Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2000 z dne 8. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2000 z dne 8. 9. 2000

Kazalo

3656. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih na območju naselja Idrsko, stran 9614.

Na podlagi 2. odstavka 39, 40 in 51 člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93 in 24/97), ter na podlagi 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00), je Občinski svet občine Kobarid na seji dne 31. 8. 2000 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih na območju naselja Idrsko
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se podrobneje urejajo odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselja Idrsko ter drugi posegi v prostor znotraj območja PUP za naselje Idrsko.
Sestavni del odloka so tudi opisi in grafični prikazi, ki se nanašajo na mejo območja, funkcionalno rabo oziroma namembnost prostora ter oblikovalske in druge pogoje.
Teksti obsegajo:
– besedilo odloka,
– tehnično poročilo.
Grafični prikazi obsegajo:
– izsek iz prostorskega plana, oznaka 0, v merilu 1:5000,
– karta območja, 1a,1b v merilu 1: 1000, oznaka,
– karta meje ureditvenega območja TTN, oznaka 2a, 2b, v merilu 1:5000,
– karta meje ureditvenega območja PKN, oznaka 3a, 3b, v merilu 1:5000,
– karta meje ureditvenega območja PKN, oznaka 4a, 4b, v merilu 1:1000,
– prikaz funkcij – namenske rabe območij, oznaka 5a, 5b, PKN v merilu 1: 1000,
– prikaz območij glede na kvaliteto gradnje in drugih posegov ter pogoje glede urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja, (tipologija režimov) oznaka 6a, 6b PKN v merilu 1:1000.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za določanje urbanističnih, oblikovalskih in drugih pogojev za posege v prostor (priglasitev del, pripravo lokacijske dokumentacije) ter pogojev za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
3. člen
Posegi v posamezna območja morajo biti glede namembnosti in oblikovanja skladni z dovoljeno namembnostjo in tipologijo režimov urejanja za posamezno območje, kot je opredeljeno s tem odlokom.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S TEM ODLOKOM
4. člen
Meja območja, ki se ureja s tem odlokom:
na severozahodu od zahodnega vogala parc. št. 433/3, prečka cesto s parc. št. 2625, se naveže na zahodni vogal parc. št. 434/4, gre po robu te parcele do parc. št. 466/4 ter vzporedno s cesto do zahodnega vogala parc. št. 466/5, kjer gre po robu parcele do parc. št. 466/2, 465/1, 465/17, 465/4. Severovzhodna meja se začne na severnem vogalu parcele s parc. št. 465/4 prečka parc. št. 2660/3, 2640/2 in 2640/1 pod pravim kotom in gre v smeri proti jugu ob robu parc. št. 2640/1 do stičišča s parcel. št. 446, nato gre ob robu te parcele do parc. št. 447/3, prečka parc. št. 449 do ponovnega stika s parc. št. 447/3, gre ob njenem severnem robu do ceste s parc. št. 2641, ki jo prečka, ter nato do parc. št. 192 in od tu proti jugu do vogala, od koder preseka parc. št. 191/1, se naveže na vogal parc. št. 193 in poteka po robu parcele 191/1 do stičišča z južnim vogalom parc. št. 194. Od tu se usmeri proti jugu do parc. št. 191/2 ter vzdolž njenega severnega roba do vogala na vzhodu, od koder se poveže z zahodnim vogalom parc. št. 203, pri čemer prečka parcele 197/1, 198/1 in 201/1. Od vzhodnega vogala parc. št. 203 naprej prečka parc. št. 207/1, 208/1, 209/1 ter cesto s parc. št. 2642. Ob robu ceste se usmeri proti jugu in na ovinku ceste prečka vogal parc. št. 210 in se poveže s severnim vogalom parc. št. 52. Nato poteka ob severnih robovih parc. št. 52, 53/1, 53/2, 54, 68, 63 in 71. Ob stičišču z več parcelami se usmeri proti severu ob robu parc. št. 214/2, nato ob njenem severnem robu do parc. št. 218/1, ki je ne prečka v ravni liniji, nad parc. št. 218/2 na severu prečka pot s parc. št. 2644, gre po severnem robu parc. št. 222/1 do stičišča s parc. št. 224. Tu poteka meja čez parc. št. 222/1 in gre čez pot s parc. št. 2645. Na stičišču s parc. št. 252/4 na severu, poseže delno na parc. št. 252/1 za pas širine ca. 13 m v smeri proti jugovzhodu in poteka nato po severovzhodnem robu parc. št. 252/4 za ca. 64 m. Na tej točki se začne vzhodni del meje ureditvenega območja. Meja prečka parc. št. 252/4 in 252/5, se usmeri na severozahod do zahodnega vogala parc. št. 261/4, ter gre ob njenem jugovzhodnem robu do stika s cesto. Meja se nadaljuje ob zunanjem robu ceste s parc. št. 258/2 ca. 15 m, nato proti jugu prečka parc. št. 258/2, 262 in gre ob jugovzhodnem robu parc. št. 263/2 in 264/4, nadaljuje v isti smeri na parc št. 264/1 za ca. 7 m. Na tej točki se začne jugozahodna meja ureditvenega območja naselja. Smer poteka meje se obrne proti severozahodu in poteka v tej smeri ca. 32 m, nato pa se obrne skoraj proti jugu do območja vodotoka s parc. št. 2679/1. Od tu poteka po južnem robu parc. št. 264/1, 265/2, 2625, 2679/6, 2679/8 in 58/1. Nato gre ob severozahodnem robu parc. št. 58/1, 58/6, 58/5 do stičišča s parc. št. 132/9 in gre po južnem robu parc. št. 132/11 in 133, nato pa po vzhodnem in južnem robu parc. št. 59/2. Meja se nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 57/2, 57/7, 57/8, 138/2, prečka cesto s parc. št. 2636 do vogala parc. št. 1086 ter poteka okrog njenih robov do sosednje parcele na severu. Od tu gre po zahodnih in severozahodnih robovih naslednjih parc. št.: 1087/1, 1087/2, 144/4, 144/5, 144/8 in ca. 18 m vzdolž zahodnega roba parc. št. 144/1, prečka parc št. 161/1 in nadaljuje po južnem robu parc. št. 164/3, posega ca. 8 m v smeri proti jugu na parc. št. 166/1, od tam pa poteka po jugozahodnem in severozahodnem robu parc. št. 166/8. Od tu nadaljuje po južnem robu parc. št. 169/5, prečka parc. št. 170/1, gre po južnem robu parc. št. 170/4, 174/6, 174/5 in nato proti severovzhodu do parc. št. 177/1, nato sledi jugozahodnemu robu parc. št. 177/1 in 180/3, od koder prečka parc. št. 180/1, 179, 182/1, 183/1 in 2683 ter se naveže na južni vogal parc. št. 422/2, kjer se usmeri ob jugovzhodnemu robu parc. št. 424/1 in 424/5. Nato poteka po jugozahodnemu robu parc. št. 424/5 in 426/1, kjer se meja območja ponovno usmeri proti severovzhodu ob robu parc. št. 426/1, 426/4, 426/2, prečka parc. št. 429/3 na južnemu delu, poteka po njenem severozahodnem robu do stika s parc. št. 429/2. Od tu gre vzporedno z mejo med parc. št. 429/2 in 429/4, preko parc. št. 430/1 in 431/1, navzgor ob severozahodnem robu parc. št. 431/1 ter ob jugozahodnem in robu parc. št. 433/3 do stičišča z izhodiščno točko v zahodnem vogalu parc. št. 433/3.
Ureditveno območje naselja zajema še štiri posamične manjše zaključene celote, ki se nahajajo na južnem in jugovzhodnem delu naselja. Prva enota ima meje ob severozahodnem in severnem robu parc. št. 261/6, ob severozahodnem robu parc. št. 254, 404/24, nato gre v neravni liniji do severovzhodnega roba parc. št. 404/54, proti jugu do parc. št. 2679/11 in 404/53 in ob cesti do zahodnega vogala parc. št. 261/6.
Zaključeni enoti predstavljata parc. št. 2679/10 in 538/2.
Zadnja posamezna enota je na skrajnem južnem delu naselja in zajema parc. št.: 137, 60/1, 60/2, 1089 in del parc. št. 1088.
Vse naštete parc. št. se nahajajo v katastrski občini Idrsko. Meje so natančno prikazane in opredeljene tudi v grafičnem delu odloka. V primeru nejasnosti poteka meje po tem odloku ima prednost grafični prikaz mej.
III. FUNKCIJE IN NAMENSKA RABA PO POSAMEZNIH UREDITVENIH ENOTAH
5. člen
Ureditvene enote – območja znotraj tega odloka imajo glede na možnost lociranja dejavnosti in namenske rabe prostora naslednje oznake;
SI.                  Stanovanjsko območje,
SII.                 Pretežno stanovanjsko območje,
SIII.                Območje centralnih dejavnosti in stanovanj.
6. člen
Meje posameznih urejevalnih enot glede na funkcijo in namensko rabo prostora potekajo:
Območje z oznako SI sestavlja šest delov.
Na skrajnem severozahodnem delu naselja se začne meja na zahodnem vogalu parc. št. 466/2 in sledi meji ureditvenega območja naselja do stičišča med parc. št. 192 in 191/1, nadaljuje po južnem robu parc. št. 192, ob južnemu robu ceste s parc. št. 2641, prečka cesto s parc. št. 2640/1 do vzhodnega vogala parc. št. 2640/7 ter ob njenem jugovzhodnem robu. Od tu poteka meja po severovzhodnih robovih parc. št. 465/12, 465/13, 465/14, 465/15 in 465/16, ob jugovzhodnem robu parc. št. 465/16, nato ob jugovzhodnem robu ceste, kjer prečka parc. št. 22/1 in nadaljuje po njenem jugozahodnem robu, nato prečka cesto in poteka po jugozahodnih robovih parc. št. 442/7, 442/6, 443/1, 442/1, 440/2, 437/1, 434/3, prečka parc. št. 434/5 in 434/4, sledi jugovzhodnemu robu parc. št. 466/3, prečka cesto s parc. št. 466/1 ter nadaljuje po jugozahodnem robu parc. št. 466/2 do stičišča z izhodiščno točko.
Na vzhodni strani naselja se začne meja na severnem vogalu parc. št. 429/4 ter poteka po severovzhodnih robovih parc. št. 429/4, 426/2, prečka parc. št. 426/1, nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 424/4 in prečka parc. št. 424/1. Od tu naprej poteka meja po meji ureditvenega območja naselja do izhodiščne točke.
Meja se začne v severnem vogalu parc. št. 174/5, poteka ob njenem severovzhodnem robu, prečka parc št. 174/6 in gre ob njenem vzhodnem robu do vogala na jugu, od koder poteka po jugozahodnem robu parc. št. 174/6 ter po jugozahodnem in severozahodnem robu parc. št. 174/5 do izhodiščne točke.
Iz severnega vogala parc. št. 166/8 poteka meja po severovzhodnih robovih parc. št. 166/8, 164/2 in 161/1. Nadaljuje se po jugovzhodnem robu parc. št. 161/1, jo prečka ter se poveže z mejo ureditvenega območja za naselje in se po severozahodnem robu parc. št. 166/8 priključi na izhodiščno točko.
Meja se začne v severnem vogalu parc. št. 144/4, poteka po severnem robu parc. št. 144/4 in 142/5, na vzhodu je omejena s cesto in se nadaljuje po meji ureditvenega območja na vzhodnem, južnem in zahodnem odseku tega dela naselja, do izhodiščne točke.
V severnem vogalu parc. št. 57/2 se začne meja, ki se nato nadaljuje po severovzhodnih robovih parc. št. 57/2 in 59/2, od tu sledi meji ureditvenega območja za naselje do južnega vogala parc. št. 138/2, od koder poteka v severovzhodni smeri ob robu ceste do izhodiščne točke.
Območje z oznako SII sestavlja šest enot
Enota se začne v jugovzhodnem vogalu parc. št. 192, od koder sledi meji ureditvenega območja naselja na njeni severni, severovzhodni in vzhodni strani. Jugozahodni rob enote poteka po jugozahodnih robovih parc. št. 252/5, 252/3, 121, 124/1, prečka cesto do južnega vogala parc. št. 97 in nadaljuje po jugozahodnih robovih parc. št. 90/6, 88/1, 83/2, 84/2 in prečka cesto. Meja se nadaljuje ob robu ceste do severnega vogala objekta s hišno številko 75, kjer ponovno prečka cesto in poteka ob jugozahodnih robovih parc. št. 43/1, 47/1, 47/2, 33/2, 33/1 in 31. V zahodnem vogalu parc. št. 31 prečka cesto do skrajnega južnega vogala parc. št. 24, nadaljuje po robu parc. št. 24 in delno 22/1, prečka parc. št. 22/1 ter sledi jugovzhodnemu robu parc. št. 22/3, 22/4, 22/2 in nadaljuje po spodnjem robu ceste do stičišča s severnim vogalom parc. št. 465/12, tu prečka cesto in gre po spodnjem robu poti s parc. št. 2641 in po severnem robu parc. št. 191/1 do izhodiščne točke.
Naslednja enota se prične v zahodnem vogalu parc. št. 254, nadaljuje se po meji ureditvenega območja naselja, nato pa sledi jugozahodni meji dela parc. št 2679/11 in jugozahodnim robovom parc. št. 404/54, 404/56 in 254, kjer se zaključi v izhodiščni točki.
Meja se začne v severnem vogalu parc. št. 58/5 in sledi severnim robovom parc. št. 58/5, 58/2, prečka cesto in nadaljuje po robovih parc. št. 138/1, 264/2, prečka parc. št. 264/1 do stičišča z mejo ureditvenega območja naselja ter nadaljuje po njenih vzhodnih, južnih in severozahodnih robovih do izhodiščne točke.
Naslednjo enoto predstavlja parc. št 2679/10.
Pod njo se na jugu nahaja posamična enota, ki jo tvori parc. št. 538/2.
Zadnjo enoto predstavlja del na skrajnem jugu naselja. Meja se začenja na zahodnem vogalu parc. št. 137, poteka po severnih robovih parc. št. 137, 60/1 in 60/2, sledi jugovzhodnemu robu parc. št. 1089 ter južnemu robu parc. št. 1089 in 1088, prečka parc. št. 1088 in se na severu pridruži izhodiščni točki.
Območje z oznako SIII sestavljajo štirje deli.
Prvi del se začne v zahodnem vogalu parc. št. 466/5, poteka po njenem severozahodnem in severovzhodnem robu, prečka cesto, nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 466/4, prečka parc. št. 434/5 in 434/3, sledi severovzhodnemu robu parc. št. 434/2 ter severozahodnemu, severovzhodnemu in delu jugovzhodnega roba parc. št. 436/2. V smeri proti severovzhodu se meja nadaljuje po robovih parc. št. 440/3, 442/2, 187/1, prečka cesto in sledi v severovzhodni smeri robovom parc. št. 185/2, 185/1, 17/4, prečka cesto do severnega vogala parc. št. 29 ter nadaljuje ob robovih parc. št. 29, 30, 42/2 in 42/1, nakar ponovno prečka cesto do severnega vogala objekta s številko 75. Od tu nadaljuje ob severovzhodnem robu ceste do severnega vogala parc. št. 1, od koder se nadaljuje ob njenem robu proti jugu, prečka cesto in sledi robovom parc. št. 84/2, 86, 90/1, 90, prečka cesto in v smeri proti severovzhodu sledi robovom parc. št. 123 in 261/1, kjer se pridruži meji ureditvenega območja za naselje, nato pa poteka ob robu glavne prometnice skozi naselje do izhodiščne točke v zahodnem vogalu parc. št. 466/5.
Naslednja enota se začne v severnem vogalu parc. št. 433/3, od koder se meja spušča v smeri proti jugovzhodu ob glavni prometnici, na križišču se obrne v smer proti jugu ob cesti za Livek do južnega vogala parc. št. 142/6. Nato poteka meja po južnem robu parc. št. 142/6, 144/7 in 144/5, po severozahodnem robu parc. št. 144/5, 144/9, 144/1 in delno 151/3. Nadaljuje se po jugozahodnih robovih parc. št. 161/3, 161/5, 166/6, 169/5, prečka 170/1 in sledi jugozahodnemu robu parc. št. 170/4, prečka cesto in nadaljuje po robovih parc. št. 174/4 in gre ob jugovzhodnem robu parc. št. 177/1 do stičišča z mejo ureditvenega območja. Po tej meji poteka v severozahodni smeri do zahodnega vogala parc. št. 422/2, prečka parc. št. 424/1, gre po jugozahodnem robu parc. št. 423/2, prečka parc. št. 426/1 in nadaljuje v isti smeri po robu parc. št. 429/2 in prečka 430/2 in 431/2, se priključi meji ureditvenega območja naselja do združitve z izhodiščno točko na severu.
V zahodnem vogalu parc. št. 57/6 se začne meja enote, ki poteka ob robu ceste za Livek do križišča z glavno prometnico ter nato ob njej v smeri proti jugovzhodu, kjer se priključi na mejo ureditvenega območja naselja, ki prečka parc. št. 264/1. Od tu gre dalje po južnem robu parc. št. 127, prečka cesto in nadaljuje po južnih in jugozahodnih robovih parc. št. 132/1, 132/2, 132/9, 132/11, 133, 132/10, 132/5 in 57/6, kjer se združi z izhodiščem.
Zadnja enota se začne v severnem vogalu parc. št. 256. Meja poteka po severovzhodnem robu parc. št. 256, 404/53 ter v isti smeri do meje ureditvenega območja naselja na jugu enote. Od tu dalje poteka meja v smeri proti jugu, jugozahodu in severozahodu po meji ureditvenega območja za naselje do stičišča z izhodiščno točko v severnem vogalu parc. št. 256.
7. člen
V območju z oznako SI so dovoljene naslednje namembnosti:
– stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter pomožni objekti,
– kmetijska gospodarska poslopja, spremljajoče dejavnosti in pomožni objekti.
8. člen
V območju z oznako SII so dovoljene naslednje namembnosti:
– stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter pomožni objekti,
– kmetijska gospodarska poslopja, spremljajoče dejavnosti in pomožni objekti,
– nemoteče obrtno-servisne dejavnosti ter pomožni objekti,
– nemoteče obrtno-podjetniške in poslovne dejavnosti ter pomožni objekti,
– parkovne, športne in rekreacijske dejavnosti.
9. člen
V območju z oznako SIII so dovoljene naslednje namembnosti:
– stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter pomožni objekti,
– kmetijska gospodarska poslopja, spremljajoče dejavnosti in pomožni objekti,
– osnovna preskrba in specializirana trgovina,
– storitvene in servisne dejavnosti,
– družbene dejavnosti in druge dejavnosti iz kvartalnega sektorja,
– nemoteče obrtno-servisne dejavnosti ter pomožni objekti,
– nemoteče obrtno-podjetniške in poslovne dejavnosti ter pomožni objekti,
– turizem, gostinstvo, parkovne, športne in rekreacijske dejavnosti.
10. člen
Izjemoma je v posameznem območju dovoljena tudi druga namembnost, kot je opredeljena za posamezno območje, ko gre za poseg, ki pomeni širitev ali prenovo objekta, v katerem je določena dejavnost na podlagi ustreznih dovoljenj že potekala pred uveljavitvijo tega odloka, oziroma je v območju z oznako SI izjemoma možno locirati tudi nemoteče storitvene in servisne dejavnosti, ko je na podlagi soglasij ustreznih organov ugotovljeno, da konkretna dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na okolje, nad predpisanimi normativi za stanovanjsko območje. K takim odstopanjem je potrebno pridobiti soglasje ustrezne komisije oziroma odbora pristojnega za urbanizem Občine Kobarid.
IV. TIPOLOGIJA REŽIMOV IN POSTOPKOV ZA ODOBRITEV POSEGA V PROSTOR PO POSAMEZNIH UREJEVALNIH ENOTAH
11. člen
Ureditvena območja so glede na potrebna varovanja spomeniško-varstvenih kvalitet, arhitekturno-oblikovalskih kvalitet in krajinskih kvalitet razvrščena v naslednje tipe:
A – območje varovanja kulturne dediščine, značilnih urbanističnih in arhitekturnih kvalitet,
B – območje vedut, vidnih robov naselja, značilnih pogledov in dominant,
C – območje značilne gručaste pozidave in značilne rabe zemljišča,
D – druga območja.
12. člen
Meje enot glede na tipologijo režimov in postopkov za odobritev posegov v prosotor po posameznih urejevalnih enotah potekajo:
Območje A sestavljata dve enoti.
Meja prve enote se začne v severozahodnem vogalu parc. št. 16/3 in poteka po severnem robu parc. št. 16/3, 16/2 in 17/2, kjer nadaljuje po vzhodnem robu parc. št. 17/2, 15 in 16/2. Od tu se usmeri proti severozahodu, ob glavni prometnici, do izhodiščne točke.
Meja druge enote se začne v skrajnem zahodnem vogalu parc. št. 87, poteka po njenem severnem robu, to parcelo nato prečka in nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 87 in 90. Od vzhodnega vogala parc. št. 90 preseče parc. št. 90/1 v smeri proti jugovzhodu, nadaljuje po njenem južnem robu in zajame še del parc. št. 93. Meja se nadaljuje v smeri proti severozahodu, ob glavni prometnici, do izhodiščne točke.
Območje B sestavlja pet enot.
Meja prve enote se začne v severnem vogalu parc. št. 466/5, poteka po severovzhodnem robu te parc. št., prečka cesto, gre po severovzhodnem robu parc. št. 466/4, prečka parc. št. 434/5 in 434/3 in se nadaljuje po severovzhodnem robu parc. št. 434/2. Od tu poteka meja po zahodnem, severovzhodnem in jugovzhodnem robu parc. št. 436/2 ter po severovzhodnem robu parc. št. 440/3. V smeri proti jugovzhodu se meja nadaljuje po robovih parc. št. 442/2, 167/1, prečka cesto in parc. št. 185/2 in 185/1, objame parc. št. 17/4, od koder poteka ob cesti in glavni prometnici naselja v smeri proti severozahodu ter sledi meji ureditvenega območja naselja do izhodiščne točke v severnem vogalu parc. št. 466/5.
Druga enota se začne v zahodnem vogalu parc. št. 14, sledi njenemu zahodnemu robu ter južnemu in zahodnemu robu parc. št. 29 do stičišča s cesto, kjer prečka parc. št. 29 in se nadaljuje ob jugozahodnem zidu objektov na parc. št. 29 in 30. Meja se nadaljuje v smeri proti jugovzhodu po robovih parc. št. 14, 13/1, 13/2, 39/2, 39/1, 10/1 in 10/2. Tu prečka cesto in gre v isti smeri ob robovih parc. št. 7/3, 7/2, 7/1, prečka cesto ter nadaljuje po severnem in vzhodnem robu parc. št. 84/1 do glavne prometnice, kjer se nadaljuje v smeri proti severozahodu ob glavni prometnici skozi naselje do zahodnega vogala parc. št. 14.
Tretja enota se začne v južnem vogalu gospodarskega objekta na parc. št. 93 in se nadaljuje po njenem trikotnem delu, od koder se priključi na vzhodni vogal parc. št. 90/3, od tu poteka po jugozahodnem robu parc. št. 90/8, vključi del parc. št. 87 ter sledi severnemu robu parc. št. 87 in 90/8, nato pa prečka parc. št. 90/1 do severnega vogala parc. št. 93. Meja poteka po severovzhodnem robu parc. št. 93 in delu parc. št. 90/2, kjer prečka cesto in se v smeri proti jugovzhodu nadaljuje po robovih parc. št. 125, 126, 258/1, 261/3 in vključi del parc. št. 261/1, kjer se na stiku z glavno cesto obrne proti severozahodu in poteka ob njenem robu do izhodiščne točke v južnem vogalu gospodarskega objekta na parc. št. 93.
Meja četrte enote poteka od severnega vogala parc. št. 433/3 ter se nadaljuje ob glavni prometnici skozi naselje do križišča s cesto za Livek, kjer se ob cesti za Livek usmeri proti jugozahodu do južnega vogala parc. št. 142/2. Tu se meja obrne proti severozahodu in sledi robovom parc. št. 142/2, 148/2, 151/1, 151/3, 161/3, 161/5, 2637, 166/3, 166/4, 169/2 in 169/3, kjer poteka ob jugovzhodnem robu parc. št. 170/1, ki jo prečka in sledi jugozahodnemu robu parc. št. 170/2. V zahodnem vogalu te parcele prečka parc. št. 174/6 in se nadaljuje po robovih parc. št. 174/4, 180/2, kjer se obrne proti jugozahodu in po ca. 22 m prečka parc. št. 182/1. Od jugozahodne stranice parc. št. 182/8, prečka meja parc. št. 183/1 in 2683 in sledi jugozahodnemu robu parc. št. 422/2, prečka parc. št. 421/1, gre po jugozahodnem robu parc. št. 423/2, prečka parc. št. 426/1 in se nadaljuje po jugozahodnem robu parc. št. 429/2. Od tu dalje sledi meja delu severozahodnega dela meje ureditvenega območja naselja do izhodiščne točke na severu.
Peta enota se začne v severnem vogalu parc. št. 56 ter gre v smeri proti jugovzhodu ob glavni prometnici in se v vzhodnem vogalu parc. št. 283/2 priključi na mejo ureditvenega območja naselja. Nato poteka po južnem robu parc. št. 127, prečka cesto in sledi jugozahodnim robovom parc. št. 132/1, 132/9, 132/11, 133, 132/10, 132/5 in 57/5. Od tu dalje poteka meja v smeri proti severovzhodu do izhodiščne točke v severnem vogalu parc. št. 56.
Območje C sestavljata dve enoti.
Največja enota leži na severovzhodnem robu naselja. Meja se začne v zahodnem vogalu parc. št. 446 in poteka po severovzhodni in vzhodni meji ureditvenega območja naselja Idrsko. Na vzhodu meje prečka del parc. št. 261/1 in poteka po jugozahodnem robu parc. št. 261/4261/1 in 123, kjer prečka cesto in se nadaljuje po jugozahodnem robu parc. št. 90/2, 90/1, prečka parc. št. 90/1 in se nadaljuje po njenem robu do stičišča s parc. št. 86 ter gre po robu parc. št. 86 in 84/2 ter ponovno prečka cesto. Meja enote se nadaljuje po jugozahodnem robu parc. št. 3 in njene sosednje parcele na severozahodu, prečka cesto in sledi jugozahodnim robovom parc. št. 43/1, 42/1 in 42/2, nato pa ob jugozahodnih zidovih gospodarskih objektov na parc. št. 30 in 29 in se nadaljuje do stičišča med severozahodnim vogalom parc. št. 29 in cesto. Tu se meja nadaljuje ob južnem robu ceste, jo ponovno prečka in prečka del parc. št. 17/4. Nadaljuje se ob severnem zidu gospodarskega poslopja na parc. št. 18, prečka vogal parc. št. 185/1 ter parc. št. 22/1 v isti smeri, nato sledi južnemu robu ceste. Meja se nadaljuje po severozahodnih robovih parc. št. 22/1, po jugozahodnem robu ceste, ki jo prečka v severnem vogalu parc. št. 2640/6, kjer se pridruži izhodiščni točki.
Manjša enota območja C se nahaja jugozahodno od križišča med glavno prometnico in cesto za Livek. Meja poteka od južnega vogala parc. št. 169/5 po severozahodnem robu parc. št. 166/8, 166/6 in 166/5, se nato obrne proti jugu ob robu ceste in se nadaljuje po severovzhodnih robovih parc. št. 164/2, 164/3, 161/1 in sledi severovzhodnemu, vzhodnemu in južnemu robu parc. št 144/1, nakar sledi na jugozahodu meji ureditvenega območja naselja, do svoje izhodiščne točke.
Območje D sestavlja deset enot, ki se nahajajo na vseh skrajnih robovih naselja.
Največja enota se nahaja na skrajnem severozahodnem robu naselja in se prične v zahodnem vogalu parc. št. 466/2 ter se nadaljuje po meji ureditvenega območja naselja do stičišča z zahodnim vogalom parc. št. 446, kjer prečka cesto in sledi njenemu zahodnemu in jugozahodnemu robu do vzhodnega vogala parc. št. 2640/3. V smeri proti vzhodu in jugu se nadaljuje po robovih parc. št. 2640/3, 22/2, 22/4, 22/3 in delno 22/1, ki jo prečka, prav tako pa tudi vzhodni vogal parc. št. 185/1. Meja nadaljuje pot po robovih parc. št. 185/1, ter prečka parc. št. 185/1, 185/2 in cesto do južnega vogala parc. št. 442/7. Na jugozahodnem delu enote se meja nadaljuje po robovih parc. št. 442/7, 442/6, 443/1, 442/1, 440/2437/1, 434/3, prečka 434/5 in 434/4, sledi jugozahodnemu robu parc. št. 466/3, prečka pot ter se po jugozahodnem vogalu parc. št. 466/2 zaključi v izhodiščni točki.
Na drugi strani glavne prometnice se nahaja naslednja enota, katere meja se začne v severnem vogalu parc. št. 429/4 in gre po severovzhodnih robovih parc. št. 429/4, 426/2, 424/4 in pri tem prečka parc. št. 426/1 in 424/1, od koder sledi meji ureditvenega območja naselja na njegovi jugozahodni strani do izhodiščne točke na severu enote.
Tretja enota je od prejšnje odmaknjena v smeri proti jugovzhodu. Začne se v severnem vogalu parc. št. 179 in sledi severnim robovom parc. št. 179, 180/3, 177/1, 174/5, 170/3 in v tej smeri prečka parc. št. 174/6, 169/3 in 169/5. Nato poteka po jugovzhodnem delu parc. št. 169/5 in nadaljuje po jugozahodni meji ureditvenega območja za naselje in slednjič po severozahodnem robu parc. št. 179 do izhodišča.
Meja četrte enote se začne v severnem vogalu parc. št. 144/1 in se nadaljuje na severovzhodu z robovi parc. št. 144/1 in 142/1, od tu pa gre proti jugozahodu ob robu ceste za Livek, kjer se v vogalu priključi jugozahodni meji ureditvenega območja za naselje.
Peta enota se začne v severnem vogalu parc. št. 57/6 in sledi severnemu ter vzhodnemu robu te parcele ter severnemu robu parc. št. 59/2, kjer se pridruži jugozahodni meji ureditvenega območja naselja. V južnem vogalu parc. št. 138/2 se meja enote usmeri proti severovzhodu ob robu ceste za Livek, ob kateri poteka do izhodiščne točke.
Šesta enota je od predhodnje odmaknjena v smeri proti jugovzhodu. Začne se v severnem vogalu parc. št. 58/5 ter gre po severnih robovih parc. št. 58/5, 58/2, 130/1 in 264/2, pri čemer prečka cesto in parc. št. 264/1, kjer se v vogalu pridruži jugozahodni meji ureditvenega območja naselja, po kateri poteka v smeri urinega kazalca do izhodiščne točke v severnem vogalu parc. št. 58/5.
Sedma enota se nahaja na drugem bregu vodotoka in jo tvorijo parc. št. 137, 60/1, 60/2, 1089 in del parc. št. 1088, kot je razvidno že iz meje ureditvenega območja za naselje Idrsko.
Osmo enoto predstavlja parc. št. 2679/10, ki je zaključena celota.
Deveto samostojno enoto predstavlja parc. št. 538/2, ki je tako kot vse tri predhodne enote na južnem robu naselja.
Deseta enota se nahaja na skrajnem jugovzhodnem delu naselja in je prostorsko ločena od ostalega naselja. Enota ima meje ob severozahodnem in severnem robu parc. št. 261/6, ob severozahodnem robu parc. št. 254, 404/24, nato gre v neravni liniji do severovzhodnega roba parc. št. 404/54, proti jugu do parc. št. 2679/11 in 404/53 in ob cesti do zahodnega vogala parc. št. 261/6, kjer se tudi zaključi.
13. člen
Poleg splošnih, v tem odloku navedenih pogojev, je treba po posameznih tipih območij izpolniti še naslednje zahteve.
V območjih opredeljenih kot tip A je dovoljena le prenova obstoječega stavbnega fonda s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Posegi v tem območju morajo zagotavljati:
· ohranitev izvirnosti prostora in objektov,
· ohranitev oblike, gabaritov in lastnosti prostora in objektov.
V območjih tipa B so dovoljene tudi novogradnje in dozidave ob doslednem spoštovanju načel oblikovanja, ki izhajajo iz;
· historičnih značilnosti načina razmestitve stavb in njihovih tlorisnih zasnov,
· tipične parcelne razdelitve,
· značilnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov,
· tipičnih gradbenih linij in orientacij glavnih fasad,
· značilne smeri slemen, materialov, barv in naklonov strešne kritine,
· značilnih razporeditev fasadnih elementov, zlasti oken in vrat.
V območjih tipa C so dovoljene tudi novogradnje in dozidave ter drugi posegi ob spoštovanju načel oblikovanja s katerimi ohranjamo:
· historične značilnosti načina razmestitve stavb in njihovih tlorisnih zasnov.
· tipično parcelno razdelitev,
· značilne horizontalne in vertikalne gabarite,
· značilno barvo strešne kritine.
V območju tipa D veljajo le splošni pogoji oblikovanja. Možna je tudi novogradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša).
Pri določanju urbanističnih, oblikovalskih in drugih pogojev za posege ter ukrepov za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja je treba poleg splošnih dosledno spoštovati tudi v tem členu opredeljena načela glede na tipologijo po posameznih območjih.
V. GRADITEV OBJEKTOV
1. Vrste posegov v prostor
14. člen
Graditev novih objektov je dovoljena znotraj meje PUP naselja Idrsko v ureditvenih enotah – območjih naselja na stavbnih zemljiščih.
2. Določanje gradbenih parcel
15. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter oblikovanosti zemljišča in mora omogočiti zadovoljitev vseh osnovnih spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju. Ta možnost mora biti prikazana in utemeljena v lokacijski dokumentaciji. Gradbena parcela zajema celotno investitorjevo stavbno zemljišče, če je po naravnih danostih v celoti zazidljivo in če obseg preostalega nezazidanega stavbnega zemljišča ne omogoča oblikovanja še vsaj ene gradbene parcele. Merila iz tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi pri določanju funkcionalnega zemljišča za obstoječe objekte in naprave. Lokacijska dokumentacija za odobritev posegov na parcelah, na katerem je že zgrajen objekt, ki pa nima določene gradbene parcele, mora prikazati obseg funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta in gradbeno parcelo za nov poseg-objekt. Ločen prikaz je potreben tudi v primeru gradnje več objektov, če se za katerega od njih sprememba namembnosti ne plačuje
16. člen
Velikost parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme presegati 700 m2, razen če ni za območje, kjer se izdela skupinska lokacijska dokumentacija določena nižja gostota pozidave, ki pa mora biti utemeljena s konfiguracijo terena, naravnimi mejami ali drugimi značilnostmi prostora. Izjemoma se lahko tudi s posamično lokacijsko dokumentacijo opredeli večjo površino, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
17. člen
Za nestanovanjske objekte (obrtna dejavnost, kmetijska proizvodnja, trgovina, gostinstvo, storitve ipd.) se velikost gradbene parcele določi glede na namembnost objekta, njegovo velikost in lego ter ob upoštevanju ustreznih površin za dostop, dovoz, parkiranje, manipulacijo, skladiščenje ipd.
3. Lega objektov
18. člen
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej z zemljiščem drugih lastnikov (sosednjih parcelnih mej) najmanj 2 m, od obstoječih stanovanjskih objektov drugih lastnikov pa:
· najmanj za 1,5 x višine slemena novega objekta, če se bo le ta gradil pretežno na južni, jugovzhodni ali jugozahodni strani obstoječega objekta. Vpliv konfiguracije terena na določitev minimalnega odmika se upošteva z uporabo naslednje formule.
a = (hx1,5)-(b-c), pri čemer je
a = minimalni odmik predvidenega objekta od obstoječega,
b = višinska kota obstoječega objekta,
c = višinska kota predvidenega objekta,
h = višina slemena predvidenega objekta
· v primeru gradnje novega objekta na severni, vzhodni ali zahodni strani obstoječega objekta, mora znašati minimalni odmik 8 m. Dopusten je tudi manjši odmik, če so zagotovljeni ustrezni požarno-varnostni in zdravstveno-higienski pogoji.
V soglasju z lastnikom obstoječega objekta oziroma sosednjega stavbnega zemljišča se novi objekt lahko gradi oziroma poseg izvaja tudi v manjšem odmiku, kot je določeno v tem členu. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za novogradnje ograj, mejnih in podpornih zidov, za izvedbo tlakovanja, prometne in komunalne ureditve in izvedbo drugih posegov v prostor ter za gradnjo objektov pod obstoječim nivojem zemljišča.
Gradnja teh objektov oziroma izvedba posegov je brez soglasja lastnika sosednjih zemljišč ali objektov dovoljena v takšnem odmiku od tujih zemljišč ali objektov, da tako pri izvedbi kot tudi obratovanju ne prihaja do posegov na tuje zemljišče. Pri komunalni, energetski in prometni infrastrukturi tudi varovalni pas ne sme segati v območje sosednjega zemljišča.
4. Dograjevanje in prenavljanje objektov
19. člen
Dograjujejo (nadzidave in prizidave) in prenavljajo se lahko vsi objekti, razen tistih, ki so zgrajeni v nasprotju s predpisi in jih v postopku za dograditev ali prenovo ni mogoče legalizirati.
Pomožnih objektov ni mogoče dograjevati preko maksimalnih gabaritov za pomožne objekte s ponovnimi priglasitvami. Za nadzidave in prenove ter nadomestne gradnje obstoječih objektov ne veljajo določbe glede minimalnih odmikov, za dozidave pa ne veljajo le tiste določbe navedene v 18. členu, ki opredeljujejo minimalne odmike od obstoječih stanovanjskih objektov drugih lastnikov.
Nadzidave, prizidave in nadomestne gradnje so možne v takšnem obsegu, da njihov vpliv na obstoječo gradbeno strukturo v neposredni soseščini ne presega s predpisi dovoljenih stopenj. Nadzidave pa so v okviru predpisov dovoljene le za dosego minimalnih etažnih višin, ki so predpisane z normativi za posamezne vrste uporabe stavbe. (Upoštevani morajo biti požarnovarnostni in zdravstveno-higienski normativi, tako da obstoječim sosednjim stanovanjskim objektom še vedno zagotavljamo vsaj za del prostorov v vsakem stanovanju dnevno najmanj 2 h sonca v času med 9. in 15. uro.) Za prizidek v smislu tega člena se šteje objekt, ki se priziduje k investitorjevemu objektu, katerega bruto tlorisna površina ne presega 2/3 osnovnega objekta, v nobenem primeru pa ne sme presegati 100 m2. Za obstoječe objekte se štejejo objekti, ki so bili zgrajeni z ustreznimi dovoljenji ali je bilo zanj izdano dovoljenje pred uveljavitvijo tega odloka.
5. Oblikovanje objektov in okolja
20. člen
a) Za graditev novih stanovanjskih objektov in za adaptacije s katerimi se spreminja zunanjost in velikost ali namembnost drugih objektov v stanovanjske veljajo naslednji pogoji:
· dovoljena je graditev visokopritličnih in dvonadstropnih objektov (max. višine P+2+M) s tem da se njihova velikost prilagodi vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave ter režimom tipologije območja v katerem se poseg izvaja,
· arhitektura in oblikovanje morata slediti značilnostim stavbne dediščine v območju (kobariško-tolminski stavbni tip) tako glede gabaritov in volumenskih razmerij kot tudi detajlov, uporabljenih materialov in barv.
b) Za graditev novih centralnih in oskrbnih objektov ter turistično-gostinskih lokalov, kot tudi pri prenovi in dograjevanju obstoječih objektov za te namene, veljajo poleg splošnih v a) točki tega člena navedenih še naslednji pogoji;
· pri oblikovanju teh objektov je dopustna tudi uporaba oblikovalskih kontrastov ko se želi:
– posebej poudariti elemente, ki poudarjajo javni značaj objekta (zasteklitve, zaprte-odprte površine, navezava na osrednjo komunikacijo),
– simbolno prikazati funkcionalno različnost objekta,
– vzpostaviti prostorsko dominanto.
c) Za graditev ali prenovo objektov v počitniške hišice veljajo enaki pogoji kot za stanovanjske objekte.
d) Za graditev objektov za obrtne in proizvodne dejavnosti veljajo naslednji pogoji:
· višina teh objektov ne sme presegati gabaritov naselja,
· tehnološko pogojeni vertikalni gabariti (dimniki, silosi) ne smejo konkurirati dominantam naselja ali jih celo zakrivati,
· ločne konstrukcije morajo biti na izpostavljenih fasadah zakrite z atiko ali drugače oblikovane,
· prav tako morajo biti montažni elementi na teh fasadah barvani.
Pod pogoji iz tega člena je možna tudi montažna gradnja, razen v območjih s tipologijo urejanja A in B. Pri posegih v območja A, B in C je treba upoštevati tudi zahteve iz 13. člena tega odloka.
21. člen
Ureditev zunanjih površin mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem. Dovoljene so zazelenitve z avtohtono vegetacijo. Odprte površine, ki imajo javen značaj in soustvarjajo ambientalno podobo širšega območja morajo biti urejene enotno. Obcestni pas regionalne cest skozi naselje Idrsko se uredi z enostranskim pločnikom, parterno opremo in zasaditvijo dreves, kjer le-ta ne bi ovirala preglednosti. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena višinam sosednjih zemljišč. Podporni zidovi so dovoljeni, le če ni možno drugače zavarovati brežin. Ograje morajo biti enotno oblikovane, izvedene so lahko le z materiali, ki so značilni za naselje Idrsko.
6. Gradnja pomožnih objektov
22. člen
Kot pomožni objekti se v smislu 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor štejejo naslednji objekti:
· shramba za kmetijske pridelke, orodje in kmetijske stroje, garaže, drvarnice, čebelnjaki, kokošnjaki, zajčniki, svinjaki, hlevi za drobnico in druge male živali, začasna zavetišča za živino, skednji, kašče, kozolci, rastlinjaki, kontejnerji, kolektorji, vrtne ute, latniki in objekti podobne namembnosti; velikost teh pomožnih objektov ne sme presegati 30 m2 tlorisne površine in višine 3 m,
· gnojišče z gnojnično jamo in greznica pri že obstoječem objektu, po predhodnem soglasju zdravstvene inšpekcije ter rezervoarji za vodo, ki se uporabljajo v kmetijstvu; prostornina navedenih objektov ne sme presegati 15 m3 ter cisterne-rezervoarji za gorivo do 2000 kg,
· zidne ograje do višine 0,5 m z leseno ali železno ograjo skupne višine 1,5 m in podporni zid do višine 1,5 m,
· izvedba asfaltiranja in tlakovanja zunanje ureditve pri obstoječih objektih, na podlagi načrta odvodnjavanja,
· reklamni panoji oziroma objekti, panoji za označevanje poslovnih prostorov in nadstreški, kolikor ne zahtevajo posebne statične presoje, po predhodnem soglasju organa občinskega sveta pristojnega za prostor,
· odstranitve navedenih obstoječih pomožnih objektov ter dotrajanih objektov, ki zaradi enostavne konstrukcije ne zahtevajo posebnega načrta rušitvenih del.
V območjih, ki se urejajo po tipologiji A je potrebno upoštevati določbe glede varstva kulturne in naravne dediščine in za gradnjo pomožnega objekta pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
VI. PROMETNO UREJANJE
23. člen
Zaradi možnosti rekonstrukcije obstoječih in gradnjo planiranih cest je potrebno dosledno upoštevati cestne rezervate ter so zato prepovedani vsi posegi, ki bi lahko ovirali realizacijo rekonstrukcij, širitev ali novogradnjo teh cest ter preglednost vozišča in priključkov.
Za državne ceste veljajo določila zakona o cestah s tem odlokom pa določamo naslednje odmike novih objektov od roba občinskih cest:
· stanovanjski objekti – najmanj 4 m od roba cestišča,
· centralni objekti, turistično-gostinski in rekreacijski objekti – najmanj 5 m,
· industrijski objekti in objekti proizvodne obrti – najmanj 6 m,
· pomožni objekti – najmanj 4 m.
Manjši odmiki navedenih objektov od roba cestišča so možni, če to pogojuje konfiguracija terena in način obstoječe pozidave in k manjšemu odmiku da soglasje upravljalec ceste. V nobenem primeru pa odmik ne sme biti manjši od 0,5 m, od regionalne ceste pa najmanj 1,5 m. Do sprejetja predpisa iz 82. člena zakona o cestah je za dajanje soglasij k izjemnim ukrepom pristojen upravljalec cest.
24. člen
Pri določitvi potrebnega števila parkirnih mest je treba pri izdelavi lokacijske dokumentacije zagotoviti najmanj naslednje normative za:
· stanovanja                   1,2 PM/stan,
· industrijo, proizvodno obrt  1 PM/2 zaposlena,
· trgovine                     1 PM/25 m2 prod. povr.,
· gostinstvo                   1 PM/ 4 sedeže in
                               1 PM/ na 1 tekoči m točilnega pulta,
· prenočitvene zmogljivosti    1 PM/ 3 ležišča
· športne objekte, igrišča     1 PM/10 gledalcev
· dvorane 1 PM/avtobus         1 PM/50 gledalcev
· zdravstvene objekte          2 PM/1 delov. mesto
· storitve, finančne in
  javne službe                 2 PM/ 1delov. mesto
Pri graditvi oziroma preureditvi objektov v strnjenem delu vasi za namene, ki zahtevajo ureditev minimalnega števila parkirnih mest je možno odstopanje od zahtev iz prejšnjega odstavka, če investitor zagotovi izgradnjo potrebnih javnih parkirnih mest v ustrezni bližini, sam ali na podlagi pogodbe z upravljalcem parkirnih površin. Pri javnih objektih mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest rezerviranih za invalide.
25. člen
Vsi novi ali prenovljeni objekti katerih uporaba je vezana na cestni promet, morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov je treba težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javne ceste in poti. Če se priključek izvaja preko zemljišča drugega lastnika, je treba pravice glede njegove izvedbe in uporabe urediti s pogodbo. Prometna ureditev in dostopi morajo biti izvedeni tako, da omogočajo gasilsko intervencijo ter prostor za gasilsko vozilo, orodje in opremo.
VII. KOMUNALNO UREJANJE
26. člen
Vsi objekti katerih namembnost je povezana z rabo vode morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje preko zunanjega vodomernega jaška. Lokacijska dokumentacija mora določiti mesto priključka in upoštevati odlok o javnih vodovodih (Uradni glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 3/85, 13/86 in 10/93) ter pravilnik o načinu preskrbe s pitno vodo in pogoje upravljalca omrežja. Pri križanju vovovoda s kanalizacijo mora biti vodovod položen najmanj 0,5 m nad temenom kanalizacije.
27. člen
Vsi objekti morajo imeti odtoke priključene na javno kanalizacijo, ki ima ustrezno urejeno končno dispozicijo in čiščenje odplak. V delih naselja kjer javne kanalizacije še ni je investitor dolžan speljati odplake v greznico, ki mora biti urejena po veljavnih higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih. Za priključitev meteornih vod na kanalizacijo veljajo (dokler se kanalizacija ne priključi na javno čistilno napravo) naslednji pogoji:
· meteorne strešne vode ter vode iz makadamskih in podobnih utrjenih površin je treba speljati preko peskolovov,
· meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, garaž in podobnih površin je treba speljati preko lovilcev olj in maščob.
Na zemljiščih z dobro prepustnostjo je dovoljena gradnja ponikalnice.
Gnojišča in hlevska kanalizacija morajo biti grajena higiensko in sanitarno-tehnično pravilno v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85), po pogojih zdravstvene inšpekcije in vodnogospodarskih smernic in v ustreznem odmiku od stanovanjskih objektov, ki ga določi zdravstveni inšpektorat. Odpadne vode iz gnojišč in hlevov se ne smejo odvajati v kanalizacijo ampak v vodotesne gnojnične jame.
28. člen
Lokacijska dokumentacija za gradnjo trgovskih, poslovnih, storitvenih, gostinskih, obrtnih in proizvodnih objektov ter skupinske lokacijske dokumentacije morajo opredeliti lokacijo zbirnih mest za odpadke, ki morajo omogočiti namestitev zadostnega števila tipiziranih posod za ločen način zbiranja odpadkov.
29. člen
Vsi objekti za nastanitev morajo biti priključeni na električno omrežje. Za priključitev mora investitor pridobiti soglasje pristojne elektroenergetske organizacije.
30. člen
V ureditvenih območjih naselja za katero veljajo tipologije režimov urbanističnega urejanja A, mora biti novo ali rekonstruirano električno in telefonsko omrežje izvedeno kabelsko (vkopano). V območju ostalih tipologij urejanja se električno in telefonsko omrežje vključuje v obstoječe infrastrukturne koridorje, kjer pa teh ni je treba trase izbirati tako, da čimmanj ranijo videz okolja in nimajo negativnih vplivov na prostor.
31. člen
Transformatorske postaje in elektroenergetski objekti morajo biti v območjih A in B projektirani in izvedeni v okviru drugih objektov. Če so prostostoječi, veljajo za njihovo lokacijo in gradnjo splošni pogoji iz odloka, v območjih s tipologijo C, pa je treba te objekte posebaj oblikovati in locirati v skladu z načeli, ki veljajo za to tipologijo.
32. člen
Ogrevanje je možno na trda goriva, kurilno olje in plin. Rezervoarji za tekoče gorivo morajo biti vkopani ali skriti v objektu ali pomožnem objektu skladno s predpisi.
33. člen
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, dozidav in nadzidav razen izjemoma pod pogoji soglasja upravljalca posameznega voda.
VIII. VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
34. člen
V varstvenih območjih vodnih virov in vodotokov ter podtalnice je treba pri posegih v prostor upoštevati naslednje ukrepe:
· prepovedana je gradnja objektov vseh tistih dejavnosti, ki uporabljajo zdravju škodljive tekočine in lahko topljive snovi in so potencialni onesnaževalci podtalnice,
· omejen je obseg in hitrost prevozov lahko tekočih naftnih derivatov in drugih strupenih tekočin ter lahko topljivih navarnih snovi za lokalne potrebe,
· potrebno je urediti dispozicijo odplak z gradnjo vodotesnih kanalizacij in čistilne naprave do ustrezne stopnje čiščenja,
· regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne, regulacija ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotoka. Brežine morajo biti oblikovane tako da ustvarijo videz naravnega stanja,
· potrebno je upoštevati vse ukrepe, ki veljajo za vplivno območje reke Soče s pritoki v skladu z odredbo o začasni razglasitvi reke Soče s pritoki za naravno znamenitost, (Uradni list RS, št. 48/99).
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od zgornjega roba vodotoka vsaj 10 m. Za manjši odmik in za gradnjo objektov na vodotoku (ribogojnica, jez, mlin, žaga, mala hidrocentrala) je potrebno pridobiti soglasje službe za vodno gospodarstvo v območjih A, B in C pa tudi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostnosti),izviri in območja talne vode, predstavljajo območja varovalnega režima. Za posege v ta prostor in posege, ki lahko vplivajo na stabilnost terena ali erozijske procese in snežne plazove je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasja službe pristojne za vodnogospodarstvo. Pri posegih v prostor v varstvenih območjih je treba upoštevati varstvene režime, ki jih natančneje določajo predpisi, ki urejajo področje zaščite vodnih virov in vodotokov.
35. člen
Objekti industrije in obrti, ki s tehnološkimi postopki in uporabo materialov in snovi onesnažujejo zrak ter objekti namenjeni ekstenzivni reji domačih živali morajo biti ustrezno odmaknjeni od obstoječih in predvidenih bivalnih območij, oziroma morajo imeti vgrajene naprave s katerimi je onemogočeno onesnaževanje zraka ali širjenje smradu izven objekta. Varovalne pasove med takimi objekti in bivalnimi predeli je treba intenzivno zazeleniti
36. člen
Pri lociranju objektov katerih dejavnost povzroča hrup je treba upoštevati namembnost območja in dovoljen hrup glede na značaj območja (od I. do IV. stopnje). Objekti, ki povzročajo prekomeren hrup morajo biti ustrezno odmaknjeni od poselitve oziroma morajo biti izvedeni ustrezni gradbeno-tehnični ukrepi, tako da hrup ne presega dovoljenih koncentracij glede na območje, v katerem se objekt nahaja.
37. člen
Zemljišča, ki so opredeljena kot stavbna oziroma so določena za spremembo namembnosti, so pa v naravi kmetijska zemljišča se uporabljajo v kmetijske namene do začetka gradnje na takih zemljiščih.
38. člen
Na območju zelenih površin kot so zelenice, parki in drevoredi, ter zeleni pasovi ob vodah v okviru ureditvenih območij naselja Idrsko je prepovedano sekanje drevja kot tudi drugi posegi, ki niso usklajeni z varovanjem in izboljšanjem takih površin.
39. člen
Zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine so nezazidljiva območja varstva naravne dediščine krajinski parki, naravni spomeniki) ter območja varstva kulturne dediščine (arheološka najdbišča). Za posege v območja naravne in kulturne dediščine, kot za izvajanje del na objektih, ki jih kot spomenik opredeljuje odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti Občine Kobarid, je možno izvajati posege le na podlagi soglasja pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
IX. KONČNE DOLOČBE
40. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom in vsem zainteresiranim na sedežu Občine Kobarid in Upravne enote Tolmin. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična ter ostale pristojne inšpekcije.
41. člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, se preneha uporabljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin (Uradni glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/89 in 4/92) kolikor se nanaša na naselje Idrsko v Občini Kobarid. Postopki v zvezi z dovoljenji v prostor na območju naselja Idrsko, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo po določbah doslej veljavnega odloka, kolikor niso določbe tega odloka za vlagatelje ugodnejše.
42. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi u Uradnem glasilu.
Št. 35003-3/99
Kobarid, dne 4. septembra 2000
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič, inž. l. r.