Uradni list

Številka 91
Uradni list RS, št. 91/2000 z dne 6. 10. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 91/2000 z dne 6. 10. 2000

Kazalo

3931. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Križevci, stran 10219.

Na podlagi 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 1. člena pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 45/00), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) ter 15. člena statuta Občine Križevci je Občinski svet občine Križevci na seji dne 30. 8. 2000 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Križevci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Namen odloka
S tem odlokom se določijo vrste komunalnih odpadkov, ravnanje z njimi, način obračuna storitev ravnanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Križevci.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. zmanjšanje in omejevanje vseh neugodnih vplivov, ki jih lahko povzroča ravnanje z odpadki na okolje in človekovo zdravje,
2. zmanjšanje količine odpadkov z ukrepi za preprečevanje njihovega nastajanja in z vzpostavitvijo sistemov za racionalno izrabo snovne in energetske vrednosti odpadkov,
3. zmanjšanje nevarnostnega potenciala izrabljenih in zastarelih izdelkov ter proizvodnih odpadkov,
4. inertizacija odpadkov in imobilizacija nevarnih sestavin v odpadkih pred odlaganjem,
5. določitev in stalno izboljšanje oskrbovalnih standardov.
3. člen
Subjekti ravnanja z odpadki
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Križevci, kot lokalna skupnost, ki mora po zakonu zagotoviti javno službo ravnanja z odpadki,
2. izvajalci javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju besedila: izvajalec),
3. pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki in s tem povzročajo obremenitve okolja (v nadaljevanju besedila: povzročitelji).
4. člen
Sistem ravnanja z odpadki
Na območju ravnanja z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja,
2. vračanje odpadkov v snovno in energetsko izrabo,
3. odlaganje odpadkov (na urejenih odlagališčih),
4. postopna odprava starih bremen odpadkov (saniranje divjih odlagališč).
5. člen
Obveznost ravnanja z odpadki
Na celotnem območju Občine Ljutomer je obvezno ravnanje z odpadki iz 8. člena tega odloka, iz vseh virov, po sistemu iz prejšnjega člena tega odloka.
Vsi lastniki, uporabniki oziroma upravljalci objektov bivanja, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na območju Občine Križevci, morajo biti kot povzročitelji vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Za povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec določi zbirna in odvzemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (kesoni, vreče, ...), če so navedena zbirna in odjemna mesta začasnega značaja, se opustijo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
Pristojni inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da se izvajalci in povzročitelji ravnajo po določilih tega člena.
6. člen
Obveznost določb
Določbe tega odloka so obvezne za vse subjekte ravnanja iz 3. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo ravnanje v skladu iz prejšnjega odstavka.
7. člen
Opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki
Dejavnost ravnanja z odpadki na območju Občine Križevci opravljajo izvajalci lokalne javne službe ravnanja z odpadki.
Izvajalce izbere občina v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah.
Izvajalci lokalne službe ravnanja z odpadki opravljajo dejavnost v skladu s programom gospodarjenja z odpadki na območju Občine Križevci, ki ga sprejme župan, v skladu s predpisi in tem odlokom.
II. ODPADKI
8. člen
Vrste odpadkov
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni.
Komunalni odpadki so:
1. biološki odpadki (organski):
– kuhinjski odpadki (ostanki hrane, zelenjavni odpadki...),
– vrtni odpadki, (trava, listje, vejevje, grmičevje...),
– drugi odpadki (perje, lasje, žagovina...);
2. odpadni papir in karton;
3. odpadno steklo (belo in barvno);
4. odpadne umetne mase in gumiji (polimeri, elastomeri...);
5. odpadne kovine;
6. les;
7. preostali komunalni odpadki:
– pepel,
– keramika,
– usnje,
– tekstil,
– odpadki in smeti, ki nastajajo pri ročnem in strojnem čiščenju javnih površin,
– trdne usedline cestne kanalizacije iz požiralnikov in čistilnih naprav ter greznične gošče ob upoštevanju ustreznih predpisov;
8. odpadni gradbeni material, jalovina.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
9. člen
Zbiranje odpadkov
Povzročitelji so dolžni zbirati odpadke v zabojnikih iz 1. ter 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka na urejenem prostoru, ki je v objektu oziroma na prostem, če v objektu ni dovolj prostora ter vrečkah oziroma drugih zabojnikih iz 3. točke omenjenega člena ter jih prepustiti izvajalcu javne službe.
Povzročitelji, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti s specialnim vozilom za odstranjevanje odpadkov, zbirajo odpadke v vrečkah za odpadke iz 3. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka.
Povzročitelji iz drugega odstavka tega člena si morajo glede na količino odpadkov pri izvajalcu priskrbeti ustrezno število plastičnih vrečk iz 3. točke 14. člena proti plačilu določenem v ceniku.
Izvajalci lahko v skladu s programom iz 7. člena tega odloka določijo tudi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov, z uporabo skupnega zabojnika za odpadke.
10. člen
Prostor za zbirno in odjemno mesto
Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane zabojnike oziroma plastične vrečke za odpadke, skladno s 4. členom tega odloka. Zbirno mesto se običajno nahaja čim bližje viru nastajanja odpadkov.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, magistralne, regionalne, občinske ceste oziroma tam, kjer jih določi izvajalec.
Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
V spornih primerih določi odjemno mesto pristojni občinski upravni organ.
11. člen
Pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta
Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
12. člen
Vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest
Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo skladno z 11. členom tega odloka povzročitelji odpadkov.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest.
13. člen
Načrtovanje zbirnih in odjemnih mest
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalcev.
14. člen
Vrste zabojnikov in vrečk za zbiranje odpadkov
Povzročitelji morajo skladno s programom iz 7. člena tega odloka ter navodili izvajalcev odpadke odlagati v:
1. tipizirane plastične in kovinske zabojnike, volumna 120, 160, 240 in 1100 litrov na kolesih,
2. tipizirane kovinske zabojnike kesone, volumna do 8 m3,
3. druge zabojnike in/ali vrečke, ki jih določi izvajalec v programu, samo kolikor se ne morejo uporabiti zabojniki iz 1. in 2. točke tega odstavka.
Stalna odvzemna mesta se določijo v upravnem postopku z obveznim soglasjem izvajalca zbiranja in transporta odpadkov glede lokacije odvzemnega mesta, vrste in števila odjemnih posod.
V primerih, kjer je bilo dovoljenje povzročiteljem izdano pred uveljavitvijo tega odloka, določita stalno odjemno mesto izvajalec in povzročitelj. Povzročitelji se lahko skupaj z izvajalcem dogovorijo za lokacijo občasnih skupnih odjemnih mest.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo določijo vrsto in število zabojnikov, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
15. člen
Prepoved odlaganja odpadkov izven zabojnikov za odpadke
Izven zabojnikov za odpadke na zbirnih in odjemnih mestih je prepovedano odlagati odpadke.
V primeru občasnega povečanja količin odpadkov, ki se odlagajo v zabojnike iz 1. ter 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka, si morajo povzročitelji pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti vrečke iz 3. točke istega člena proti plačilu določenem v ceniku.
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo odstranitev odpadkov, ki se odlagajo izven zabojnikov za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja, kolikor pa ta ni znan, pa v breme lastnika zemljišča.
16. člen
Prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne zabojnike in vrečke
V tipizirane zabojnike in vrečke za odpadke je prepovedano zbirati:
1. odpadke v tekočem stanju;
2. kužen material, tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, dražljive, strupene, radioaktivne ter druge odpadke v skladu s 5. členom pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 5/00);
3. odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina;
4. kosovne odpadke (pohištvo, bela tehnika, kolesa);
5. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov;
6. posebne odpadke in druge nevarne snovi;
7. poginule živali in kože.
Obrati družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja, zasebni gostinci ter prodajalci sadja in zelenjave so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke ostanke v biološko razgradljive plastične vreče, le-te pa v posode za biološke odpadke oziroma običajne posode za odpadke, dokler na določenem območju še ni uvedeno popolno ločeno zbiranje odpadkov.
Pristojni inšpektor lahko zahteva tak način odlaganja tudi v primerih, kjer zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad, mrčes).
Prav tako je prepovedano zbiranje odpadkov v nasprotju s programom iz 7. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadkov na podlagi prejšnjih dveh odstavkov tega člena.
17. člen
Realizacija zbirno-odjemno mesto
Povzročitelji so dolžni na dan odvoza odpadkov zabojnike in vrečke za odpadke, razen tipiziranih zabojnikov (2. točka 14. člena tega odloka), pripeljati z zbirnega na odjemno mesto, najkasneje do 5. ure zjutraj.
Povzročitelji so dolžni zabojnike po izpraznitvi vrniti nazaj na zbirno mesto.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji na dan odvoza odpadkov prestaviti zabojnike in vrečke za odpadke z zbirnega mesta na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
18. člen
Praznjenje zabojnikov
Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane zabojnike tako, da ne ovira prometa, onesnaži odjemnega mesta oziroma njegove okolice ter ne poškoduje zabojnika.
V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto ga je dolžan tudi očistiti.
V primeru, da izvajalec poškoduje zabojnik, ga je dolžan popraviti ali zamenjati za drugega.
19. člen
Organiziranje prireditev
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje pa v 6. urah, poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24 urah.
Inšpekcijski organi lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z odločbo naložijo, da se ravnajo po določilih prvega odstavka tega člena.
20. člen
Potrdilo o rednem odvozu odpadkov
K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetja ali druge gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom.
Ob prijavi na odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.
Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca Upravna enota v Ljutomeru izda povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z 42. členom tega odloka.
21. člen
Ravnanje z zabojniki za odpadke
Izvajalci so dolžni zabojnike za odpadke po potrebi ali na zahtevo komunalnega inšpektorata ter ustrezne službe v občini čistiti, razkuževati in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja zabojnikov za odpadke so povzročitelji. Prav tako so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave zabojnika za odpadke, če so ga poškodovali ali jim je bil odtujen.
Inšpekcijski organi lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu z odločbo naložijo čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in nadomeščanje dotrajanih zabojnikov.
22. člen
Nabava zabojnikov za odpadke
Zabojnike za odpadke lahko nabavijo Občina Ljutomer, povzročitelji ali izvajalec, na podlagi sprejetega programa iz 7. člena tega odloka, namešča in obnavlja pa jih izvajalec.
V primeru, da zabojnike za odpadke nabavi izvajalec, zaračunava povzročiteljem poleg cene za odvoz tudi obrabnino za njihovo uporabo.
V primeru, da je povzročitelj tudi lastnik tipiziranega zabojnika za odpadke, ki ustreza tehnologiji odvažanja, izvajalec obrabnine ne sme zaračunavati.
Stroški za obrabo ali zamenjavo teh posod bremenijo povzročitelja.
IV. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
23. člen
Pogostost odvozov
Izvajalci so dolžni zabojnike in vrečke za odpadke iz 14. člena tega odloka prazniti skladno s programom iz 7. člena tega odloka oziroma razporedom odvoza, ki ga pripravijo izvajalci.
Razpored se objavi v javnih občilih in na krajevno običajen način. Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz najkasneje v naslednjih treh delovnih dneh po prenehanju ovire oziroma praznikih.
Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja določil tega člena izvajalcem z odločbo odredijo odvoz odpadkov.
24. člen
Način odvoza
Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje in odvažanje odpadkov in praznjenje posod.
Inšpekcijski organi lahko zahtevajo od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
Manjše količine odpadkov iz 4., 7. in 8. točke 8. člena tega odloka – merilo je prikolica za osebni avto, lahko odvažajo na odlagališče Ljutomer tudi povzročitelji sami.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo naložijo povzročitelju, ki sam odvaža odpadke iz prejšnjega odstavka tega člena, da uporabi za to ustrezno prevozno sredstvo.
Povzročitelji morajo v tem primeru odložiti odpadke na deponiji po navodilih upravljalca in plačati stroške odlaganja.
Zbiranje sekundarnih surovin in posebnih (nevarnih) gospodinjskih odpadkov:
Za zbiranje in odvažanje kosovnih odpadkov ter posebnih (nevarnih) gospodinjskih odpadkov sklene izvajalec z občino posebno pogodbo za vsakokratno akcijo zbiranja. V pogodbi se določijo pogoji za zbiranje ter vrsto odpadkov, ki se bodo zbirali.
Kolikor so stroški zbiranja in odstranjevanja kosovnih in posebnih odpadkov vključeni v ceno odvoza komunalnih odpadkov, mora biti zbiranje in odstranjevanje sestavni del vsakoletnega razporeda odvoza, ki ga je v skladu z tem odlokom dolžan izvesti izvajalec.
25. člen
Ravnanje z odpadki z javnih površin
Odpadke z javnih površin je dolžan odstraniti izvajalec po nalogu komunalnega nadzornika oziroma pristojnega inšpektorja.
Sem spadajo tudi ostanki vozil.
Stroške odstranitve plača povzročitelj. Če pa tega ni mogoče ugotoviti, jih izvajalcu povrne Občina Križevci, ki ima v primeru naknadne ugotovitve povzročitelja pravico in dolžnost od le-tega izterjati stroške.
Za ugotavljanje povzročiteljev odlaganja in odmetavanja odpadkov na javnih površinah izven namenskih posod so pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik.
V. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
26. člen
Odlaganje odpadkov
Izvajalci in povzročitelji morajo odpadke odlagati na določeno odlagališče odpadkov v Ljutomeru. Odlagališče odpadkov mora priskrbeti občina oziroma občine, če gre za skupno odlagališče.
27. člen
Sprejemljivost odlagališča odpadkov
Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča, pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), ter pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 45/00).
Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalci pridobijo mnenje pooblaščene strokovne institucije.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
28. člen
Režim odlaganja odpadkov
Upravljalec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču.
29. člen
Obratovalni čas
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalci in povzročitelji so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec.
30. člen
Odlaganje odpadkov izven odlagališča
Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške izvajalci takoj, ko dobijo zahtevo pristojnega inšpektorata ali občinske službe komunalnega nadzora.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstranijo odpadke izvajalci na zahtevo komunalnega inšpektorata na stroške proračuna občine.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko inšpekcijski organi izdajo tako povzročiteljem kot tudi izvajalcem v skladu s prvim odstavkom tega člena.
VI. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI
31. člen
Določanje cen ravnanja z odpadki
Cene ravnanja s komunalnimi odpadki določi Občina Križevci skladno z veljavnimi predpisi, temeljijo pa na kalkulaciji cen, ki jih pripravi izvajalec.
32. člen
Načelo »povzročitelj plača«
Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, s stalnim ali začasnim prebivališčem v Občini Križevci za katere je organizirano ravnanje z odpadki.
33. člen
Način obračuna ravnanja z odpadki
1. Osnova za obračun ravnanja z odpadki iz stanovanjskih prostorov (individualne zgradbe) je volumen posod za zbiranje odpadkov.
Minimalna posoda za obračun ravnanja z odpadki je 120 l ali 0,12 m3.
2. Pri gospodinjstvih v urbanih okoljih, kjer uporabniki odlagajo odpadke v skupne posode (blokovne cone, posamezne večstanovanjske zgradbe itd.) je osnova za obračun ravnanja z odpadki število članov gospodinjstva s tem, da je obračunska količina odpadkov 167 l na osebo na mesec (0,167 m3).
3. Osnove za izračun stroškov ravnanja z odpadki v primeru 14-dnevnega odvoza so enake kot za tedenski odvoz s tem, da se cena za enoto zniža za 20%.
4. Za poslovne prostore ter obrtne in industrijske obrate se povzročiteljem obračunava odvoz odpadkov po volumnu odpadkov na podlagi pogodbe med izvajalcem in povzročiteljem. Pogodbo mora pravna oseba skleniti pred začetkom opravljanja dejavnosti. Če ne sklene pogodbe v 30 dneh, nadomesti to pogodbo odločba pristojnega organa občine, ki je pristojen za komunalno dejavnost.
5. Povzročiteljem, ki pripeljejo odpadke sami na odlagališče se stroški odlaganja odpadkov obračunavajo po m3 pripeljanih odpadkov po redni ceni, ki je določena po veljavnem ceniku.
6. Če povzročitelj odpadkov ne zbira ločeno, so izvajalci upravičeni zaračunati stroške tudi za tiste odpadke, ki so nesortirani.
34. člen
Spremembe podatkov
Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji odpadkov izvajalcu vse podatke in njihove spremembe v roku enega meseca (naslov, dejavnost, velikost zabojnikov, itd.).
Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske in druge prostore so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev in ob prijavi ali spremembi najemnika en izvod pogodbe izročiti izvajalcu komunalne storitve.
35. člen
Pridobivanje podatkov
Če povzročitelji v roku, ki ga določijo izvajalci, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalci določijo izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.
36. člen
Obveznost plačila
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore.
Obračun stroškov ravnanja z odpadki je mesečen.
VII. NADZOR
37. člen
Izvajanje nadzora
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojna komunalna inšpekcija občine ter pristojni organi lokalne skupnosti (služba komunalnega nadzora), vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi komunalnega nadzora v občini.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
Denarne kazni za izvajalce
Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne izvaja odvoza odpadkov v skladu s 6. členom;
2. ne vzdržuje skupnih odjemnih mest (12. člen);
3. ne očistijo odjemnega mesta, če so ga pri praznjenju posod za odpadke onesnažili (18. člen);
4. po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne inšpekcijske službe ne čistijo, razkužujejo in vzdržujejo zabojnikov za odpadke (21. člen);
5. ne praznijo zabojnikov za odpadke, skladno z razporedom odvoza (23. člen);
6. ne opravijo odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (23. člen);
7. odvažajo odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju s 24. členom;
8. ne postavijo zabojnikov na primerna odjemna mesta, odjemnih mest ne čistijo in vzdržujejo ter zabojnikov ne odvažajo skladno s 26. členom;
9. odlagajo odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na odlagališču, ki ga določijo upravljalci, odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere si niso pridobili strokovnega mnenja (27. člen).
Z denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
Denarne kazni za povzročitelje
Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če kot povzročitelj:
1. ravna v nasprotju s 5.in 6. členom tega odloka;
2. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalcev (12. člen);
3. ne odlaga odpadkov v zabojnike za odpadke, določene v 14. členu;
4. odlaga odpadke izven zabojnikov za odpadke ali izven odlagališča odpadkov (15. člen);
5. odlaga odpadke v nasprotju s 16. členom;
6. v času odvoza ne pripelje zabojnika za odpadke na odjemno mesto ali jih po izpraznitvi ne vrnejo na izbirno mesto (17. člen);
7. ne vzdržuje čistoče na zbirnih, odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči dostopa do zabojnika za odpadke (18. člen);
8. odvaža odpadke v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena;
9. odlaga odpadke izven določenega odlagališča (30. člen tega odloka).
Z denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje pravna ter fizična oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 15.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba ali delavec povzročitelja iz drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
40. člen
Denarne kazni za organizatorje javnih prireditev
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti organizatorja kulture, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoza odpadkov na odlagališče (19. člen).
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Rok za prehod na način ravnanja z odpadki
Izvajalci preidejo na način ravnanja z odpadki na celotnem območju ravnanja z odpadki v skladu s tem odlokom v roku enega leta.
42. člen
Rok za pripravo programa ravnanja z odpadki
Izvajalci pripravijo program iz 7. člena tega odloka najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. V tem programu se določijo tudi roki in pogoji za prehod iz delnega v popolno ločeno zbiranje odpadkov na določenih območjih ali na celotnem področju občine.
43. člen
Veljavnost novega odloka
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
44. člen
Prenehanje veljavnosti starega odloka
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o obveznem ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 8/91).
Št. 352-06/00
Križevci, dne 30. avgusta 2000.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.

AAA Zlata odličnost