Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2000 z dne 23. 11. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2000 z dne 23. 11. 2000

Kazalo

4443. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, stran 11209.

Na podlagi drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US, 29/95 in 80/99) in drugega odstavka 73. člena v zvezi s 74. členom zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 – odl. US, 1/99, 41/99, 36/00 in 54/00) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje in postopek za napredovanje strokovnih delavcev in strokovnih delavk ter strokovnih sodelavcev in strokovnih sodelavk na področju socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci in strokovni sodelavci) v nazive.
2. člen
Strokovni delavci in strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo lahko napredujejo v naziv mentor in v naziv svetovalec, strokovni delavci in strokovni sodelavci z visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec in v naziv višji svetovalec.
3. člen
Pristojni minister lahko pridobljeni naziv odvzame iz razlogov in po postopku, ki je predpisan s tem pravilnikom.
II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE V NAZIV
4. člen
Strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, lahko napreduje v naziv mentor, strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo, pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima opravljen strokovni izpit,
– ima najmanj štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo,
– je uspešen pri delu,
– je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk.
5. člen
Strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, lahko napreduje v naziv svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– je imel najmanj štiri leta naziv mentor,
– je uspešen pri delu,
– je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 35 točk.
Strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo, lahko napreduje v naziv višji svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– je imel najmanj štiri leta naziv samostojni svetovalec,
– je uspešen pri delu,
– je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 35 točk.
6. člen
Svetovalec, ki pridobi visokošolsko izobrazbo, lahko ne glede na določbe 4. in 5. člena tega pravilnika pridobi naziv samostojni svetovalec in sicer ob prvi redni podelitvi nazivov po tem, ko je oddal vlogo z dokazili.
7. člen
Pri vsakem napredovanju v naziv strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec obdrži število plačilnih razredov. V primeru, da bi strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec kljub napredovanju imel nižji količnik, obdrži že pridobljeni količnik.
8. člen
Posamezni uspešno končani programi strokovnega izobraževanja in opravljena dodatna strokovna dela se za napredovanje v naziv lahko točkujejo in uveljavljajo le enkrat.
Strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki je pridobil naziv, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja strokovno izobraževanje in dodatna strokovna dela, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.
V primeru ukrepov iz 21. člena tega pravilnika pa lahko ne glede na določbe tega pravilnika strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec napreduje v naziv takrat, ko izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv po tem pravilniku, pri čemer se delovna doba, strokovno izobraževanje in dodatna strokovna dela upoštevajo za čas od dokončnosti odločbe o disciplinskem ukrepu oziroma po preteku posledic ukrepa iz druge ali tretje alinee 21. člena tega pravilnika.
1. Upoštevanje delovne dobe v socialnem varstvu
9. člen
Za eno leto delovne dobe v socialnem varstvu se šteje dvanajst mesecev dela s polnim delovnim časom.
Šteje se, da pogoj delovne dobe po tem pravilniku na področju socialnega varstva izpolnjuje tudi strokovni delavec ali strokovni sodelavec, ki opravlja storitve, ki se vsebinsko nanašajo na področje socialnega varstva.
V primeru krajšega delovnega časa se čas delovne dobe sorazmerno podaljša.
V delovno dobo za napredovanje v naziv se ne všteva čas pripravništva.
2. Delovna uspešnost
10. člen
Delovno uspešen je tisti, ki redno napreduje v plačilne razrede na podlagi pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 41/94, 24/96, 50/97 in 101/00).
3. Strokovno izobraževanje in usposabljanje
11. člen
Za strokovno izobraževanje po tem pravilniku se šteje organizirano izobraževanje in usposabljanje po programih, ki jih na predlog Socialne zbornice Slovenije potrdi strokovna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo.
Za strokovno izobraževanje po tem pravilniku se šteje tudi izobraževanje in usposabljanje, ki ni urejeno v prejšnjem odstavku, če se tematsko nanaša na področje socialnega varstva.
Programe iz prvega in drugega odstavka tega člena ovrednoti pristojni organ Socialne zbornice Slovenije, in sicer z vrednostjo od 1 do 4 točke.
12. člen
Za vsak uspešno končan program strokovnega izobraževanja in usposabljanja pripada strokovnemu delavcu oziroma strokovnemu sodelavcu število točk, s katerimi je program ovrednoten.
Poleg programov iz prejšnjega člena se za strokovno izobraževanje po tem pravilniku štejejo tudi pridobljena diploma druge smeri, specializacija, magisterij ali doktorat znanosti, ki koristijo pri delu na področju socialnega varstva ter niso pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec razporejen, pri čemer se vrednoti:
– specializacija, diploma s 5 točkami,
– magisterij, doktorat znanosti s 6 točkami.
13 . člen
Delodajalec mora omogočiti svojim delavcem, da se strokovno izobražujejo po programih, ki se upoštevajo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v nazive v skladu s tem pravilnikom, upoštevajoč določbe o izobraževanju v kolektivni pogodbi za področje socialnega varstva, splošnimi akti in letnimi načrti izobraževanja.
4. Dodatno strokovno delo strokovnih delavcev oziroma strokovnih sodelavcev
14. člen
Dodatno strokovno delo strokovnih delavcev oziroma strokovnih sodelavcev, povezano z izvajanjem socialnovarstvene dejavnosti, se vrednoti in točkuje glede na obseg, trajanje in glede na zahtevnost:
a) z eno točko:
1. mentorstvo za enega študenta v okviru obvezne strokovne prakse,
2. komentorstvo za vsake štiri študente v okviru obvezne strokovne prakse;
b) z dvema točkama:
1. mentorstvo pripravniku ali strokovnemu delavcu oziroma strokovnemu sodelavcu – začetniku,
2. organizacija in vodenje enega strokovnega posveta ali seminarja v obsegu najmanj 8 ur,
3. dveletno vodenje strokovne skupine pri izvajalcu,
4. priprava in izvedba delavnice ali predavanja za sodelavce,
5. dveletno sodelovanje v strokovnem aktivu, ki povezuje strokovnjake na lokalni ravni,
6. enoletno sodelovanje v programih, ki jih v lokalni skupnosti organizira in izvaja delodajalec, čeprav niso njegova redna dejavnost,
7. sodelovanje v komisiji za strokovni in upravni nadzor, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo;
c) s tremi točkami:
1. enoletno vodenje strokovnega društva, kluba ali sekcije, ki se navezuje na socialno-varstveno dejavnost na lokalni ravni oziroma enoletno vodenje programov, ki jih organizira in izvaja delodajalec, čeprav niso njegova redna dejavnost,
2. vodenje komisije za strokovni in upravni nadzor, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo,
3. dveletno sodelovanje v strokovnem aktivu, ki je organiziran na nivoju države,
4. dveletno vodenje strokovnega aktiva, ki povezuje strokovnjake na lokalni ravni;
č) s štirimi točkami:
1. enoletno aktivno sodelovanje v delovni skupni na lokalni ali širši ravni z namenom razvojno-raziskovalnega in drugega strokovnega dela v povezavi s Socialno zbornico Slovenije, Visoko šolo za socialno delo ter drugimi institucijami, ki izobražujejo kadre za področje socialnega varstva ali opravljajo razvojno-raziskovalno delo na področju socialnega varstva,
2. objava strokovnega članka v obsegu najmanj 1/2 avtorske pole,
3. predavanje ali izvedba delavnice na strokovnem posvetu, organiziranem za delavce več socialnovarstvenih zavodov ali za več drugih izvajalskih organizacij oziroma predavanje ali referat na državnem posvetu, kongresu ali konferenci,
4. referat na mednarodni konferenci ali kongresu, objavljen v dokumentu konference ali kongresa;
d) s petimi točkami:
1. soavtorstvo priročnika s področja socialnega varstva,
2. strokovni članek v obsegu najmanj 1/2 avtorske pole, objavljen v tuji strokovni literaturi,
3. priprava elaborata, programa ali drugega strokovnega gradiva, ki ga obravnava in sprejme strokovni svet RS, pristojen za socialno varstvo;
e) s šestimi točkami:
1. avtorstvo priročnika s področja socialnega varstva,
2. objavljen prevod lastnega priročnika s področja socialnega varstva,
3. soavtorstvo strokovne knjige s področja socialnega varstva;
f) s sedmimi točkami:
1. avtorstvo strokovne knjige s področja socialnega varstva,
2. objavljen prevod lastne strokovne knjige s področja socialnega varstva.
III. POSTOPEK NAPREDOVANJA V NAZIV
15. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo (v nadaljevanju: minister), imenuje komisijo za podelitev nazivov (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, in sicer: dva predstavnika Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in en predstavnik Socialne zbornice Slovenije.
16. člen
Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki tudi vodi evidenco po tem pravilniku podeljenih in odvzetih nazivov.
17. člen
Predlog komisiji za napredovanje v naziv po tem pravilniku lahko da:
– strokovni vodja ali direktor delodajalca,
– strokovni svet delodajalca,
– kandidat sam.
18. člen
Predlog za napredovanje v naziv mora vsebovati:
– izpolnjen obrazec, ki je sestavni del tega pravilnika,
– življenjepis s pomembnimi podatki o strokovni karieri kandidata in
– dokazila o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje.
Kot dokazila o izpolnjevanju pogojev za napredovanje se uporabljajo potrdila in druge uradne listine.
19. člen
Predloge za napredovanje v naziv pošlje predlagatelj komisiji.
Če komisija ugotovi, da je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, določenih s tem pravilnikom, pozove predlagatelja, da predlog dopolni v roku petnajstih dni po prejemu obvestila.
Če predlagatelj predloga po preteku roka iz prejšnjega odstavka ne dopolni z zahtevanim dokazilom, se šteje, da pogoj, za katerega predlagatelj ni predložil dokazila, ni izkazan.
20. člen
Minister odloči o napredovanju v nazive na podlagi predloga komisije dvakrat letno.
Strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v naziv, podeli minister nazive s posebno listino glede na rok vložitve predloga, in sicer:
– s 1. julijem, če je bil predlog vložen do 30. aprila,
– s 1. januarjem, če je bil predlog vložen do 31. oktobra.
IV. RAZLOGI ZA ODVZEM NAZIVA
21. člen
Strokovnemu delavcu oziroma strokovnemu sodelavcu se naziv lahko odvzame v naslednjih primerih:
– če mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi kršitev v zvezi z uresničevanjem pravic strank;
– če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica po prvem odstavku 67. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 in 23/99) ali
– če mu je bil zaradi kršenja etičnih načel izrečen ukrep Socialne zbornice Slovenije.
V. POSTOPEK ODVZEMA NAZIVA
22. člen
Odvzem naziva za strokovnega delavca oziroma za strokovnega sodelavca lahko predlaga Socialna zbornica ali tisti, ki izve za katerega izmed razlogov, ki so določeni v prejšnjem členu.
V predlogu za odvzem naziva predlagatelj pisno utemelji razloge za odvzem naziva.
V postopku o odvzemu naziva odloči na podlagi predloga komisije minister, v roku 30 dni od vložitve predloga za odvzem naziva.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Dokler programi strokovnega izobraževanja ne bodo ovrednoteni s točkami, se programi strokovnega izobraževanja iz 11. člena tega pravilnika ocenjujejo v odvisnosti od obsega programa, in sicer:
– do 24 šolskih ur brez preverjanja znanja ali zaključnega izdelka: 1 točka,
– do 24 šolskih ur z zaključnim preverjanjem znanja ali zaključnim izdelkom: 2 točki,
– nad 24 šolskih ur brez preverjanja znanja ali zaključnega izdelka: 2 točki,
– nad 24 šolskih ur z zaključnim preverjanjem znanja ali zaključnim izdelkom: 3 točke,
– kontinuirano izobraževanje: 4 točke.
24. člen
Predlogi za napredovanje v naziv, vloženi do 31. 10. 2000, se obravnavajo po določbah pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 5/95, 33/96 in 59/97).
25. člen
Nazivi, pridobljeni in veljavni po pravilniku o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 5/95, 33/96 in 59/97) se štejejo za nazive po tem pravilniku.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 5/95, 33/96 in 59/97).
27. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
dr. Miha Brejc l. r.
Minister za delo,
družino in socialne zadeve

AAA Zlata odličnost