijo pomemben prispevek pri razvoju in ugledu Občine Idrija, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana.
12. člen
Občina daje nagrade fizičnim in pravnim osebam za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k nadaljnjemu razvoju občine in k kvaliteti življenja občanov.
Postopek in merila za podeljevanje nagrad se določi s posebnim odlokom.
13. člen
Občina Idrija lahko sodeluje z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezujejo v skupnosti, zveze in združenja.
Občina Idrija lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
14. člen
Občina Idrija se lahko pobrati in vzpostavlja prijateljske stike z drugimi občinami in mesti.
O tem sprejme občinski svet posebno listino.
II. NALOGE OBČINE
15. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov, zemljišč ter drugega njenega premoženja in določa najemnine in zakupnine za oddano premoženje,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– v okviru svojih pristojnosti oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi in v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja (profitna, neprofitna in socialna) in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost ter predšolsko varstvo otrok, tako da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne, vzgojno-varstvene in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo ta področja, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi, vzgojno-varstvenemi zavodi in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na teh področjih,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe,
– sodeluje s Centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje in zagotavlja raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,
– gradi in vzdržuje objekte za kulturne dejavnosti.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakoni, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– občinske ceste (lokalne, krajevne in gozdne),
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč ob požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primerih elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
16. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– zagotavljanje mrliško ogledne službe,
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
17. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
18. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom in po odločitvi občinskega sveta lahko tudi podžupan opravlja svojo funkcijo poklicno.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
19. člen
Mandatna doba organov občine traja štiri leta.
20. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev informiranja na sejah občinskega sveta, občinskih odborov in drugih občinskih organov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
21. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov, razen če zakon ali ta statut ter poslovnik določajo drugačno večino.
22. člen
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
2. Občinski svet
23. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik občinskega sveta, njegovih delovnih teles,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe iz 41. člena tega statuta,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta in župana ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskih funkcionarjev,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– nadzoruje delo odborov in komisij,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo notranjo organizacijo in delovno področje,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom, statutom ali z odlokom za odločanje pooblaščen župan,
– določa način in pogoje za prodajo in oddajo stavbnih zemljišč,
– odloča o najemu občinskega posojila in dajanju poroštva, če ni s tem statutom drugače določeno,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklic zbora občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo za delo funkcionarjev občine ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila za člane organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način njihovega izvajanja,
– ustanavlja zavode za opravljanje družbenih dejavnosti,
– ustanavlja javna podjetja ter javne gospodarske zavode,
– potrjuje cene in določa višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja nalog, ki jih država prenaša na občino,
– odloča o sodelovanju z drugimi občinami,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v organe upravljanja javnih zavodov in podjetij,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut ali za katere ni določena pristojnost drugih organov,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, pristojne za občino,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote.
24. člen
Občinski svet ima enaindvajset članov.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru, z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Svetnik, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo svetnika in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije svetnika.
25. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prvega odstavka.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
26. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Prvo sejo skliče dotedanji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Do potrditve mandata novemu županu vodi sejo najstarejši član sveta.
27. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta in njegovih delovnih teles opravlja občinska uprava.
28. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje in vodi župan, praviloma enkrat mesečno, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan lahko za vodenje sej pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih niti župan, niti pooblaščeni podžupan oziroma niti član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan mora sklicati sejo na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta, seja pa mora biti najkasneje v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Dnevni red seje predlaga župan na lastno pobudo ali na predlog članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje; župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
O sprejemu dnevnega reda odloči v skladu s poslovnikom občinski svet. V primeru, da predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda najmanj četrtina članov sveta, se sprememba oziroma dopolnitev uvrsti na dnevni red brez glasovanja.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, predloge in pobude članov sveta.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Svet lahko v skladu s poslovnikom sklene, da se javnost izključi.
Zunanji člani občinskih odborov in komisij imajo pravico sodelovati na sejah sveta pri točkah, ki se tičejo dela odbora. Člani odborov in komisij so na zahtevo sveta dolžni odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na sejah navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitev z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določata drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar to določa zakon ali ta statut, ali kadar to zahteva najmanj šest članov sveta.
31. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopke odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
32. člen
Občinski svet imenuje komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Delovna telesa sveta imajo največ sedem članov, od tega mora biti najmanj polovica članov občinskega sveta. Delovno telo vodi član občinskega sveta, ki ga na svoji prvi seji imenuje delovno telo. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski upravi.
Delovna telesa sveta so za svoje delo odgovorna občinskemu svetu.
Komisije so lahko stalne ali so ustanovljene za posebne naloge.
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
33. člen
Občinski svet mora imeti statutarno-pravno komisijo, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, komisijo za nagrade ter komisijo za vloge in pritožbe občanov.
Vsebino nalog in sestavo teh komisij se določi s poslovnikom.
34. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– za finance in proračun,
– za gospodarske javne službe,
– za družbene dejavnosti,
– za urejanje prostora in varstvo okolja,
– za gospodarske dejavnosti.
Naloge in sestava odborov se podrobneje določi v poslovniku.
35. člen
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta na svoji prvi seji.
Člane imenuje in razrešuje v skladu s poslovnikom občinski svet.
36. člen
Postopek za imenovanje in razrešitev predstavnikov občine v organe upravljanja javnih zavodov in podjetij, določa poslovnik.
Predstavnik občine mora pri svojem delu v organu upravljanja zavoda ali podjetja sodelovati z občinsko upravo in upoštevati smernice, stališča in sklepe občinskega sveta ter drugih občinskih organov, ki se nanašajo na področje delovanja zavodov in podjetij. Predstavnik občine v organu upravljanja zavoda ali podjetja ima pravico sodelovati na seji občinskega sveta pri obravnavi dela tega zavoda ali podjetja.
3. Župan
37. člen
Občina ima župana, ki ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata prejšnjega župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi svetnikov na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ko ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru, z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
38. člen
Glede prenehanja mandata župana in podžupana se primerno uporabljajo določbe 25. člena tega statuta.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši.
39. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu ustanovitev organov občinske uprave in določitev njihovega delovnega področja,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi ter sklepa delovna razmerja z zaposlenimi v občinski upravi,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,
– imenuje in razrešuje direktorja in predstojnike organov občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
40. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnih razmerah, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
41. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
42. člen
Župan kot svoje posvetovalno telo sklicuje predsednike krajevnih skupnosti.
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
43. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
44. člen
Občina ima največ dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta.
Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Župan določi podžupana, ki ga nadomešča, če ga ne določi, župana nadomešča najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
4. Nadzorni odbor
45. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svojih pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
46. člen
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet izmed strokovnjakov s finančno-računovodskega in pravnega področja.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta najkasneje v 45 dneh po prvi seji občinskega sveta. Listo kandidatov oblikuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje delo nepoklicno.
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.
Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in ga tudi razrešijo.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz prvega odstavka 27. člena tega statuta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov občinskega sveta.
47. člen
Nadzorni odbor izvaja nadzor predvsem s:
– pregledovanjem in proučevanjem pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi, itd.),
– pregledovanjem listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– ugotavljanjem skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti trošenja sredstev in njihovega učinka glede na opredeljeni cilj,
– izdelovanjem nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– obravnavanjem pripomb strank v postopku,
– sprejemanjem poročila ter mnenj in priporočil oziroma predlogov ukrepov nadzorovanim osebam,
– obveščanjem pristojnih organov občine in predlaganjem ukrepov iz njihove pristojnosti,
– obveščanjem javnosti - občanov o ugotovitvah,
– oblikovanjem zahtev za izvedbo revizije po Računskem sodišču RS,
– prijavo suma storitve prekrška oziroma suma storitve kaznivega dejanja pristojnemu organu.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Občinski svet, župan in organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni na zahtevo nadzornega odbora predložiti na vpogled vse akte in listine, ki se nanašajo na porabo proračunskih sredstev. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občinskih organov, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela najmanj enkrat letno poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Občinski svet in župan lahko zahtevata od nadzornega odbora, da poda o določeni zadevi mnenje oziroma, da opravi izredni nadzor pri porabniku proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v skladu s tem statutom sprejme svoj poslovnik.
Za delo nadzornega odbora so zagotovljena sredstva v občinskem proračunu.
48. člen
V primeru, da nadzorni odbor pri nadzoru ugotovi manjše nepravilnosti, pozove stranko v postopku, da jih v določenem roku odpravi in odpravi tudi vse nastale posledice. Če so napake v roku odpravljene, niso sestavni del poročila.
Pred obravnavo poročila na občinskem svetu mora občinski svet zahtevati mnenje stranke v postopku.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
49. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov določenega dela občine ali 5% volivcev, vendar ne manj kot 5 volivcev, s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
50. člen
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce te skupnosti. Krajevne skupnosti občine praviloma samostojno:
– v skladu z veljavnimi predpisi izvajajo lokalne javne službe,
– vzdržujejo krajevne ceste,
– upravljajo s svojim premoženjem,
– pospešujejo kulturne in druge društvene dejavnosti v kraju,
– dajejo mnenja k rabi prostora v krajevni skupnosti.
Občina lahko na posamezne krajevne skupnosti prenese vodenje investicij, če za to izrazi interes krajevna skupnost in ima za to usposobljen kader.
Občani lahko preko krajevne skupnosti predlagajo občini ukrepe na vseh področjih iz izvirne pristojnosti občin, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Podrobneje se naloge iz tega člena določijo z odlokom.
51. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
52. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo prebivalci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
53. člen
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča sočasno z mandatom občinskih svetnikov.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine in zaposlitvijo v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
Član sveta krajevne skupnosti opravlja funkcijo nepoklicno.
54. člen
Prvo sejo sveta novoustanovljene krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov krajevne skupnosti. Prvo sejo sveta obstoječih krajevnih skupnosti pri nadaljnjih volitvah skličejo dotedanji predsedniki svetov najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov svetov krajevnih skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
55. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja skupnost in svet krajevne skupnosti, sklicuje in vodi seje sveta, sklicuje in vodi zbore krajanov, ki obravnavajo zadeve iz pristojnosti krajevne skupnosti, ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
56. člen
Svet krajevne skupnost izvoli podpredsednika na predlog predsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
57. člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom opredeljene kot naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– seznanja župana s svojimi programi dela pred pripravo predloga odloka o proračunu občine.
58. člen
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna v sorazmerju s prenesenimi nalogami, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in predlagajo sveti krajevnih skupnosti. Finančne načrte, ki so kot priloga sestavni del občinskega proračuna, sprejme občinski svet na predlog župana.
Pravni posli, ki jih sklene svet KS, katerih vrednost presega 3 milijone SIT, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. Vrednost se vsako leto ob sprejemanju odloka o proračunu uskladi s stopnjo inflacije.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja je veljavna, kadar da nanjo soglasje občinski svet.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje žiro račune. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
59. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
60. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
61. člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe krajevnih skupnosti ter inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
62. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
63. člen
Naloge občinske uprave opravljajo občinske službe.
64. člen
Za delo služb je direktor občinske uprave odgovoren županu.
65. člen
Naloge občinske uprave opravljajo direktor občinske uprave, višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci.
66. člen
Občinska uprava izvršuje odloke in druge splošne akte, ki jih v okviru svojih pristojnosti izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
67. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka ali za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
68. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
69. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
70. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma organ v njegovi sestavi.
71. člen
O izločitvi zaposlenega v upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi sam odloči.
O izločitvi direktorja občinske uprave in župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
72. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski organi.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
VI. DRUGI ORGANI OBČINE
73. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
VII. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
74. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
75. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so pristojni občinski organi dolžni obravnavati in jih upoštevati pri izvajanju svojih nalog. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
76. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
77. člen
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5% volivcev v tej skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazloženi predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivcev, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
78. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajni način.
79. člen
Zbor občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedujočega, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10% volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica volivcev, ki sodeluje na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor, ugotovi sklepčnost zbora, koliko volivcev je glasovalo za odločitve, ter piše zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor seznani občinski svet in župana ter ga objavi na krajevno običajni način.
2. Referendum o splošnem aktu občine
80. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali svetnika.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
81. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali svetnik najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je predlog za razpis referenduma vložen ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
82. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če referendum potrdi splošni akt občine ali njegove posamezne določbe, mora župan potrjeni akt oziroma potrjene določbe objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je sprejel splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, do konca njegovega mandata.
83. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča in podpis.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, obvesti pobudnika o tem v osmih dneh po prejemu pobude in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
84. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
85. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa na nedeljo ali drug dela prosti dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov.
86. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki je glasovala.
87. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
88. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
89. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo uvedel samoprispevek, ki so glasovali.
5. Ljudska iniciativa
90. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
91. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
92. člen
Občina Idrija organizira javne službe na naslednjih področjih:
– vzgoja in izobraževanje,
– zdravstvo,
– kultura,
– socialno varstvo,
– šport,
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanjem, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– distribucija plina v javnem omrežju,
– vzdrževanje in upravljanje infrastrukturnih in drugih objektov (javnih tržnic, parkirišč in postajališč),
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo, dezinsekcijo in dezinfekcijo,
– vzdrževanje lokalnega telekomunikacijskega omrežja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– sejemske dejavnosti,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
Občinski svet lahko z odlokom razglasi še druge dejavnosti za javne službe.
93. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste gospodarskih javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
94. člen
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave;
– z ustanavljanjem zavodov in javnih podjetij;
– z dajanjem koncesij;
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb lahko občina skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE
95. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice ter vrednostni papirji.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti po načelih dobrega gospodarja.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin. Občinski svet lahko pooblasti župana, da samostojno odloča o pridobitvi nepremičnin do vrednosti, katere višino določi za vsako leto občinski svet ob sprejemu proračuna.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo in zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja
96. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
97. člen
Proračun je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in krajevna skupnost.
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drug uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik).
98. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov in račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev in drugi dohodki in prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem ter načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.
99. člen
Proračun občine mora biti praviloma sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in akta o začasnem financiranju javne porabe.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.
100. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati samo za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se delijo na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga pripravi ustrezna javna gospodarska služba ob upoštevanju predlogov krajevnih skupnosti, sprejme pa občinski svet.
Sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zbrana na območju krajevne skupnosti, so namenjena uporabi na območju te iste krajevne skupnosti.
101. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
Župan lahko pooblasti podžupana oziroma posamezne delavce občinske uprave za izvrševanje proračuna.
102. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. Z ukrepi začasnega zadržanja lahko župan ustavi prevzemanje obveznosti, predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna le-ta ne more uravnovesiti, mora župan najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna predlagati rebalans proračuna.
103. člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
104. člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
105. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva tekoče rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O najemanju posojila odloča župan.
106. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
107. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev 2. točke prvega odstavka odloča župan.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
108. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se skupaj z ustreznimi indeksi izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
109. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil v višini največ 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.
110. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
111. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo.
Izdana soglasja in poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja.
112. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so:
– del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
113. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča,
– komunalni prispevek,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– turistične takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– prihodki od denarnih kazni za občinske prekrške,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, določene z zakonom.
Finančno poslovanje izvršuje finančna služba. Delo finančne službe nadzorujejo župan, direktor občinske uprave in nadzorni odbor.
114. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE TER SPLOŠNI AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1. Splošni akti občine
115. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike, navodila in obvezne razlage svojih predpisov kot splošne upravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
116. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
117. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega, naloge, sestavo in način dela njegovih delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
118. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je to določeno z zakonom.
119. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
120. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
121. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
122. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za posamezno proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih članov občinskega sveta.
123. člen
Z obvezno razlago občinski svet pojasnjuje konkretne določbe svojih splošnih aktov v primeru, če pri njihovem izvajanju prihaja do dvomov oziroma različnih razlag.
124. člen
Statut, odlok in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
2. Posamični akti občine
125. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
126. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
3. Splošni akti krajevnih skupnosti
127. člen
Krajevna skupnost ima statut.
Statut je temeljni splošni akt krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino vseh članov.
Statut začne veljati, ko da nanj soglasje občinski svet.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
128. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
129. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
130. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
131. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in z zakoni.
XII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
132. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se Občina Idrija lahko povezuje v pokrajino.
133. člen
O ustanovitvi, spremembi ali ukinitvi pokrajine odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
Občina lahko izstopi iz pokrajine z odločitvijo občinskega sveta. O odločitvi sveta se lahko izvede referendum. Sklep o izstopu mora biti sprejet najkasneje šest mesecev pred zaključkom proračunskega leta. Glede postopka izstopa se smiselno uporabljajo določbe o ustanovitvi pokrajine.
134. člen
Občina opredeli lokalne zadeve širšega pomena, ki jih prenaša na pokrajino, s tem statutom.
Občinski svet daje soglasje pri urejanju na pokrajino prenesenih lokalnih zadev širšega pomena.
XIII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV STATUTA
135. člen
Spremembo ali dopolnitev tega statuta lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj trideset volivcev.
Predlog spremembe ali dopolnitve mora vsebovati besedilo členov in obrazložitev.
136. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu na dveh sejah.
Predlog je sprejet, če zanj glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
137. člen
Premoženja, naprave in pravice, ki so bile na dan 31. 12. 1994 premoženje krajevnih skupnosti, ostanejo v njihovi lasti.
138. člen
Obstoječi delovni telesi občinskega sveta odbor za turizem in promocijo in odbor za kmetijstvo in gozdarstvo nadaljujeta s svojim delom do prvih naslednjih volitev občinskega sveta.
Delovno telo odbor za gospodarske dejavnosti imenuje prvi naslednji novoizvoljeni občinski svet.
139. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95, 63/98 in 68/98).
140. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01502-1/99
Idrija, dne 14. decembra 2000.
Župan
Občine Idrija
Cveto Koder, univ. dipl. inž. arh. l. r.