Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00) je Občinski svet občine Beltinci na seji dne 20. 7. 2000 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Beltinci plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), zavezance za plačilo, merila za določanje višine nadomestila, merila za delno ali popolno oprostitev plačila nadomestila ter določanje višine nadomestila.
2. člen
Nadomestilo se plačuje za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.
3. člen
Nadomestilo se plačuje od površine stanovanjske in počitniške oziroma poslovne stavbe in od površine drugih objektov.
4. člen
Površina stanovanjske in počitniške stavbe je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja razen prostorov, ki niso namenjeni za bivanje (kleti, kurilnice, pralnice...) ter čista tlorisna površina garaž(e) za osebne avtomobile.
5. člen
Površina poslovne stavbe je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
6. člen
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi pokrita skladišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, gramoznice, peskokopi, površine namenjene distribuciji električne energije, površine na katerih so grajeni daljnovodi in druge naprave za distribucijo elektrike, telekomunikacij, plina, površine za obratovanje bencinskih servisov ter površine avtoceste, magistralke, železnice in površine platojev cestninskih in železniških postaj.
Kot poslovne površine iz prejšnjega odstavka se smatrajo površine, ki jih zavezanec dejansko uporablja za poslovne namene.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
7. člen
Nadomestilo se plačuje na tistih območjih Občine Beltinci, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, od stanovanjskih in poslovnih površin pa tudi na drugih območjih, ki so opremljena vsaj z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.
8. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo od stanovanjskih in poslovnih površin se razvrstijo v štiri kakovostne skupine – območja. Območja so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi,
– opremljenost z komunalno infrastrukturo,
– ustrezno namensko rabo po prostorskih izvedbenih aktih.
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
1. Območje, ki obsega: ureditveno območje naselja Beltinci razen zaselka Hrenovice, gojitvenega območja divjih fazanov Konjšček in romskega zaselka;
2. Območje, ki obsega: ureditvena območja naselij Bratonci, Lipovci, Dokležovje, (razen romskega zaselka), Gančani, (razen zaselka Hraščice);
3. Območje, ki obsega: ureditvena območja naselij Melinci, Lipa in Ižakovci (razen zaselka Nemščak in Hrenovica);
4. Območje, ki obsega: zaselek Hrenovice, romski zaselek in gojitveno območje divjih fazanov Konjšček – v naselju Beltinci, zaselka Nemščak in Hrenovice – v Ižakovcih, romski zaselek v Dokležovju, zaselek Hraščice v Gančanih in vsa druga območja (zemljišča) ki so pozidana in niso zajeta v ureditvenih območjih naselij.
9. člen
Območja iz prejšnjega člena so vrisana na grafičnih kartah v merilu 1 : 5000 in so sestavni del tega odloka. Grafične karte so na vpogled pri upravi Občine Beltinci.
III. ZAVEZANCI
10. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila so neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma drugega objekta (lastniki, najemniki zemljišč oziroma objektov, imetniki stanovanjske pravice...), ki so lahko fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v ustrezni register oziroma v drugo predpisano evidenco.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
11. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
5. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
6. zapuščenost in dotrajanost objekta oziroma stavbnega zemljišča,
7. merila za druge objekte,
8. merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
12. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnost priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
----------------------------------------------------------------
Opremljenost Število točk
----------------------------------------------------------------
1. cesta – asfaltna 15
– makadamska 10
2. vodovod 10
3. kanalizacija 20
4. elektrika 10
5. telekomunikacije 10
6. javna razsvetljava 10
7. kabelska TV 5
8. urejeni pločniki 10
9. plinovod 10
----------------------------------------------------------------
13. člen
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:
– priključka na javno cestno, vodovodno, električno, kanalizacijsko, plinovodno omrežje in kabelsko televizijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav; pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
14. člen
Lega in namen uporabe stavbnega zemljišča
Glede na lego in namembnost so stavbna zemljišča razvrščena:
1. na stavbna zemljišča za stanovanjske namene,
2. na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti,
3. na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti,
4. na stavbna zemljišča za počitniške dejavnosti.
15. člen
Lega in namen uporabe stavbnega zemljišča se ovrednoti z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------------
Lega in namen Območje – št. točk
----------------------------------
1 2 3 4
----------------------------------------------------------------------
1. stanovanjski namen 200 180 160 140
2. poslov. namen gospod. dej. 180 150 120 90
3. poslov. namen družb. dej. 280 250 220 190
4. počitniške dejavnosti 300 280 260 240
----------------------------------------------------------------------
16. člen
Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča
Za smotrno izkoriščenost stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v pet razredov ter se točkujejo z naslednjim številom točk, ne glede na to v katerem območju se objekt nahaja:
----------------------------------------------------------------
Objekt Št. točk
----------------------------------------------------------------
– individualna stanovanjska hiša 160
– stanovanjska hiša z gospod. poslop. 140
– objekt z 2 – 4 stanovanji 120
– objekt s 5 – 10 stanovanji 100
– objekt z 11 in več stanovanji 80
----------------------------------------------------------------
17. člen
Večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča
Za večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske in počitniške namene se določijo kot negativne točke glede na stalen prekomeren hrup (bližina prometnic, večjih industrijskih, gostinskih in drugih hrupnih objektov), trajnejšo onesnaženost zraka, moteno dostopnost glede na konfiguracijo terena.
Motenost se ovrednoti z znižanjem naslednjega števila točk:
---------------------------------------------------------------------------------------
Motenost Št. točk
---------------------------------------------------------------------------------------
– hrup 40 (bližina magistralne, regionalne
ceste, železnice, do
oddaljenosti največ do 30 m)
40 (bližina večjih industrijskih in
proizvodnih hrupnih obratov,
diskoteke, in sicer do
oddaljenosti največ 50 m)
30 (bližina šole, gostinskih
obratov, razen diskoteke, do
oddaljenosti največ 30 m)
– onesnaženost
zraka 30 bližina manjših farm živali
(prah, smrad in drugi (nad 10 glav goveje živine
škodl. vplivi) ali nad 30 kom svinj, nad 200
kom perutnine, do
oddaljenosti največ 20 m)
50 (bližina čistilnih naprav,
bližina
odlagališč odpadkov..., do
oddaljenosti največ 200 m)
50 (bližina večjih farm živali (nad 100 glav
gov. živine
in nad 500 kom svinj in
nad 1000 kom perutnine, do
oddaljenosti največ 200 m)
– dostopnost10 (slaba prevoznost zaradi
neurejenega, neutrjenega
vozišča)
---------------------------------------------------------------------------------------
18. člen
Izjemne ugodnosti
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z pridobivanjem dohodka v gospodarskih in družbenih dejavnostih.
Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih in družbenih dejavnostih se ovrednotijo z naslednjim dodatnim številom točk:
------------------------------------------------------------------------------------------
Dejavnosti Območje – št. toč
----------------------------------
1 2 3 4
------------------------------------------------------------------------------------------
A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo 100 100 100 100
(pri neposred. proizvodnih kapacitetah
se nadomestilo zaračuna le nad 2000 m2 tlor. površine
po posamezni lokaciji)
B) ribištvo-ribogojstvo 370 350 330 310
C) pridobivanje rudnin
(poslovne zgradbe) 400 350 300 250
D) predelovalne dejavnosti 200 180 160 140
žagarstvo, tesarstvo 150 140 130 120
E) distribuc. elektrike, plina in vode 500 480 460 440
F) gradbeništvo 200 180 160 140
G) trgovina 350 320 290 260
– popravila motornih vozil in
in izdelkov široke porabe 250 220 190 160
H) gostinstvo 470 430 390 350
I) promet, skladiščenje in zveze 370 330 290 250
(pri silosih se vsakih 8m višine šteje
za eno etažo)
– poštne in telekomunikacijske
storitve 700 650 600 550
J) finančno posredništvo
(bančništvo in zavarovalništvo) 1200 1100 1000 900
K) poslovanje z nepremičninami, najem
in poslovne storitve 1200 1100 1000 900
M) izobraževanje 50 40 30 20
N) zdravstvo in socialna varstvo 250 230 210 190
O) druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti 450 440 430 420
P) zasebna gospodinjstva z zaposlenim
osebjem 50 40 30 20
------------------------------------------------------------------------------------------
19. člen
Zapuščenost in dotrajanost objekta
Vsi zapuščeni in dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih na 1. in 2. območju se dodatno ovrednotijo s številom točk 70, na 3. in 4. območju pa s številom 50 točk.
Kriteriji za zapuščen in dotrajan objekt so:
1. nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti),
2. nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča,
3. nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Objekti na stavbnih zemljiščih iz tega člena se ovrednotijo s pripadajočim številom točk, če se ugotovita najmanj dva kriterija za stanje objekta.
20. člen
Korekcijski faktorji
Korekcijski faktorji za posamezen namen in dejavnosti so:
I. Stanovanjski namen:
----------------------------------------------------------------
Tlorisna površina objekta Korekcijski faktor
----------------------------------------------------------------
do 100 m2 1,00
od 101 m2 do 150 m2 0,95
od 151 m2 do 200 m2 0,90
od 201 m2 do 250 m2 0,85
nad 250 m2 0,80
----------------------------------------------------------------
II. Gospodarski namen:
Kmetijstvo
----------------------------------------------------------------
Tlorisna površina objekta Korekcijski faktor
----------------------------------------------------------------
do 1500 m2 1,00
od 1501 m2 do 3000 m2 0,90
od 3001 m2 do 6000 m2 0,80
od 6001 m2 do 12000 m2 0,70
nad 12000 m2 0,60
----------------------------------------------------------------
Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo
----------------------------------------------------------------
Tlorisna površina objekta Korekcijski faktor
----------------------------------------------------------------
do 150 m2 1,00
od 151 m2 do 300 m2 0,90
od 301 m2 do 600 m2 0,80
od 601 m2 do 1200 m2 0,70
od 1201 m2 do 2400 m2 0,60
nad 2400 m2 0,50
----------------------------------------------------------------
Žagarstvo in tesarstvo:
----------------------------------------------------------------
Tlorisna površina objekta Korekcijski faktor
----------------------------------------------------------------
do 200 m2 1,00
od 201 m2 do 500 m2 0,90
od 501 m2 do 1000 m2 0,80
nad 1000 m2 0,70
----------------------------------------------------------------
Trgovina, promet, skladiščenje in zveze:
----------------------------------------------------------------
Tlorisna površina objekta Korekcijski faktor
----------------------------------------------------------------
do 100 m2 1,00
od 101 m2 do 300 m2 0,90
od 301 m2 do 700 m2 0,80
od 701 m2 do 1500 m2 0,70
od 1501 m2 do 3000 m2 0,60
nad 3000 m2 0,50
----------------------------------------------------------------
Gostinstvo
----------------------------------------------------------------
Tlorisna površina objekta Korekcijski faktor
----------------------------------------------------------------
do 100 m2 1,00
od 101 m2 do 200 m2 0,90
od 201 m2 do 400 m2 0,80
od 401 m2 do 600 m2 0,70
od 601 m2 do 800 m2 0,60
nad 800 m2 0,50
----------------------------------------------------------------
Kjer ni posebej določen drug korekcijski faktor z lestvico, se upošteva faktor 1,0.
21. člen
Merila za druge objekte
Število točk za 1 m2 površine se določi na naslednji način:
----------------------------------------------------------------
Objekti Število točk
----------------------------------------------------------------
Elektro vodi (primarni)
– podzemni 50
– nadzemni 100
Telekomunikacijski vodi (primarni)
– podzemni 30
– nadzemni 50
Plinovod (primarni)
– podzemni 50
Bencinski servis 800
avtocesta 20
magistralka (cesta GI-3) 30
železnica 10
gramoznice, peskokopi 500
----------------------------------------------------------------
Površine za distribucijo električne energije so površine znotraj ograjenega območja stikališč in površine transformatorskih postaj ter površine na katerih so zgrajeni podzemni in nadzemni elektrovodi, in so potrebne za normalno rabo elektrovoda, kar znaša pri podzemnih vodih 1 m širine krat dolžina voda, pri nadzemnih pa 2 m širine krat dolžina voda.
Površine, na katerih so zgrajeni telekomunikacijski vodi in plinovodi so površine, ki so potrebne za normalno rabo voda, kar znaša pri podzemnih vodih 1 m širine krat dolžina voda, pri nadzemnih vodih pa 1,5 m širine krat dolžina voda.
Pri plinskih razdelilnih in reducirnih postajah se upošteva dejanska površina le-teh oziroma površina ki je ograjena.
Nadomestilo se računa le za primarno elektro, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje.
Površino za normalno rabo bencinskega servisa, predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta.
Površino avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta, vključno z cestninskimi, postajami, parkirnimi prostori (pri avtocesti in magistralki širina cestišča krat dolžina ceste).
Površino magistralne ceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta, in sicer širino cestišča kaat dolžina ceste.
Površino železnice predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta, s tem da se upošteva širina 4 metrov krat dolžina železniške proge.
Površine gramoznic in peskokopov so aktivirane površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinska uprava na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin oziroma na podlagi drugih uradnih evidenc.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
22. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Beltinci za leto 2000 znaša 0,60 SIT. Višino valorizacije, vrednosti točke, določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Občinski svet občine Beltinci.
23. člen
Letno nadomestilo se določi tako, da se skupno število točk iz 12., 15., 16., 18., 19.in 21. člena tega odloka zmanjšano za točke iz 17. člena pomnoži s površino zavezančevega objekta (zaokroženo na cele m2) s korekcijskim faktorjem iz 20. člena tega odloka in vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Vsaka sprememba števila točk in površine se pri odmeri nadomestila zavezancu upošteva naslednji mesec po nastali spremembi.
24. člen
Odmero, pobiranje, izterjavo, nadziranje in evidentiranje plačevanja nadomestila opravlja pristojna davčna služba v skladu z zakonom o davčni službi in zakonom o davčnem postopku.
25. člen
Obveznost za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznosti poravnavati po trimesečjih.
Zavezanec, ki plačuje krajevni samoprispevek na območju Občine Beltinci je dolžan obveznost poravnati polletno.
Zavezanci so dolžni plačati obveznost v 30 dneh po poteku trimesečja oziroma tisti, ki plačujejo krajevni samoprispevek na območju Občine Beltinci pa v 30 dneh po preteku polletja.
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o davkih občanov.
26. člen
Nadomestilo se zavezancu odmeri na podlagi podatkov, ki jih davčni službi posreduje uprava Občine Beltinci. Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc. Občina Beltinci lahko zavezance na krajevno običajen način pozove da ji posredujejo vse potrebne podatke za izračun nadomestila. Na tak način pridobljeni podatki se tudi lahko uvrstijo v uradne evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti v petnajstih dneh po prejemu obvestila oziroma poziva upravi Občine Beltinci in davčni službi, potrebne podatke za odmero nadomestila.
27. člen
Zavezancem za plačilo, ki podatkov upravi Občine Beltinci ne sporočijo se odmeri nadomestilo od površine, ki je za odmerni predmet na razpolago v uradnih evidencah, oziroma po oceni strokovne službe uprave Občine Beltinci.
28. člen
Če uprava Občine Beltinci oceni, da se poslovno dejavnost opravlja na večji površini od prijavljene, se nadomestilo odmeri po podatkih iz uradnih evidenc. Na zahtevo uprave Občine Beltinci so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v petnajstih dneh sporočiti točne podatke, potrebne za odmero nadomestila. Prav tako so zavezanci upravi Občine Beltinci dolžni sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v 15 dneh po nastanku spremembe.
29. člen
Sredstva oziroma nadomestilo, zbrano po tem odloku je prihodek proračuna Občine Beltinci in se uporabi za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih vodov in naprav v Občini Beltinci.
Nadomestilo, zbrano od stanovanjskih objektov pripada oziroma se uporabi v tisti krajevni skupnosti, na območju Občine Beltinci, v kateri se tak objekt nahaja.
Zbrana sredstva se sproti prenakažejo na žiro račune krajevnih skupnosti oziroma enkrat mesečno, najpozneje do 10. v tekočem mesecu, za pretekli mesec.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
30. člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja:
– za potrebe obrambe,
– za potrebe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za potrebe mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za potrebe mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika,
– za objekte, ki so v lasti Občine Beltinci, krajevnih skupnosti in društev v Občini Beltinci in so namenjeni za opravljanje njihovih lastnih dejavnosti,
– za objekte, ki se uporabljajo za versko dejavnost,
– za potrebe Rdečega križa, Karitasa in drugih humanitarnih organizacij.
31. člen
Plačila nadomestila na lastno zahtevo za dobo pet let so oproščeni zavezanci:
– ki so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so bili v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali v ceni zemljišča za zidavo plačani stroški za urejanje stavbnega zemljišča.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo oziroma največ 8 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
32. člen
Oprostitev plačila nadomestila (v celoti ali deloma) lahko uveljavljajo zavezanci:
I. Zaradi elementarnih ali drugih nesreč, in sicer:
1. Požar, poplava, potres
a) Na objektih, od katerih se plačuje nadomestilo po tem odloku:
---------------------------------------------------------------
% škode na objektu % oprostitve plačila za dobo
---------------------------------------------------------------
60–100% 100% za 5 let
30–60% 100% za 3 leta
30% 100% za 2 leti
do 20% 0% 0 let
---------------------------------------------------------------
b) Na objektih, od katerih se ne plačuje nadomestilo po tem odloku:
---------------------------------------------------------------
% škode na objektu % oprostitve plačila za dobo
---------------------------------------------------------------
60–100% 50% oprostitev za 5 let
30–60% 50% oprostitev za 3 leta
20–30% 50% oprostitev za 2 leti
do 20% 0% 0 let
---------------------------------------------------------------
2. Neurje, toča
a) Na objektih, od katerih se plačuje nadomestilo po tem odloku:
---------------------------------------------------------------
% škode na objektu % oprostitve plačila za dobo
---------------------------------------------------------------
nad 30% 100% za 5 let
20–30% 100% za 3 leta
10–20% 100% za 2 leti
do 10% 0% 0 let
---------------------------------------------------------------
b) Na objektih, od katerih se ne plačuje nadomestilo po tem odloku:
---------------------------------------------------------------
% škode na objektu % oprostitve plačila za dobo
---------------------------------------------------------------
nad 30% 50% za 5 let
20–30% 50% za 3 leta
10–20% 50% za 2 leti
do 10% 0% 0 let
---------------------------------------------------------------
V primeru, da zavezanec za plačilo nadomestila utrpi škodo tako na objektih, od katerih se plačuje nadomestilo kot tudi na tistih od katerih se ne plačuje, velja oprostitev plačila za tisti objekt, ki je za zavezanca ugodnejša.
Škodo zaradi elementarnih in drugih nesreč ugotavljajo Občinska gasilska zveza Beltinci ali zavarovalnica (če je objekt zavarovan) oziroma drugi priznani izvedenci.
II. Zaradi socialne ogroženosti zavezancev za plačilo nadomestila:
– 100% pomoči plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci – prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, po zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 56/92, 13/93, 42/94, 1/99, 41/99);
– 50% oprostitev plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci – prejemniki denarnega dodatka;
– Zahtevku za popolno oziroma delno oprostitev plačila nadomestila se ne odobri oziroma se že odobrena oprostitev ukine:
– kolikor se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezanca in družinskih članov, ki živijo skupaj z zavezancem oziroma oseb, ki jih do zavezanca veže preživninska obveznost;
– kolikor se ugotovi, da z zavezancem živijo osebe, ki niso družinski člani pa pridobivajo dohodke.
III. Zaradi drugih utemeljenih vzrokov, o tovrstnih oprostitvah na predlog župana odloča Občinski svet občine Beltinci.
33. člen
90% oprostitve plačila nadomestila so upravičeni za stanovanjski in počitniški namen, tisti zavezanci za plačilo nadomestila, ki se nahajajo na območju krajevnih skupnosti v Občini Beltinci, v katerih so uvedeni krajevni samoprispevki ter ti zavezanci in člani, ki živijo skupnem gospodinjstvu z zavezanci samoprispevek tudi redno plačujejo.
34. člen
Nadomestilo tudi ne plačujejo zavezanci od objektov kmetijskih dejavnosti kot so: objekti za rejo živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo krme in stelje, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, lope za hrambo kmetijske mehanizacije, do 2000 m2 površine (mišljeno je po posamezni lokaciji objekta).
V primeru da presega površina teh objektov površino, ki je navedena v prejšnjem odstavku tega člena, se nadomestilo plačuje od površine nad 2000 m2.
35. člen
Zahtevo za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila za tekoče leto lahko zavezanci vložijo pri upravi Občine Beltinci.
O popolni ali delni oprostitvi plačila nadomestila odloča uprava Občine Beltinci v upravnem postopku, ob upoštevanju v tem odloku določenih meril za oprostitev plačila nadomestila,
Po prejemu odločbe o odmeri nadomestila pa lahko zavezanci v zakonitem roku ugovarjajo odmeri nadomestila pri davčnem uradu Murska Sobota, izpostava v Murski Soboti.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
Z denarno kaznijo od 40.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
– prijavi nepravilne podatke za odmero nadomestila,
– ne prijavi spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od dneva nastanka spremembe.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 20.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 20.000 SIT.
VIII. KONČNE DOLOČBE
37. člen
Z uveljavitvijo tega odloka se na območju Občine Beltinci preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 15/87).
38. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije uporablja pa se s 1. 7. 2000.
Št. 101/00
Beltinci, dne 20. julija 2000.
Župan
Občine Beltinci
Jožef Kavaš l. r.
