Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 31. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter na podlagi 7. in 16. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Slovenske Konjice je na 17. seji dne 6. 7. 2000 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 / dopolnjen v letu 1993 in 1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 50/98) – v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 / dopolnjen v letu 1994 (Uradni list SRS, št. 23/87 in Uradni list RS, št. 50/98) – v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan – za območje Občine Slovenske Konjice, ki je bila ustanovljena 1. 1. 1995 na podlagi zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega plana za območje Občine Slovenske Konjice se nanašajo na:
– zasnove organizacije dejavnosti v prostoru,
– zasnove namenske rabe prostora,
– urbanistično zasnovo naselij Slovenske Konjice in Loče – programske usmeritve,
– obvezna izhodišča republiškega in občinskega dolgoročnega plana,
– opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana,
– dokumentacijo k planu.

(1) Besedilo dolgoročnega plana se v poglavjih točke 6.4. Prostorski razvoj, v podtočkah: 6.4.1. Prostorski in ekološki okviri, 6.4.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti, 6.4.3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru, 6.4.4. Obvezna izhodišča za pripravo prostorskih sestavin srednjeročnih planov, 6.4.5. Opredelitev za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana in 6.4.6. Urbanistične in krajinske zasnove naselij, v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
6.4. PROSTORSKI RAZVOJ
6.4.1. PROSTORSKI IN EKOLOŠKI OKVIRI
Območje občine predstavlja prostor, ki ga pokrivajo katastrske občine:

(1104)               Preloge                    556ha 87a 00 m2
(1105)               Škalce                     403ha 89a 64 m2
(1106)               Bezina                     499ha 99a 32 m2
(1107)               Tepanje                    412ha 76a 84 m2
(1108)               Perovec                     48ha 55a 94 m2
(1109)               Spodnje Grušovje           403ha 06a 11 m2
(1110)               Ličenca                    460ha 26a 83 m2
(1111)               Jernej pri Ločah           420ha 19a 88 m2
(1112)               Koble                      241ha 53a 11 m2
(1113)               Žiče                       733ha 39a 49 m2
(1114)               Konjiška vas               670ha 48a 19 m2
(1115)               Slovenske Konjice          888ha 33a 06 m2
(1116)               Slemene                  1.048ha 95a 91 m2
(1117)               Tolsti vrh                 528ha 23a 42 m2
(1118)               Lipoglav                   930ha 06a 73 m2
(1119)               Loče                       352ha 25a 71 m2
(1120)               Zgornje Laže               573ha 09a 98 m2
(1121)               Zbelovska gora             739ha 81a 76 m2

*Opomba: Katastrske občine ležijo v različnih občinah; podatki o površini dela katastrske občine, ki je v sklopu politične meje Občine Slovenske Konjice, so določeni grafično na osnovi PKN5 iz kartografske dokumentacije – osnovna raba zemljišč.
Po podatkih GURS, OE Celje, Izpostava Slovenske Konjice (dne 18. 11. 1997) je velikost vseh osemnajstih katastrskih občin, oziroma njihovih delov na območju občine Slovenske Konjice 9.861ha 78a 92 m2 oziroma 98,62km2. Po izmerah – računalniška obdelava skeniranih PKN5 – pa je izmerjena velikost Občine Slovenske Konjice 97,84 km2 (9.784,3675ha). Razliko (77,4217ha, ki predstavlja 0,78% od celotne površine občine) gre pripisati tlorisni projekciji izmerjenih površin na PKN5, podatki iz katastra pa upoštevajo dejansko reliefno stanje površin.
Za pretežni del površin občine je značilna precejšnja reliefna razgibanost. Južni del predstavlja pobočje Konjiške gore, ki se razteza od zahoda proti vzhodu; na njegovem južnem delu je potok Žičnica ustvaril ozko dolino, ki sledi poteku pobočja Konjiške gore. Osrednji del občinskega prostora severno od Konjiške gore predstavlja ravninski del ob Dravinji, ki ga na severni strani zaključujejo južni obronki podpohorskega dela Dravinjskih goric. Ravnica ob Dravinji se močno razširi proti vzhodu, kjer jo zaključuje gričevnat svet do potoka Ložnica. Nižinski del občine se ob naselju Loče zoži na pas ob Dravinji, ki vijugasto nadaljuje svoj tok proti vzhodu. Gozdnatost občine je v primerjavi s slovenskim povprečjem sorazmerno nizka (41%); v ravninskem, osrednejm jugovzhodnem delu občine, kjer se ravnica ob Dravinji razširi, in delno gričevnatih območjih so pomembni potenciali kakovostne kmetijske zemlje.
Razgibano površje občine z menjavo gozdnih površin ter njivsko travniških območij v nižinskem delu, ki se prepletajo z značilnimi vinogradniškimi griči, daje prostoru pomembno krajinsko in ekološko kakovost z dobro mikroklimo, pejsažno pestrostjo in predvsem na južnih, gričevnatih obronkih goric in Konjiške gore tudi sončno lego.
Po izmeri rabe površin v letu 1998 je gozdnih površin 4.006ha ali 40,9%, kmetijske zemlje 5.132ha ali 52,4% (od tega je najboljših kmetijskih zemljišč oziroma 1. območij kmetijskih zemljišč 3.702ha ali 37,8%) zazidanih in drugih neplodnih površin je 646 ha ali 6,7%.
Zaradi specifičnih potreb industrije, blokovne gradnje, nekaterih infrastrukturnih objektov po zemljiščih manjših naklonov (avtocesta), so le-ti grajeni tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih in ponekod v nasprotju s potrebami po varstvu okolja in dobrin splošnega pomena. Zato je pomembno, da se nadaljna rast mesta Slovenske Konjice, naselij Loče, Tepanje in Žiče ter drugih naselij usmeri skladno z načeli varovanja in smotrne rabe dobrin splošnega pomena. Pri usmerjanju razvoja naselij je poleg zavarovanih najboljših kmetijskih zemljišč potrebno upoštevati tudi druga dobra kmetijska zemljišča, trajno varovalne gozdove ter gozdove s posebnim pomenom, varstvene režime in naravno kulturno dediščino, pogoje in omejitve varovanja vodnih režimov, ukrepe za preprečevanje vseh vrst onesnaževanja podtalja in vod, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo vidnih krajinskih kvalitet ter potrebe in omejitve za obrambo in zaščito.
6.4.2. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI
Urejanje prostora je v smislu zakonodaje s področja urejanja prostora varovanje dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in njihova prostorska organizacija ter določanje namenske rabe prostora tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami.
Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in urejanje prostora v celotnem območju občine je določeno s prostorskimi sestavinami teh sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice. Za mesto Slovenske Konjice in naselje Loče so usmeritve za razvoj programsko opredeljene z urbanističnimi zasnovami za obe ureditveni območji; za predel Škalce bodo usmeritve za skladen razvoj opredeljene v krajinskih zasnovah.
Prostorski razvoj občine bo še naprej slonel na zasnovah, ki bodo zagotavljale vsem območjem občine čimbolj enakovredne pogoje razvoja. Za zadovoljevanje skupnih potreb vseh naselij je potrebno iskati optimalne povezave naselij z različnimi funkcijami, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in kar najboljšo prostorsko izrabo.
Prihodnja poselitev bo potekala usmerjeno na osnovi že obstoječega omrežja naselij, optimiranega procesa deagrarizacije ter ukrepov za upočasnitev trenda depopulacije predvsem na območju Špitališke doline. Rezultati usmerjanja poselitve bodo vidni v fizičnih prostorskih strukturah naselij in omrežju naselij, v socialno-ekonomskih dejavnikih ter v stopnji usklajenosti družbenega razvoja. Poselitev bo usmerjena pretežno v ureditvena območja naselij, intenzivnejša pa bo v obeh območjih urejanja z urbanističnimi zasnovami: Slovenske Konjice in Loče ter v naselju Tepanje.
V letu 1999 /Vir: Register prebivalstva, stanje 21. 1. 1999/ je bilo v občini 13.885 prebivalcev v 57 naseljih oziroma v 16 krajevnih skupnostih. Poseljenost občine je nizka (povprečna gostota je 1-2 prebivalca na hektar). Za razmestitev prebivalstva je značilna precejšna koncentracija prebivalstva v občinskem središču Slovenske Konjice, kjer je v letu 1992 živelo skoraj 40% vsega občinskega prebivalstva. Za preostala naselja je značilno manjše število prebivalcev (povprečno od 50 do 200), razen naselij Loče, Tepanje in Žiče, kjer število dosega ali presega 500 prebivalcev. Na predelu občine južno od Konjiške gore (dolina Žičnice od Škednja do Špitaliča pri Slovenskih Konjicah) je opazno zmanjševanje števila prebivalcev oziroma stagnacija.
Na pretežnem delu podeželja naj bi ohranjali obstoječe število prebivalstva, enakomerno porazdeljeno, s čimer se ne bi spreminjal pokrajinski vzorec in bi bile izkoriščene naravne prednosti podeželja. Del naravnega prirastka se naj bi selil v občinsko središče Slovenske Konjice, ki predstavlja jedro urbanizacije z lastno ekonomsko osnovo ter se bo krepilo hitreje kot ostala naselja, ki bodo imela umirjeno rast.
V zadnjih letih preusmerja Občina Slovenske Konjice svoj razvoj v izkoriščanje naravnih in drugih danosti kot osnove za razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti, ki naj nadomestijo prejšnje usmeritve v nekonkurenčne težke in ekološko vprašljive industrije.
Zaradi racionalnosti pri opremljanju prostora, prometnih ureditev, nemotenega dolgoročnega prostorskega razvoja in za zmanjšanje negativnih vplivov na naravno in bivalno okolje, bo razvoj industrije prednostno usmerjen v obstoječa proizvodna območja s poudarkom na prestrukturiranju območij in dejavnosti. Zaradi tega je več območij, ki so bila dosedaj opredeljena kot območja za proizvodne dejavnosti, s temi spremembami planskih aktov občine opredeljenih kot območja za obrtno proizvodne dejavnosti.
Razvoj drobnega gospodarstva z manjšim številom zaposlenih, bo usmerjen tudi v ostala razvojno pomembnejša naselja občine, ker tehnološki razvoj vse bolj omogoča kombiniranje proizvodne in bivalne funkcije. Zaradi tega bo lahko v določeni meri razbremenjena koncentracija proizvodnih dejavnosti v obstoječih območjih.
S posebnimi ukrepi je potrebno spodbujati razvoj na predelih južno od Konjiške gore, v Špitališki dolini ter na območju Žičke in Zbelovske gore, kjer kmetijstvo ne daje trdnih razvojnih možnosti, pač pa so razvojne možnosti predvsem v turizmu. Vendar je tudi v teh predelih lahko organizirana decentralizirana obrtna proizvodnja v manjših obsegih ob dograjevanju osnovne infrastrukturne opremljenosti.
Infrastrukturna omrežja se bodo povezovala med seboj v čedalje obsežnejše sisteme, kar bo terjalo usklajeno načrtovanje, svojstvene gradbene režime in razmestitev v pokrajini. Razvoj infrastrukturnih sistemov bo usmerjan tako, da bodo sistemi učinkoviti, zmogljivi in varni ter da bo zagotovljeno enakovredno zadovoljevanje potreb vseh uporabnikov in zmanjšanje nezaželjenih vplivov na okolje.
Lega v bližini avtoceste Maribor–Ljubljana omogoča zraščanje s pripadajočim prostorom v širšo regijo, kar bo še pospeševalo celovit razvoj občine. Prihodnji razvoj prometa naj bi potekal ob zmanjševanju transportnih stroškov, energetskega varčevanja, in ob zagotavljanju varnosti in hitrosti.
Na prostorski razvoj občine bo predvidoma močno vplival razvoj telekomunikacij (telefonsko omrežje z vključevanjem v mednarodne informacijske sisteme, RTV, kanalska radio in video difuzija).
Načrtovanje in graditev komunalnega in energetskega omrežja bo potekala postopno v skladu s potrebami in cilji razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih možnosti.
Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, območja rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, so posebej opredeljena v dolgoročnem planu ter so pod posebnim varstvom in oskrbo za njihovo smotrno rabo pod pogoji, kot to določa zakon.
6.4.3. ZASNOVA RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
6.4.3.1. Zasnova organizacije dejavnosti
6.4.3.1.1. OMREŽJE NASELIJ
Prostorski vzorec poselitve je zasnovan tako, da bosta vključena naravno in ustvarjeno izročilo, dopolnjena z novimi oblikami in funkcijami, ki bodo zagotavljale višjo in kvalitetnejšo življenjsko raven vsem prebivalcem v občini.
Vseh naselij v Občini Slovenske Konjice je 57. Po številu prebivalcev so naselja razvrščena:
· od 0 do 100 prebivalcev:
Blato, Brdo, Dobrava pri Konjicah, Gabrovlje, Kolačno, Kraberk, Štejerska vas, Mali breg, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, Ostrožno pri Ponikvi – del, Penoje, Perovec, Petelinjek, Podob, Podpeč ob Dravinji, Prežigal, Selski vrh, Spodnja Pristava, Strtenik, Suhadol, Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah,
· od 100 do 200 prebivalcev:
Breg pri Konjicah, Brezje pri Ločah, Dobrnež, Gabrovnik, Jernej pri Ločah, Kamna gora, Klokočovnik, Koble, Konjiška vas, Ličenca, Lipoglav, Polene, Preloge pri Konjicah, Sojek, Spodnje Laže, Spodnja Pristava, Stare Slemene, Tepanjski vrh, Tolsti vrh, Zgornje Laže, Zgornja Pristava,
· od 200 do 300 prebivalcev: Mlače, Spodnje Preloge, Vešenik, Zbelovo, Zeče,
· od 300 do 400 prebivalcev: Zbelovska gora,
· od 400 do 500 prebivalcev: Bezina, Draža vas, Škalce, Tepanje,
· od 500 do 1.500 prebivalcev: Loče, Žiče,
· od 1.500 do 5.000 prebivalcev: Slovenske Konjice.
Naselja, kjer so razpoznavne poselitvene strukture (večja pozidana območja) in je možno ugotavljati jedro naselja, so glede na število prebivalcev razporejena:
· od 0 do 100 prebivalcev: Blato, Brdo, Mali breg, Podob, Špitalič,
· od 100 do 200 prebivalcev: Breg pri Konjicah, Gabrovnik, Jernej pri Ločah, Koble, Konjiška vas, Ličenca, Spodnje Laže, Polene,
· od 200 do 300 prebivalcev: Mlače, Zbelovo, Zeče,
· od 400 do 500 prebivalcev: Draža vas, Tepanje,
· od 500 do 1.500 prebivalcev: Loče, Žiče,
· od 1.500 do 5.000 prebivalcev: Slovenske Konjice.
Za vsa druga naselja lahko kljub večjemu številu prebivalcev ugotavljamo, da imajo značaj razloženih naselij brez večjega poselitvenega jedra; uvrstimo jih lahko tudi v skupino naselij, ki so agrarno bivalna in pretežno bivalna z mešanim gospodarstvom.
Hierarhija omrežja naselij bo z vidika funkcij oskrbe, storitev in družbenih dejavnosti naslednja:
· sedeži KS: Bezina, Dobrava – Gabrovlje, Draža vas, Jernej, Konjiška vas, Loče, Slovenske Konjice, Polene, Sojek – Kamna Gora, Spodnje Grušovje, Špitalič, Tepanje, Vešenik – Brdo, Zbelovo, Zeče, Žiče;
· lokalno središče: Tepanje;
· pomembnejše lokalno središče: Loče;
· središča občinskega pomena: Slovenske Konjice.
Z ustrezno oskrbno opremljenostjo centrov krajevnih skupnosti in primernim razvojem centralnih dejavnosti v lokalnem središču Tepanje, pomembnejšem lokalnem središču Loče ter v občinskem središču Slovenske Konjice bodo zagotovljene možnosti za lokalno oskrbo.
Mesto Slovenske Konjice je ostalo občinsko središče, na katerega gravitira celotno funkcijsko območje občine, ki ga sestavlja 57 naselij.
Glede na proizvodne dejavnosti so naselja v Občini Slovenske Konjice opredeljena v:
· naselja z 2 – 3 industrijskimi obrati: Loče
· središče z večjimi industrijskimi objekti: Slovenske Konjice.
6.4.3.1.2. RAZPOREDITEV STANOVANJ
Stanovanjska gradnja v prostoru občine bo usmerjena v novogradnjo stanovanj obenem pa bo potekala predvsem v smislu izboljševanja obstoječega stavbnega fonda (nadomestna gradnja, dozidave, rekonstrukcije). Razmerje med objekti večdružinske in enodružinske gradnje bo v občinskem središču Slovenske Konjice v prid enodružinski gradnji (ocena 30% : 70%), v preostalih ureditvenih območjih pa bo prevladovala predvsem enodružinska gradnja. Razmestitev stanovanj v prostoru pa mora upoštevati razpoložlijv – opredeljen prostor za gradnjo ter možnosti za smotrno komunalno opremljanje za gradnjo v za to opredeljenih območjih.
Gradnja in obnova stanovanjskega fonda bo v Občini Slovenske Konjice usmerjena predvsem v opredeljena ureditvena območja naselij Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, ter v manjšem obsegu v ureditvena območja naselij Bezina, Draža vas, Žiče, Konjiška vas, Polene in Zbelovo. V manjšem obsegu bo predvidena individualna stanovanjska gradnja še vedno potekala izven ureditvenih območij naselij (razpršena gradnja), ker je to učinkovit način zadrževanja prebivalcev v tistih predelih občine, kjer so evidentirani trendi depopulacije obenem pa tudi način reševanja stanovanjske problematike, kar pa bo potrebno z vidika smotrnejše komunalne in druge oskrbe omejiti na najnižji, še sprejemljiv obseg.
Pri distribuciji stanovanj v prostoru občine bodo upoštevana naslednja priporočila:
a) normativ za površino stanovanj: povprečno 3,2 prebivalcev / 1stanovanjsko enoto
povprečno 20 m2 – 40 m2 / 1 prebivalca
b) razmerje glede na razmerje med gradnjo večstanovanjskih objektov (blokovna gradnja) ter enostanovanjskih objektov (individualna gradnja):
– 30% večstanovanjske gradnje – 70% individualne gradnje v naselju Slovenske Konjice
– 10% večstanovanjske gradnje – 90% individualne gradnje v naselju Loče
– 0% večstanovanjske gradnje – 100% individualne gradnje vsa ostala naselja
c) priporočena gostota prebivalcev na ha:
– individualna gradnja:
30 – 50 prebivalcev / 1ha = 9 – 15 stanovanjskih enot / 1ha = 1100 m2 – 680 m2 / 1 parcelo
– blokovna gradnja:
80-120 prebivalcev / 1ha = 25 – 38 stanovanjskih enot / 1ha.
Distribucijo stanovanj in površin za stanovanja v vodilnih naseljih in ostali prostor v občini lahko na osnovi razpoložljivih podatkov le ocenjujemo. Predvidena stanovanjska gradnja bo usmerjana predvsem v izbrana poselitvena – ureditvena območja v občini na osnovi zgornjih priporočil.
Tabela 1: Pregled razpoložljivih površin za gradnjo stanovanj v Občini Slovenske Konjice:
Opombe: Podane so površine v naseljih, kjer je predvidena strnjena zazidava na novih predvidenih površinah; površine, kjer je tudi možna gradnja v smislu zapolnitve ureditvenega območja, v tabeli niso upoštevane! Detajlni pregled za Slovenske Konjice in Loče je podan v okviru Urbanistične zasnove za obe naselji!

6.4.3.1.3. RAZPOREDITEV DRUŽBENIH, OSKRBNIH IN STORITVENIH DEJAVNOSTI
Gradnja objektov za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti bo potekala skladno z zastavljenim modelom omrežja naselij oziroma z vzorcem poselitve, iz katerega izhaja program opremljenosti posameznega naselja s temi dejavnostmi, glede na njegovo hierarhično vlogo v omrežju naselij.
Razvrstitev naselij v omrežju centralnih naselij z vidika funkcije oskrbe, storitev in družbenih dejavnosti:
a) sedeži KS: Bezina, Dobrava – Gabrovlje, Draža vas, Jernej, Konjiška vas, Loče, Slovenske Konjice, Polene, Sojek – Kamna Gora, Spodnje Grušovje, Špitalič, Tepanje, Vešenik – Brdo, Zbelovo, Zeče, Žiče;
b) lokalno središče: Tepanje;
c) pomembnejše lokalno središče: Loče;
d) središča občinskega pomena: Slovenske Konjice,
vse: obvezno izhodišče prostorskih sestavin občinskega plana.
a) Sedeži krajevnih skupnosti:
Vsa naselja, kjer so sedeži KS, naj bi bila načeloma uvrščena med oskrbna središča in tako imela minimalni nivo opremljenosti takih središč. V nekaterih naseljih, ki so sedeži KS, so že prisotni nekateri elementi te opremljenosti. Zaradi majhnega števila prebivalcev, majhnosti vplivnega območja in bližine naselij višjega ranga, bi bilo nesmotrno razvijati vse elemente opremljenosti, ki se načeloma predvidevajo za centre, pač pa le nekatere od njih – po potrebi in v smislu delitve funkcij.
b) Lokalno središče Tepanje:
Nivo opremljenosti lokalnega središča je načeloma naslednji: otroški vrtec (po potrebi), osnovna šola (po potrebi), trgovina osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke (po potrebi), nekatere storitvene obrti, dvorana za kulturne in druge namene s prostori za KS (po potrebi), športno igrišče, gasilski dom. Ukrepi za razvijanje nivoja opremljenosti bodo usmerjeni predvsem v izboljševanje kvalitete storitev.
c) Pomembnejše lokalno središe Loče:
je naselje, ki oskrbujejo prebivalstvo iz dveh ali več krajevnih skupnosti s skupno 3000 do 7000 prebivalcev.
Nivo opremljenosti je naslednji: otroški vrtec, popolna osnovna šola, zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik), trgovine osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke, servis za poljedelske stroje, storitvene obrti, kulturni dom s knjižnico, dvorano in klubi, športna igrišča, telovadnica, kopališče, gasilci, pošta, enota banke, gostišče s sobami.
Značilne dejavnosti, ki bodo koncentrane v tem središču so tiste, ki so za del prebivalstva (otroci, bolniki) potrebne vsak dan ali zelo pogosto in tiste, ki so sicer za prebivalstvo potrebne občasno, vendar morajo biti dostopne v krajšem času potovanja.
d/ Središče občinskega pomena Slovenske Konjice:
Občinsko središče Slovenske Konjice s svojimi storitvenimi in oskrbovalnimi dejavnostmi oskrbujejo gravitacijsko zaledje celotne občine. Opremljenost občinskega središča vsebuje vse elemente opremljenosti pomembnejših lokalnih središč (otroški vrtec, popolna osnovna šola, zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik), trgovine osnovne preskrbe, trgovina s kmetijskimi pripomočki in repromaterialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke, servis za poljedelske stroje, storitvene obrti, kulturni dom s knjižnico, dvorano in klubi, športna igrišča, telovadnica, kopališče, gasilci, pošta, enota banke, gostišče s sobami), dopolnjene z: več specializiranimi trgovinami na drobno, veleblagovnico, usmerjenim šolstvom z eno specializacijo, muzejem, galerijo, zdravstvenim zavodom, sejmiščem, banko, menjalnico, zavarovalnico, turistično agencijo, specialnimi obrtmi, tehničnimi servisi, hotelom, bencinskim servisom.
V Slovenskih Konjicah bo poleg osnovne funkcije občinskega središča še posebej poudarjen razvoj in usmeritev v krepitev turističnih in s tem povezanih dejavnosti.
6.4.3.1.4. RAZPOREDITEV PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
6.4.3.1.4.1. Industrija – proizvodne dejavnosti
Družbeno uveljavljeno varstvo kmetijskih zemljišč in varstvo okolja nasploh ter zahteva po racionalni rabi površin postavljajo spremenjena in poostrena izhodišča ter pogoje tudi za razmeščanje in nadaljnjo izgradnjo industrijskih objektov, skladišč in servisov pri tem pa je potrebno upoštevati cilje varstva in izboljšanja delovnega okolja.
Glede na funkcije naselij z vidika proizvodnih dejavnosti so Slovenske Konjice opredeljene kot središče z večjimi industrijskimi objekti, Loče pa kot naselje z 2–3 industrijskimi obrati; naselje Tepanje ima manjše proizvodne površine v smislu obrtne proizvodnje.
Razmestitev proizvodnih dejavnosti sloni na že obstoječih in načrtovanih lokacijah za proizvodne dejavnosti znotraj mej ureditvenih območij ter na opredelitvi funkcije naselij Slovenske Konjice in Loče v omrežju naselij z vidika proizvodnih dejavnosti. Vse površine za proizvodne dejavnosti so znotraj opredeljenih mej ureditvenih območij za obe naselji.
Več območij, ki so bila dosedaj opredeljena kot območja za proizvodne dejavnosti, je s temi spremembami planskih aktov občine opredeljenih kot območja za obrtno proizvodne dejavnosti, kar bo omogočilo prestrukturiranju območij in dejavnosti proizvodnih dejavnosti.
Distribucija površin za proizvodne dejavnosti po naseljih:
Za obe naselji Slovenske Konjice in Loče je značilna večja koncentracija proizvodnih dejavnosti v zaokroženih območjih, ki so namemnjena proizvodnim dejavnostim.
Proizvodne dejavnosti so v Slovenskih Konjicah na osrednjem vzhodnem delu ureditvenega območja (območje Kostroj /P2/ ter na njegovi severni strani bivše proizvodno območje Konus /P1/ z opredeljeno širitvijo /P4/ proti vzhodu in bivše območje IMP /P3/ z opredeljeno širitvijo proti jugu /P5/. V prejšnjem prostorskem planu je bilo kot proizvodno območje opredeljena večja površina /LIP/ za katero se s temi spremembami planskih aktov predlaga opredelitev v obrtno proizvodno območje (O1 in O6). Za območje platoja kamnoloma Kongrad je predlagana opredelitev v proizvodno območje /P6/ za prestavitev betonarne.
V ureditvenem območju naselja Loče ostaja na severovzhodnem robu večja, sodobno zasnovano industrijsko-proizvodna cona /P1/, ki z opredeljenimi površinami znotraj ureditvenega območja /P2 in P3/ predstavlja prostorske možnosti za razvoj proizvodnje Cometa iz Zreč in drugih proizvodenj.
Tabela 2: Pregled obstoječih in razpoložljivih površin za proizvodne dejavnosti:
Opomba: Detajlni pregled za Slovenske Konjice in Loče je podan v okviru Urbanistične zasnove za obe naselji!

Za ureditveno območje naselja Tepanje je značilno, da zaradi omejitev, ki so posledica varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, pravzaprav ni prostora za razmestitev proizvodnih dejavnosti v smislu večjih industrij. Alternativa temu so manjše proizvodno-obrtne delavnice, za katere bo potrebno določiti prostor v fazi priprave spremembe zazidalnega načrta.
Lokacije za proizvodne dejavnosti izven ureditvenih območij naselij:
Za druga ureditvena območja v občini je skupna značilnost ta, da zaradi omejitev, ki so posledica varovanja najboljših kmetijskih zemljišč (1. območij kmetijskih zemljišč), ni prostora za razmestitev proizvodnih dejavnosti v smislu večjih proizvodnih obratov. Alternativa temu so manjše obrtno-proizvodne delavnice.
6.4.3.1.4.2. Drobno gospodarstvo – obrtno-proizvodne dejavnosti
Z ustvarjanjem ugodnih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva bodo povečane možnosti razvoja v posameznih manjših krajih. Znotraj ureditvenega območja za Slovenske Konjice so opredeljena večja območja obrtno-proizvodnih dejavnosti na predelih, ki so bili v dosedanjih planskih aktih opredeljeni kot proizvodna območja (LIP, Kostroj, Kongrad). Več manjših območij za obrtno-proizvodne dejavnosti pa bo razmeščenih znotraj ureditvenih območij drugih naselij, razen pri naselju Tepanje, ker je predvidena manjša širitev na najboljša kmetijska zemljišča. Razmestitev območij v prostoru mora upoštevati izključitev morebitnih negativnih vplivov na okolje.
Tabela 3: Pregled obstoječih in razpoložljivih površin za obrtno-proizvodne dejavnosti:
Opomba: Detajlni pregled za Slovenske Konjice in Loče je podan v okviru Urbanistične zasnove za obe naselji!

6.4.3.1.5. INFRASTRUKTURNO OMREŽJE IN POVEZAVE
Z zasnovo prometne, energetske in komunalne infrastrukture zagotavljamo predvsem ustrezno povezanost in čimbolj enakomerno oskrbo vseh naselij in proizvodnih območij v občini.
6.4.3.1.5.1. Zasnova prometnega omrežja
A) Cestno omrežje
Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo regionalne in lokalne ceste ter javne poti.
Regionalne ceste:
R 430 Tepanje – Višnja vas (Maribor – Celje)
R 686 Tepanje – Dramlje
R 687 Loče – Ponikva
R 688 Slovenske Konjice – Poljčane
R 700 Slovenske Konjice – Oplotnica
Lokalne ceste:
383010 Slovenske Konjice – Polene – Bukovlje – Stranice
383020 Slovenske Konjice – Dobrava
383030 Slovenske Konjice – Zreče
383040 Slovenske Konjice – Gabrovlje – Gračič
383050 Vešenik – Gabrovnik – Sv. Barbara
383060 Golč – Pobrež
383070 Slovenske Konjice (Šolska – Industrijska)
383080 Slovenske Konjice – Breg – Draža vas
383090 Tepanjski vrh – Konjiška vas – Trije križi
383100 Žički samostan – Sojek
383110 Škedenj – Suhadol
383120 Perovec – Brezje
383130 Draža vas – Podob – Koble
383140 Golobjek – Škednje – viadukt Zbelovo
383150 Zbelovo – Jernej
383160 Jernej – Lušečka vas
383170 Tepanje –Brdo – Gabrovnik
440340 Preloge – Grušovje – Petelinjek
440360 Križni vrh – Loče
464040 Verpete – Kamna gora – Sl. Konjice
Vse druge ceste v občini so uvrščene v javne poti.
Posebnega – državnega pomena je avtocesta A1 Šentilj – Koper, ki poteka preko občinskega prostora v smeri severovzhod – jugozahod.
Za potrebe avtoceste je v teh spremembah planskih aktov opredeljeno ureditveno območje, kjer so in bodo urejene spremljajoče površine za potrebe AC: ACB – avtocestna baza s spremljajočimi površinami v ured. obm. 15 (izjemni poseg P – 32.1).
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od 1986–2000 (dopolnjen 1989) so upoštevane naslednje ceste:
A1 avtocesta Šentilj – Koper
R 430 Tepanje – Višnja vas
R 686 Tepanje – Dramlje
R 687 Loče – Ponikva
R 688 Slovenske Konjice – Poljčane
R 700 Slovenske Konjice – Oplotnica
Temeljna naloga dolgoročne strategije razvoja cestnega omrežja bo usposabljanje omrežja cest, ki bodo zmanjšale ranljivost notranje občinske cestne mreže in omogočale razvoj javnega prometa. Znotraj ureditvenega območja Slovenske Konjice sta predvideni dve cestni povezavi med mestnimi deli Slovenskih Konjic: vzpostavitev mestne ceste, ki bo povezovala južni obrtno-proizvodni del ter severni stanovanjsko centralni del naselja na trasi vzhodno od obstoječe proizvodne cone Konus, ter nova povezava od Žičke ceste ob južnem robu naselja proti predvidenemu rekreacijskemu območju Trebnik. Dolgoročno je predvidena izvedba obvozne ceste (Vešenik) v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem, vstopnem delu mesta Slovenske Konjice, v smeri proti Oplotnici.
Kolesarske steze, peš poti, in parkirne površine bodo dograjevane vzporedno s cestnim omrežjem.
B) Železniško omrežje
Preko jugovzhodnega dela občine poteka elektrificirana dvotirna železniška proga I. reda v dolžini 9 km. V prometno omrežje občine neposredno ni vključena, ker na območju občine ni železniškega postajališča in se ves tovorni promet odvija po pomembnejših cestah.
Dvotirna elektrificirana proga I. glavna proga Ljubljana – Zidani most – Pragersko je obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije in je v občinski dolgoročni plan privzeta kot stanje.
Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške proge iz Poljčan do Zreč preuranjena. Možnost za ponovno vzpostavitev proge na isti trasi je nemogoča zaradi pozidave trase na območju naselij Slovenskih Konjic in Loč. Za preučitev nove trase železniške proge je bila izdelana preliminarna ocena možnosti za gradnjo enotirne železniške proge Poljčane – Zreče (ŽG Ljubljana). Trasa proge, ki poteka po stari trasi ozkotirne železnice na delih, kjer je trasa še ohranjena, ter v novo opredeljenem koridorju možnega poteka trase, je v kartografskem delu: Zasnova prometnega omrežja (tema 8, list št. 8) opredeljena kot železniška proga za medmestni in primestni promet.
C) Zračni promet
V občini je na predelu severozahodno od Loč registrirano športno letališče; vzletno pristajalna steza ima dvonamensko rabo, prostor za hangar je opredeljen kot stavbno zemljišče na območju razpršene gradnje. Funkcionalna površina letališča je okoli 12 ha. Vzletno pristajalna steza je dolga 700 m in široka 60 m.
Z odlokom bo potrebno določiti ožje varstveno območje, v katerem bo prepovedana gradnja stanovanjskih objektov in raba prostora močno omejena, ter širše varstveno območje, kjer bo omejena gradnja določenih vrst objektov in nekatere oblike uporabe prostora. Za nadaljnje urejevanje letališča, ki je v celoti locirano na območju večjega strnjenega območja kmetijskih zemljišč, je potrebno določiti pogoje dvonamenske rabe zamljišča (kmetijstvo – letališče).
Občina Slovenske Konjice se pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe.
6.4.3.1.5.2. Zasnova omrežja zvez
D) Telefonsko omrežje
V obstoječem (podzemnem in nadzemnem) telefonskem omrežju niso predvidene večje spremembe; v prostoru občine obstajata vozliščna telefonska centrala VATC in končna telefonska centrala KATC v Slovenskih Konjicah, po letu 2000 pa je načrtovana izvedba BP modula GSM in NMT sistema. Večje spremembe se predvidevajo na področju brezžičnih zvez, kjer bodo varovani koridorji RR zvez (obstoječ koridor poteka v smeri od Slovenskih Konjic do Rogle ter v smeri proti Poljčanam) ter postopoma vključevanje novih na osnovi ugotovljenih potreb.
E) Poštno prometno omrežje
Na območju Občine Slovenske Konjice delujeta dve poštni enoti: v občinskem središču Slovenske Konjice ter v pomembnejšem lokalnem srediču Loče.
6.4.3.5.3. Zasnova energetskega omrežja
F) Elektroprenosno omrežje
Preko južnega dela občine potekata daljnovoda 400 kV Mihovce – Podlog (D 412) in 220 kV Cirkovce – Podlog (D 211), za katerega je predvidena rekonstrukcija po letu 2000. Oba daljnovoda sta opredeljena kot obvezno izhodišče DP R Slovenije. Vzporedno z obstoječo traso DV 400 kV poteka rezervni koridor predvidenega DV 400 kV Maribor – Podlog.
V napajalni sistem občine je pri razdelilni transformatorski postaji Slovenske Konjice vključen DV 110 kV Pekre – Selce (D 1035) /odseka Maribor – Slovenske Konjice in Slovenske Konjice – Selce/, ki je obenem obvezno izhodišče DP R Slovenije. Del tras tega DV poteka po prestavitvi izven mestnega območja Slovenskih Konjic. Trasa prestavitve poteka od RTP Slovenske Konjice preko Dravinje vzdolž vzhodne obvozne ceste ter ob vznožju Konjiške gore v smeri naselja Polene, kjer se priključi na obstoječo traso. Za preostali del daljnovoda /odsek Slovenske Konjice – Selce/, od Polen dalje, je zaradi dotrajanosti predvidena rekonstrukcija, ki bo izvedena znotraj obstoječega 30m širokega daljnovodnega koridorja.
Občina se pretežno napaja iz razdelilne trafo postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah, za katero je kot obvezno izhodišče DP Republike Slovenije predvidena rekonstrukcija.
V konjiški občini je bilo leta 1998 70 transformatorskih postaj z močjo 20/0,4 kV. Načrtovane transformatorske postaje so interpolirane v obstoječe nizkonapetostno omrežje 231/400 v zaradi povečanega odjema električne energije. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. Kabelsko omrežje se pojavlja v območju mesta Slovenske Konjice in v Ločah.
Zasnova elektroprenosnega omrežja temelji na razvojnih planih elektroenergetske infrastrukture v Občini Slovenske Konjice (študija: Razvoj distribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Maribor /Elektroinštitut Milan Vidmar) ter na smernicah izgradnje elektroenergetskih distribucijskih naprav za obdobje 1995–1999, kjer se vključuje gradnja elektroenergetskih objektov na demografsko ogroženih območjih Občine Slovenske Konjice.
Potencialni energetski vir predstavlja reka Dravinja. Na osnovi strokovnega gradiva: Opredelitev možnosti rabe in gospodarskega izkoriščanja vode – proizvodnja električne energije v povezavi z drugimi rabami (Vodnogospodarski biro Maribor – januar 1997) so za gradnjo MHE opredeljene naslednje možne lokacije na Dravinji: MHE Konjice, MHE Breg, MHE Draža vas in MHE Zbelovo. Morebitno gradnjo je potrebno predhodno uskladiti z drugimi vidiki varovanja prostora.
G) Plinovod
Kot obvezno izhodišče DP Republike Slovenije je opredeljena zasnova trase magistralnega visokotlačnega plinovoda, ki bo potekal od Šmarja pri Jelšah do Slovenskih Konjic, z odcepom za Loče in od Slovenskih Konjic do Oplotnice. Na osnovi sprejetega občinskega odloka o lokacijskem načrtu za plinovod se varuje zasnova trase magistralnega plinovoda v dolžini 8.620 m v varovalnimi pasovi 25 in 200 m obojestransko od osi, kar pomeni zmanjšano možnost prostorskih posegov.
Za območje mesta Slovenske Konjice, Loč in Tepanja je dolgoročno predvidena izgradnja plinovodnega omrežja za široko potrošnjo.
H) Toplovodno omrežje
Začetki toplovodnega centralnega ogrevanja so v mestu Slovenske Konjice, kjer so iz centralnih kotlovnic ogrevani deli (blokovna gradnja) mesta. Omrežje cevovodov za centralno ogrevanje je omejeno na mestni prostor. Vzporedno s širitvijo sistema oskrbe narašča tudi potrošnja toplotne energije, vendar je trend rasti v upadanju, ker se uporabniki skupaj z distributerji ob vsesplošni energetski krizi usmerjajo v druge vire (plin) oziroma v racionalizacijo uporabe toplotnega ogrevanja.
6.4.3.1.4. Zasnova komunalnega omrežja
I) Vodovodno omrežje
Vodovodno omrežje in znani ter rezervirani vodni viri zagotavljajo zadostne količine vode prebivalstvu in industriji. Večji problem pri vodooskrbi občine predstavlja izrazito kaljenje vodnih virov (Graščina, Cimerman), ki se pojavlja v času obilnih padavin in hitre zimske odjuge, ter dotrajanost celotnega omrežja javne vodooskrbe. V ta namen se v naslednjem obdobju predvideva povečan obseg aktivnosti za izboljšanje kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva.
Cilji in nameni upravljalca javnega vodovoda v Občini Slovenske Konjice so opredeljeni v izdelani “Strategiji vodooskrbe za območje občine Slovenske Konjice”, ki v obdobju desetih let, poleg rekonstrukcij obstoječega omrežja predvideva:
– povečanje kapacitet vodnih rezervoarjev,
– zagotoviti varno in kvalitetno vodooskrbo z zgraditvijo hidromehanske opreme za filtriranje in dezinfekcijo pitne vode v obstoječa vodna zajetja (Graščina, Cimerman),
– priključiti nove vodne vire (Nunska gora – zajetje Vodela za širše območje Zbelovo, Zverovje za širše območje naselja Slovenske Konjice, vrtine v območju Cimerman za območje vzhodnega dela občine),
– dograditi obstoječ vodovodni sistem za možno dvosmerno vodooskrbo odsek Golič – Tepanje, Nunska gora – Zbelovo, občina Zreče – Slovenske Konjice,
– sanirati obstoječe objekte in naprave na sistemu vodooskrbe (zajetja, črpališča z opremo, rezervoarje) ter vplivno vodooskrbno območje zajetja Cimemrman s strugo in vodnih zgradb v strugi Žičnice.
Vodooskrba konjiške občine je predvidena tudi iz zajetega izvira Zverovje v Občini Zreče; do zajetja je načrtovan tudi primarni vodovod za oskrbo Slovenskih Konjic, in sicer trasno v dveh načrtovanih variantah ter kot obvezno izhodišče DP občine. Za koriščenje izvirov na Stranicah bo potrebno medobčinsko dogovarjanje o količinah odvzete vode za celjski oziroma konjiški vodovod; način in pogoje bo potrebno uskladiti s sosednjo Občino Zreče.
Na območju občine so speljani posamezni krajevni vodovodi, katerih tehnični podatki niso definirani oziroma znani, in iz katerih se oskrbujejo najbližja naselja. Ugotovljeno je, da vodovodno omrežje in znani ter rezervirani vodni viri zagotavljajo zadostne količine vode prebivalstvu in industriji. Obstoječa vodovodna omrežja bodo povezovana v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino, skladno z načrtovano porabo vode.
V javnem vodovodnem omrežju občine je zajeto osem izvirov:

· Cimermen                                           30 – 50 l/s
· Graščina                                            8 – 12 l/s
· zajetje Gospodična na pobočjih Konjške gore               1l/s
· vrtine Polene                                       8 – 12 l/s
· zajetje Požleb – Spodnje Laže                          0,2 l/s
· zajetje Pikovo – Tolsti vrh                              1 l/s
· zajetje Vodela pod Nunsko goro
(“staro zajetje za Zbelovo”)                               1 l/s
· zajetje Štorkla v Zečah                                0,3 l/s

Zajeti izviri imajo skupno izdatnost okrog 60 litrov na sekundo. V bodoče naj bi skupna povprečna poraba vode znašala okrog 60 litrov na sekundo. Dolžina primarnega omrežja je okrog 80 km, dolžina sekundarnega omrežja pa okrog 85 km z okrog 160 km priključkov.
J) Kanalizacijsko omrežje
Odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih voda predstavlja enega večjih problemov v občini. Za odvajanje je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Slovenskih Konjicah, Ločah, Zbelovem in Tepanju, drugod pa je odtok vode usmerjen v greznice, ponikalnice ali neposredno v potoke. Do sedaj je bil zgrajen kolektor v Slovenskih Konjicah. Dolžina kanalizacijskega omrežja na območju občine je okrog 30 km.
Predvidene ureditve (novogradnje, rekonstrukcije) kanalizacijskega omrežja posegajo pretežno v zgrajene strukture ali so vključene v nova območja stanovanjskih gradenj. Predvidena je sekundarna kanalizacija v dolžini okrog 20 km s premerom do 600 mm.
V dolgoročnem obdobju bodo zgrajene čistilne naprave, kanalizacijski zbiralniki in primarno kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa pomembnejša ureditvena območja naselij v občini.
Izven ureditvenih območij naselij (območje razpršene gradnje) je na predelih zgoščene obstoječe ali načrtovane pozidave s stanovanjskimi in drugimi objekti, obvezno skupno reševanje odvajanja odplak za več objektov (od 5 do 15 in več objektov).
K) Čistilne naprave
Gradnja čistilnih naprav za komunalne odplake naselij je ostala nerealizirana in se prenaša v naslednje obdobje. Zgrajene so bile čistilne naprave za potrebe industrije v Konusu.
Za sanacijo vseh v II. In III.-IV. kakovostne razrede uvrščenih delov vodotokov ter podtalja v občini je predvidena izgradnja čistilnih naprav predvsem za mesto Slovenske Konjice, kjer je načrtovana skupna ČN z zmogljivostjo 10.000E – 100.000E; nanjo naj bi bil priključen predel občine zahodno in severno od mesta Slovenske Konjice ter naselja Golič z obrtno cono in Konjiška vas. Za čiščenje odplak iz ureditvenih območij naselij Tepanje, Draža vas, Žiče, Loče in Zbelovo je predvidena izgradnja posamičnih manjših ČN (do 1000E) ali pa variantna izvedba povezovalnih kanalov med navedenimi naselji ter odvajanje v predvideno skupno ČN v Zbelovem.
Na območju razpršene gradnje je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna je izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov. Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov, kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora, kje so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani objekti. Obveznost izgradnje skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav mora biti opredeljena za obstoječe objekte v postopku pridobivanja uporabnih dovoljenj ali dovoljenj za posege na obstoječih objektih (adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave), za načrtovane objekte pa v postopku pridobivanja dovoljenj za gradnjo (lokacijsko in gradbeno dovoljenje).
L) Pokopališča
V občini je pet pokopališč: v Slovenskih Konjicah, Žičah, Špitaliču, Ločah in Jerneju, kjer so predvidene širitve, za kar so zagotovljene površine v okviru obstoječih ureditvenih območjih.
6.4.3.1.5. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave
Prostor Občine Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje. Osnovni odvodnik na območju povodja Dravinje je osrednji tok Dravinje z vsemi pritoki; na tem območju ležijo Slovenske Konjice ter vsa večja naselja v občini.
Vodnogospodarske ureditve so usmerjene v vzdrževanje vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbo z vodo ter čiščenje odpadnih voda.
V prostoru občine je opredeljena izvedba zadrževalnikov: 2 večja zbiralnika vode – akumulaciji in to v Perovcu in Ličenci. Oba zbiralnika sta obvezni izhodišči DP Republike Slovenije in sta privzeta v te spremembe in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice, pri čemer bi bilo potrebno ugotavljati smotrnost in sprejemljivost predvsem zbiralnika Ličenca. Delno sega v prostor občine Slovenske Konjice tudi načrtovana akumulacija Zg. Poljčane, ki tudi predstavlja obvezno izhodišče državnega prostorskega plana.
Planirane vodnogospodarske ureditve so na povodju Dravinje opredeljne na osnovi planskega gradiva vodnega gospodarstva v letu 1998. Na povodju Dravinje v prostoru Občine Slovenske Konjice so predvidena le vzdrževalna dela na porušenih vodnih objektih in izvedba interventnih posegov v strugo Dravinje in pritokov po posledicah neurja, ter čiščenje zaprodnih pregrad. Plani in načrti za daljše obdobje v vodnem gospodarsvu niso obnovljeni, zato ni predvideno izvajanje večjih vodnogospodarskih ukrepov, ki bi bistveno posegli v prostor na in ob vodotokih.
Za poseganje v prostor veljajo iz vidika vodnega gospodarstva naslednje usmeritve:
· Varovati je treba količino in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor, upoštevaje naravne zakonitosti vodnega režima.
· V največji možni meri je treba ohraniti naravni videz površinskih vodotokov in obvodnega prostora, zato regulacijski ukrepi niso dopustni. Možna je lokalna protierozijska zaščita obstoječih objektov. Vzdrževanje in protierozijsko zaščito strug potokov ter sanacija poškodb je treba izvajati s sonaravnimi materiali. Kmetijske površine ob vodotokih naj bodo varovane le na 10-letno poplavno varnost. Za preprečitev nastanka erozijskih žarišč na pribrežnih zemljiščih morajo biti vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo od zgornjega roba oddaljene vsaj 5m. Pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen.
· Površine, ki niso primerne za intenzivno kmetijstvo naj se namenijo za zadrževanje visokih vod (suhi zadrževalniki).
· Za zajete izvire je potrebno pripraviti strokovne podlage za določitev varnostnih pasov vodnih virov ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov; do sprejetja le-teh pa je potrebno omejiti dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kvaliteto vode na območjih vodnih virov.
· Izdelati je potrebno kataster vodnih virov s katerim bo ugotovljena zmogljivost vodnih virov, kvaliteta, pregled nad lokacijami in možen transport do posameznih potrošnikov. Na osnovi tega bo potreben dogovor med občinami o razdelitvi vodnih virov. Z občinskim odlokom je potrebno izbrati koncesionarja vodnih virov pitne vode.
· Novogradnje je treba usmerjati na poplavno varna območja, tako da se z njimi ne bo posegalo na obvodne retenzijske površine, ki so pomembne za vzdrževanje visokovodnega režima vodotoka ter na obsežnejša erozijska ter zaradi vode nestabilna območja.
· Gradnja objektov ter površinskih infrastrukturnih objektov ni dovoljena v pasu 5m levo in desno od osnovne struge vodotokov. Tak način rabe prostora bo omogočal primerno vzdrževanje vodnega režima vodotokov ter ohranitev rečnih in obrežnih ekosistemov ter obrežne krajine.
· Gradnja objektov na erozijskih in plazljivih območjih načeloma ne bo možna. Izjemoma bo možna le ob predhodni sanaciji območja.
· Raba vode v druge namene (ribogojnice, male hidroelektrarne, namakanje kmetijskih površin) je dovoljena le takrat, ko bodo količine večje od ekološko sprejemljivega pretoka, pri čemer ima prednost raba vode za pitje in napajanje živine. Za rabo vode je treba pridobiti ustrezno soglasje oziroma koncesijo.
· Odplake se morajo na komunalni čistilni napravi očistiti do te mere, da parametri pred izpustom v površinski odvodnik ustrezajo določilom uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
· Odplake večjih gostinskih ter gospodarskih dejavnosti z območij, ki ne bodo priključene na centralni kanalizacijski sistem, se bodo odvažale na čistilno napravo oziroma je za tak objekt potrebno predvideti lastno čiščenje odpadnih voda.
· Odplake kmetij ter bivalnih objektov razpršene gradnje izven varovalnih pasov vodnih virov se bodo odvajale preko triprekatnih greznic v ponikalnice, kolikor ne bodo presegale dopustnih vrednosti parametrov po uredbi o vnosu snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, štev. 68/96).
· Na kmetijah se bodo uredila gnojišča ter jame za gnojnico v skladu s predpisi. Čas in količine naravnih gnojil morata biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
· Na vplivnih območjih virov pitne vode je treba razvijati tiste gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki ne onesnažujejo vode, tal, zraka ali kvarno vplivajo na vodni režim ali obvodni prostor.
· Gospodarske dejavnosti, ki pri proizvodnji uporabljajo tehnološko vodo, je potrebno usmerjati v zaprte sisteme – krogotoke.
6.4.3.2. Zasnova namenske rabe prostora
Na osnovi računalniške izmere skeniranih PKN5 iz kartografske dokumentacije (stanje 1986) k planskim aktom Občine Slovenske Konjice, ugotavljamo naslednjo delitev površin glede na osnovno rabo:

Ob upoštevanju planiranih razširitev ureditvenih območij ter novo opredeljenih stavbnih zemljišč je bilanca planirane osnovne rabe prostora občine Slovenske Konjice letu 1998 naslednja:

6.4.3.2.1. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
V letu 1986 je bilo evidentiranih v Občini Slovenske Konjice od celotnih 9.784,37ha površine občine 5.101,49ha kmetijskih zemljišč ali 52,1% celotnega območja občine. Od tega je bilo 3.564,09ha najboljših kmetijskih zemljišč – prvih (1.) zavarovanih območij kmetijskih zemljišč – in 1.537,40ha drugih (2.) kmetijskih zemljišč (tabela 4.)
Najboljša kmetijska zemljišča (1. območja) predstavljajo predvsem večje sklenjene ravninske površine ob porečju Dravinje in na ravninskem predelu vzhodnega dela občine ob potokih Oplotnica in Ličenca ter razdrobljene dele hribovitejšega predela občine (območje Konjiške gore) do nadmorske višine 600m.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov so opredeljene spremembe kmetijskih zemljišč na osnovi (tabeli 5.1 in 5.2):
· ugotovljenih sprememb v območjih gozdov (kategorija 6) je opredeljeno povečanje vseh kmetijskih zemljišč za 153,58ha; za najboljša kmetijska zemljišča je opredeljeno povečanje za 196,08ha, za druga območja kmetijskih zemljišč pa je opredeljeno zmanjšanje za 42,51ha;
· zaradi novih vrisov stavbnih zemljišč (kategorija 8) je opredeljeno zmanjšanje vseh kmetijskih zemljišč za 122,89ha; za najboljša kmetijska zemljišča je opredeljeno zmanjšanje za 58,14ha, za druga kmetijska zemljišča pa za 64,75ha.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov je predlagan izvzem iz varovanja za najboljša kmetijska zemljišča (1. območja kmetijskih zemljišč) v velikosti 18,96ha za opredelitev v stavbna zemljišča. Predlog za spremembo rabe iz 2. območja kmetijskih zemljišč je v urbanizirana – stavbna zemljišča opredeljenih 8,65ha zemljišč (tabela 6). Utemeljitve sprememb rabe na kmetijskih zemljiščih so podane v strokovnem gradivu Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice.
Raba najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjena le za posege, za katere je bilo pridobljeno soglasje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, v postopku pridobivanja sklepa Vlade RS o usklajenosti sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1993 in 1994 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjen leta 1994, za območje občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998.
6.4.3.2.2. OBMOČJA GOZDOV
A) Stanje gozdov
Splošni opis
Prostor Občine Slovenske Konjice lahko glede na gozdarsko tematiko razdelimo na tri prostorsko zaokrožene enote:
· največje, osrednje območje Konjiške gore,
· območje Starih Slemen, doline Špitaliča, Kraberka, Klokočovnika in Zbelovske gore,
· območje ravninskih gozdov v dolini reke Dravinje vzhodno od Škalc, področje Ličence in Jerneja pri Ločah.
Glavna os prostora, ki ga pokriva Občina Slovenske Konjice tako poteka v smeri severozahod – jugovzhod. Ravninsko območje je orografsko razmeroma enotno, medtem ko se pojavlja večja razgibanost terena v celotnem hribovitem predelu, zlasti na Konjiški gori. Prevladujejo severovzhodne in jugozahodne ekspozicije.
Največje gozdnate površine so v predelu Konjiške gore, Kraberka in Zbelovske gore. Tu tvorijo geološko podlago kristalasti apnenci in dolomiti, deloma s primešanimi roženci, neogonski peščenjaki in laporji. Temu primerna so tudi tla, kjer so tako plitve, deloma skeletne rendzine, kot tudi plitva do srednje globoka rjava pokarbonatna tla. Posebnost je ravninski predel, ki ga tvorijo kvartarni rečni nanosi, na rahlo dvignjenih mestih tudi peščena glina in glinasti prod. Ta predel pokrivajo plodna ilovnato peščena tla, v močvirnih depresijah tudi glej.
Prostor občine spada v vodozbirno območje Dravinje. V ravninskem predelu so vodotoki pretežno enakomerno razporejeni, na območju Konjiške gore pa se pojavljajo tudi posamezni hudourniki, predvsem v zahodnem delu občine, na območju Kamne gore.
Zastopanost posameznih gozdnih združb pogojujejo geološka sestava, pedološka sestava, klima in orografija. V območju Občine Slovenske Konjice se zaradi pestrih dejavnikov okolja pojavlja vrsta združb, ki so prisotne v večjem ali manjšem obsegu.
Gozdna rastišča
Gozdna površina v območju Občine Slovenske Konjice je po podatkih iz leta 1994 (zadnja revizija gozdnogospodarskega načrta) 4050,86 ha, od tega je v takrat še družbenih, danes pa državnih, občinskih gozdov in gozdov drugih pravnih oseb 1254,43 ha, zasebnih gozdov pa je 2796,43 ha. Vračanje gozdov po 31. 12. 1994 v tem podatku še ni upoštevano.
V gozdovih, ki so znotraj občinskih meja Občine Slovenske Konjice se pojavlja 18 različnih gozdnih združb. Rastišča so razmeroma bogata, saj je visok tudi rastiščni koeficient, ki znaša 8.37 m3/ha. Na kisloljubnih talnih podlagah je brez dvoma najpomembnejša združba Blechno Fagetum, medtem ko na karbonatnih podlagah težko opredelimo najpomembnejšo združbo.
Pri obravnavanju gozdnih združb je pomembno navesti še pomembno ločnico v rastlinskem svetu. Čez Konjiško goro (Mala gora – Konjiška gora) poteka namreč Haydekova vegetacijska črta do katere segajo mediteranski in dinarski florni elementi ter florni elementi apneniških alp: avrikelj, ruj, mali jesen, črni gaber, mokovec, bodika in tisa. Na severnem pobočju Konjiške gore, zlasti vzhodno od Starega gradu, so bogata rastišča tis. Pri Prežigalu pa se nahaja tudi gozd s posebnim namenom, ki je izločen kot rezervat.
Gospodarski razredi
Zaradi lažjega gospodarjenja združujemo v gospodarske razrede rastiščno podobne odseke in jim določamo enake smernice za dosego ciljnega stanja. S tem, ko so oblikovani kot stratumi z majhno varianco znotraj stratuma in veliko varianco med stratumi, predstavljajo osnovo za kontrolo gospodarjenja. V gozdovih Občine Slovenske Konjice je bilo ob zadnji ureditvi načrta izločenih 12 gospodarskih razredov, kar je razvidno iz tabele7.
Tabela 7: Gospodarski razredi v prostoru Občine Slovenske Konjice:

--------------------------------------------------------------- 
Gospodarski razred                         Površina     Delež
                                           (v ha)       (%)
---------------------------------------------------------------
  
Gabrovja s hrasti in dobrave               586,80       14,49

Submontanski bukovi gozdovi                526,05       12,99

Montanska, altimontanska bukovja

in jelovo bukovje                          644,46       15,91

Acidofilni bukovi gozdovi                  486,94       12,02

Zasmrečeni bukovi gozdovi

(delež igl>30%)                            1011,35      24,96

Termofilni bukovi gozdovi                    67,61       1,67

Iglavci na silikatih                        324,18       8,00

Vsi ostali gozdovi                            1,32       0,03

Degradirani gozdovi                         244,97       6,05

Gozdovi s posebnim namenom                    1,21       0,03

Varovalni gozdovi                           155,89       3,85

Negozdna zemljišča                            0,08       0,00
---------------------------------------------------------------

Iz prikaza je razvidno, da je razmeroma visok delež gozdov iglavcev. Posebej je pereč delež zasmrečenih bukovih gozdov (1/4 gozdnih površin), ki so predvsem posledica preteklega gospodarjenja. Kot negozdno zemljišče je upoštevana površina, ki je vsekakor sestavni del gozda. Je namreč ekološko oziroma funkcionalno povezana z gozdom in tako skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.
Krajinska členitev
Prostor Občine Slovenske Konjice je členjen na naslednje krajinske enote:
1. vinogradniško področje Škalc, Bezine ter dela Tepanja
2. poljedelsko področje med Slovenskimi Konjicami in Tepanjem
3. gozdnata krajina Ličence in Jerneja pri Ločah
4. prostor v dolini reke Dravinje
5. predel Konjiške gore, Kraberka, Zbelovske gore in področje Slemen.
Za gozdarstvo sta vsekakor najpomembnejši tretja in peta krajinska enota, saj je v teh predelih delež gozda velik. V ostalih treh krajinskih enotah pa so prisotni v veliki meri samo gozdnati ostanki, ki imajo v ekologiji krajine izjemen pomen. Predstavljajo zatočišča živalskih vrst, ki žive sredi agrarne ali celo mestne krajine, izboljšujejo mikroklimo na polju, hkrati pa delujejo tudi estetsko v precej enoviti agrarni krajini. Žal pa so pogosto prav te površine gozdnih ostankov zelo obremenjene z negativnimi vplivi poselitve (smeti, pretirano izsekavanje in podobno).
B) Funkcije gozdov
Pri današnjih sistemih gospodarjenja z gozdovi vse bolj spoznavamo, da gozdovi niso pomembni samo zaradi proizvodnje lesne mase, temveč poleg tega opravljajo še vrsto drugih funkcij gozdov. Tako delimo funkcije na ekološke, socialne in lesnoproizvodne. V vseh gozdovih, razen v rezervatih, varovalnih gozdovih in izrazito degradiranih gozdovih je lesnoproizvodna funkcija bolj ali manj pomembna, ekološke prihajajo do izraza v predelih, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere, socialne pa se pojavljajo povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem. Nadaljnji opisi posameznih funkcij so povzeti iz načrtov za gozdnogospodarsko enoto Slovenske Konjice ter iz dodatne presoje. Pri tem pomeni 1. stopnja poudarjenosti področja, kjer funkcija neposredno narekuje pogoje gospodarjenja z gozdovi, 2. stopnja poudarjenosti pa področja, kjer funkcija vpliva na gospodarjenje z gozdovi. Vsi ostali gozdovi, ki v okviru prikaza posamezne funkcije niso posebej opredeljeni, imajo 3. stopnjo poudarjenosti posamezne funkcije, ki pa je hkrati pri nekaterih funkcijah niti posebej ne določamo. Seveda pa se s spremembo dejavnikov, zaradi katerih posamezni gozdovi opravljajo posamezne funkcije, stopnja poudarjenosti lahko tudi spremeni. Takšne primere imamo pogosto pri socialnih funkcijah.
Ekološke funkcije
Hidrološka funkcija:
Brez dvoma izrednega pomena za obstoj posameznih naselij, saj je pitna voda ena od pomembnih naravnih dobrin. Gozdovi opravljajo v naravi funkcijo filtrov, ki prečiščujejo padavinsko vodo, hkrati pa so pomembni zadrževalniki in stabilizatorji vodnega odtoka. V načrtu posebej ni opredeljenih površin, kjer bi bila hidrološka stopnja v 2. stopnji poudarjenosti. Pri tem je potrebno poudariti, da opravljajo 2. stopnjo poudarjenost vsi gozdovi ob vodotokih in manjših stoječih vodah na površini, ki je enaka eno do dve drevesni višini na vsako stran vodotoka. Prav tako opravljajo 2. stopnjo poudarjenosti vsi gozdovi v okolici vodnih virov na določeni razdalji. Površina gozdov, ki skupno znaša 46ha, je uvrščena med gozdove s 1. stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije.
Varovalna funkcija:
Varovanje rastišč pred pojavi erozijskega odnašanja materiala je ena prvenstvenih nalog gozda. Do izraza prihaja še posebej v predelih, kjer obstajata sipki talni substrat ali razdrobljena matična kamnina ter strmimi legami. Pomemben dejavnik pri sami vrsti erozije, do katere prihaja, pa je tudi klima. Iz navedenega je razvidno, da dejansko vsi gozdovi opravljajo varovalno funkcijo, ki pa je v določenih razmerah bolj poudarjena. Tako je v prostoru občine izločenih 60,72ha gozdov kot gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije. Te površine so zavarovane z občinskim odlokom in se na njih ne gospodari, torej lesnoproizvodne funkcije ne opravljajo. Blažji režim gospodarjenja je predviden na površinah, ki so uvrščene v 2. stopnjo poudarjenosti varovalne funkcije in so v velikosti 443,63ha. Tu gre predvsem za površine, kjer je talna podlaga sipka, rastišča pa so v strminah. Na teh območjih se sicer izvaja sečnje, vendar prilagojeno varovalni funkciji gozda.
Biotopska funkcija:
Naravni biotopi ostajajo vsaj v urbanem in agrarnem okolju vse bolj redki. Zaradi velikopovršinskega načina kmetijskega gospodarjenja ter širjenja naselij, majhni gozdnati ostanki ter zaplate grmovja med njivami vse bolj pridobivajo na pomenu kot poslednja zatočišča številnih živalskih, deloma pa tudi rastlinskih vrst, ki so pomemben stabilizator spremenjene agrarne krajine. V prostoru občine je gozdov, ki opravljajo biotopsko funkcijo, največ v osrednjem in severovzhodnem delu. Največjega pomena je brez dvoma rezervat hrasta pri Konjiški vasi, sicer pa je gozdov v 1. stopnji poudarjenosti biotopske funkcije 44,10ha, v 2. stopnji poudarjenosti pa 317,10ha. Vsi ostali gozdovi so v 3. stopnji poudarjenosti biotopske funkcije.
Klimatska funkcija:
Spremenjena klima v agrarnem in urbanem okolju pomeni navadno slabšanje bivanjskih pogojev. Gozd v okolici tega prostora pogosto deluje kot stabilizator klime, saj blaži temperaturne ekstreme, zaradi izhlapevanja vlaži zrak in umirja vetrove. Tako je v prostoru občine izločenih največ gozdov, ki opravljajo klimatsko funkcijo v okolici samega mestnega središča, večjih naseljih in v agrarnem področju. Pri uravnavanju klime pa je potrebno upoštevati še vplive gozda na makroklimo. Grebena Slemene ter Konjiška gora namreč s svojim potekom v smeri severozahod – jugovzhod pomenita veliko bariero pri gibanju zračnih mas iz zahoda in jugozahoda ter s tem bistveno vplivata na makroklimo širšega območja. Tako je v prostoru občine izločenih kar 1346,67ha gozdov, v katerih je 2. stopnja poudarjenosti klimatske funkcije. Vsi ostali gozdovi pa imajo 3. stopnjo poudarjenosti klimatske funkcije zaradi splošnega blagodejnega vpliva na podnebje.
Socialne funkcije
Higiensko – zdravstvena funkcija:
Poleg uravnavanja klime ima gozd izreden pomen tudi za samoočiščenje zraka. V prostoru Občine Slovenske Konjice je že mesto samo velik vir onesnaženja, prav tako pa je tu še vrsta vasi in naselij. Sorazmerno veliki onesnaževalci so tudi kamnolomi. Poleg vseh naštetih virov onesnaženja pa je v območju občine izredni onesnaževalec še promet (koridor avtoceste Maribor – Celje). V prostoru občine je izločenih 185,26ha gozdov, kjer je prisotna 1. stopnja poudarjenosti higiensko – zdravstvene funkcije in 635,27ha gozdov, kjer je 2. stopnja poudarjenosti higiensko – zdravstvene funkcije. Vsi ostali gozdovi imajo 3. stopnjo poudarjenosti te funkcije.
Estetska funkcija:
Monotona velikopovršinska agrarna in urbana krajina sta neprivlačni za obiskovalce, obenem pa predstavljata tudi neprijetno bivanjsko okolje. V krajini pa so prisotni tudi tujki, to so posamezni objekti, ki so vizualno moteči (npr. kamnolomi, smetišča, proizvodne hale). Gozd lahko takšne moteče objekte v krajini bolj ali manj uspešno zakriva, hkrati pa v preveč monotonem okolju že eno samo drevo, pa tudi skupina drevja pomeni izredno popestritev. V prostoru Občine Slovenske Konjice je izločenih 921,06ha gozdov z 2. stopnjo poudarjenosti. Ti gozdovi so razporejeni po celotnem prostoru občine, največ pa v okolici naselij. 3. stopnja poudarjenosti pri tej funkciji ni določena.
Funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja:
V prostoru občine je kar nekaj pomembnejših spomenikov. Tem spomenikom predstavlja gozd v okolju primerno kuliso, s čimer postane gozdni prostor pomembni spremljajoči del spomenika, gospodarjenje pa mora biti prilagojeno tej vlogi. Kot del spomenika je opredeljenih 0,35ha gozda neposredni okolici Žičke kartuzije, ter v okolici Konjiškega gradu, kjer so opredeljeni gozdovi z 2. stopnjo poudarjenosti funkcije s površino 189,85ha. 3. stopnja poudarjenosti ni določena.
Rekreacijska funkcija:
Rekreacija postaja v sodobnem načinu življenja za mestnega človeka vse pomembnejši dejavnik. V zadnjem času se vse več ljudi odloča za rekreacijo izven urejenih športnih površin v mestu in se umika v bližnje gozdove. V okolici Slovenskih Konjic sicer ni posebej za rekreacijo bolj urejenih predelov, vendar pa postajajo posamezni predeli vse bolj zanimivi in obiskovani. Takšen postaja predel Konjiškega gradu, prav tako pa postajajo rekreacijske točke v okolici posameznih vikend področij (Tolsti vrh, Kraberk) ter turističnih kmetij. V teh območjih je pojav rekreacije v gozdnem prostoru za sedaj še minimalen, v prihodnje pa je brez dvoma pričakovati porast števila rekreativcev. V prostoru občine je izločenih 371,77ha gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti rekreacijske funkcije ter 344,09ha gozdov, kjer je 2. stopnja poudarjenosti rekreacijske funkcije. 3. stopnjo poudarjenosti rekreacijske funkcije imajo vsi stali gozdovi, razen gozdov, ki so znotraj ograd.
Turistična funkcija:
Deloma se turistična funkcija sicer prepleta z rekreacijsko funkcijo, vendar pa so prostori, kjer potekajo turistične dejavnosti, pogosto izven gosteje naseljenih področij. V prostoru občine sedaj ni večjih turističnih centrov. Trenutno najpomembnejši območji, kjer je poleg objektov za izvajanje turistične dejavnosti pomemben tudi gozd, sta Žička kartuzija in vrh Stolpnik. V celotni občini je izločenih 88,25ha gozdov v 1. stopnji poudarjenosti turistične funkcije. Gozdovi 2. in 3. stopnje poudarjenosti niso posebej izločani.
Poučna funkcija:
Zaradi izboljšanja učnega procesa se pojavlja v urbaniziranih središčih, kjer je večina šoloobveznih otrok iz nekmečkega okolja, vse večja potreba po seznanjanju z gozdom in gozdnim prostorom. V Občini Slovenske Konjice v ta namen še niso oblikovane učne poti čeprav obstajajo posamezni predeli, kamor gozdarji, pa tudi sami šolniki pogosteje vodijo učence; učna gozdna pot je predvidena v okviru ureditve na rekreacijskem območju Trebnik ob naselju Slovenske Konjice.
Površina 70,51ha gozdov je izločena v 2. stopnjo poudarjenosti poučne funkcije. Vsi ostali gozdovi, razen gozdov znotraj ograd imajo 3. stopnjo poudarjenosti omenjene funkcije.
Raziskovalna funkcija:
Za raziskave v gozdarstvu, ki so stalne, so izločene posamezne vzorčne ploskve, ponekod pa tudi večje gozdne površine. V prostoru Občine Slovenske Konjice je s tako funkcijo opredeljen gozdni rezervat Prežigal, ki je uvrščen v 1. stopnjo poudarjenosti raziskovalne funkcije, v velikosti 1,21ha. Za gozdno površino je Občina Slovenske Konjice dne 23. 10. 1996 sprejela odlok o razglasitvi gozda s posebnim namenom. Poleg tega pa je v prostoru občine še 22,74ha površin, ki so potencialno primerne za izvajanje raziskovalnih dejavnosti. Zaradi neizraženosti te funkcije 2. in 3. stopnje poudarjenosti nista izločeni.
Zaščitna funkcija:
Posamezne vasi, še pogosteje pa infrastrukturni objekti se nahajajo pod strmimi, nestabilnimi tereni, kjer je velika možnost padajočega kamenja. Gozd pa pogostost nepredvidenih pojavov močno zmanjša, če že ne povsem prepreči. V prostoru Občine Slovenske Konjice je takšen ogrožen objekt trasa avtoceste pod Kraberkom in grebenom Golo rebro. Zato so na tem predelu izločeni gozdove v velikosti 71,34ha z zaščitno funkcijo 1. stopnje poudarjenosti ter gozd v velikosti 5,82ha z zaščitno funkcijo 2. stopnje poudarjenosti. 3. stopnja podarjenosti zaščitne funkcije gozdov ni določena.
Obrambna funkcija:
Tako funkcijo imajo gozdovi v neposredni bližini vojaških ali policijskih objektov oziroma ograjenih površin zaradi uporabe vojske ali policije. V prostoru Občine Slovenske Konjice ni določenih gozdov s tako funkcijo.
Funkciji pridobivanja drugih gozdnih dobrin in lovnogospodarska funkcija:
V prostoru Občine Slovenske Konjice obe funkciji nista prisotni v tolikšni meri, da bi v njun namen izločili gozdove s posebno stopnjo poudarjenosti.
Pri prikazu funkcij gozdov je potrebno omeniti še medsebojno prekrivanje. Posamezni predeli gozdov so namreč zaradi vrste medsebojno delujočih dejavnikov bolj obremenjeni s funkcijami. Pri gospodarjenju z gozdom in gozdnim prostorom je v teh predelih potrebna še posebna previdnost in medsebojno sodelovanje vseh služb, ki se z gospodarjenjem ukvarjajo. V prostoru občine je takšen predel neposredno nad naseljem Slovenske Konjice v okolici starega gradu ter tudi v okolici vseh ostalih naseljenih predelov.
C) Cilji, usmeritve in ukrepi za usklajeno rabo prostora
V prostoru Občine Slovenske Konjice je kar nekaj območij, kjer bo gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom v prihodnje potrebno še bolj prilagoditi potrebam prebivalstva in uskladiti z naravnimi zmožnostmi.
V gozdovih Konjiške gore sta predvsem kritični mesti dve, in sicer vrh Stolpnika in Stari grad. Sam vrh je postal bolj aktivna in s tem za obiskovalce tudi atraktivna točka šele pred leti s postavitvijo razglednega stolpa. Konjiški grad pa je aktivna točka že dalj časa. Turistična in rekreativna infrastruktura v okolici objektov nista ustrezno vzpostavljeni. Na gradu je sicer poleti odprt gostinski lokal, prav tako pa je nekaj mest za odlaganje odpadkov. Moteče pa je, da ni urejena krožna pot preko razgledišča Skala nazaj v mesto, kar bi bistveno pripomoglo k atraktivnosti lokacije.
Za manjše gozdne površine v okolici Škalc, Bezine in Prežigala bo potrebno zagotoviti njihovo zaščito, saj so pogosto prav te površine prve, ki so prizadete zaradi z gozdarskega vodika nezaželenih sprememb v prostoru (njive, smetišča, vinogradi, še pogosteje pa so tu divja odlagališča smeti). V prihodnje bo potrebno posamezne še posebej ogrožene objekte zaščititi z občinskimi odloki, jih po potrebi sanirati (odstranitev odlagališč) ali celo na novo zasnovati bodisi kot parkovne površine ali pa kot linijske objekte (sadnja avtohtonih drevesnih vrst).
Opomba: Vir za tč. A/ do C/ so Strokovne podlage za prostorski plan Občine Slovenske Konjice, ki jih je v marcu 1999 posredoval Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje.
Č) Evidentirane spremembe v gozdovih
V letih od 1986 do 1993 so evidentirane spremembe v osnovni rabi na območju gozdov – kategorija 6. (Tabela 5.2). Skupna površina evidentiranih sprememb v gozdovih je 645,9605ha, pri čemer gre v večji meri za odpravo nepravilnega vrisa območje gozdov oziroma za uskladitev meje gozdenega roba (ta uskladitev pri izdelavi kartografske dokumentacije v letu 1986 ni bila opravljena), v manjši meri pa za zaraščanja oziroma krčitve, ki so se dogodile v preteklih letih.
Površina gozdov se je tako zmanjšala za 152,9560ha, kar predstavlja razliko med površinami na račun zmanjšanja obsega gozdov v velikosti 399,4587ha na eni strani oziroma povečanja obsega gozdov v velikosti 246,5018ha na drugi.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov je opredeljena sprememba na območju gozdnih površin tudi na račun dodatno opredeljenih stavbnih zemljišč (na osnovi določene kategorije 8) v velikosti 7,6090ha.
Vse predlagane spremembe (kategorija 6 skupaj 799 sprememb ter spremembe kategorije 8) so vnešene v kartografsko dokumentacijo na osnovi strokovnega gradiva Izjemni posegi (v letu 1998), ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice, kjer so bile spremembe označene s posebno 6. kategorijo oziroma 8. kategorijo. Nova raba na območju sprememb je določena na osnovi predlogov za novo rabo in utemeljitev teh predlogov iz prej navedenega strokovnega gradiva.
D) Predlagani posegi na območja gozdov
Zmanjšanje površin gozdov zaradi urbanizacije je predvideno v obsegu 1,30ha (Tabela 6). Krčitve gozdov morajo biti podrobneje opredeljene v programskih izhodiščih za pripravo prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja.
6.4.3.2.3. OBMOČJA ZA RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE RUDNIN
A) Pridobivalni prostori za površinsko pridobivanje rudnin – območja kamnolomov
Kamnolom Kongrad v Slovenskih Konjicah:
V Občini Slovenske Konjice deluje kamnolom za izkoriščanje dolomita, lastnik zemljišča ter dovoljenj za pridobivanje je Kongrad Slovenske Konjice. V prostorskih sestavinah planskih aktov občine v letu 1993 in 1994 je bil za kamnolom opredeljen pridobivalni prostor (4,64ha) v okviru dovoljenja za pridobivanje (odločba št. 310-1/79-2/3).
Za celotno območje kamnoloma je Občina Slovenske Konjice opredelila obveznost zaključka pridobivanja ter obveznost sanacije. Kamnolom – brežine je potrebno na osnovi ureditvenega načrta sanirati, bodoča namenska raba na platoju kamnoloma pa je opredeljena kot območje za obrtno proizvodne dejavnosti za prestavitev betonarne (P6).
Drugi kamnolomi:
Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo lastniki zemljišča kamnoloma pridobiti za izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. V dokumentaciji za pridobitev dovoljenj morajo biti opredeljeni predvsem način ter trajanje pridobivanja mineralnih rudnin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega oziroma celotnega prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.
Na območjih opuščenih kamnolomov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega kamnoloma, kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora.
B) Možni pridobivalni prostori
Če se z raziskavami odkrije novo okoljevarstveno sprejemljivo ter ekonomsko upravičljivo območje za pridobivanje mineralnih surovin, ga bo možno izkoriščati skladno s predpisanimi pogoji.
V Občini Slovenske Konjice so s posebnimi geološkimi raziskavami odkrita območja rudnin v takšnem obsegu, da bodo gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za tovrstno uporabo prostora, in sicer:
· na vzhodnem robu pobočja Homec za peščenjak za Žičko kartuzijo (obnovitevna dela),
· na jugozahodnem delu Zbelovske gore za okrasni kamen – konglomerat,
· v Žički gori za novo, nadomestno lokacijo za kamnolom Kongrad.
Vsa območja so opredeljena kot lokacije raziskovalnih prostorov za pridobivanje kamna.
6.4.3.2.4. OBMOČJA VODA, VAROVANJE IN IZKORIŠČANJE VODNIH VIROV
Najpomembnejše vode so: reki Dravinja in Oplotnica, ter potoki Polenšica, Bezina, Žičnica, Ličenca in Klokočovnik. Dolgoročno je predvideno povečanje obsega površin voda zaradi akumulacije – zadrževalnikov Perovec, Ličenca in delno Dravinje (v smeri proti Poljčanam). Ker bodo imele predvidene akumulacije vplive na prostor in izkoriščanje naravnih danosti vode (dvignjene podtalnice) je predhodno potrebna izdelava študij, iz katerih bodo razvidne možnosti, posledice in uporabnost takšnih akumulacij. Poleg tega mora biti proučena tudi možnost in uporabnost izgradnje zadrževalnika za Oplotnico zaradi regulacije izjemno visokih voda na Dravinji in Oplotnici.
V občini je evidentiranih kot virov pitne vode 21 izvirov. Problematika oskrbe z vodo je kompleksna – zajema oskrbo s pitno vodo, tehnološko za potrebe kmetijstva, kanalizacijo oziroma čistilne naprave. Na območju vodnih virov in podtalnice niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode. Na teh območjih ima varstvo voda prednost pred kmetijstvom, ki bo moralo prilagoditi tehnologijo kmetijske proizvodnje.
Za vse vire pitne vode bodo na osnovi odlokov izvajani varstveni in zaščitni ukrepi varovanja njihove kvalitete. Naloga varstvenih območij in varstvenih pasov je zaščita kakovosti in zmogljivosti določenega vodnega vira ali območja. Zaščita bo izpeljana z omejitvijo posameznih dejavnosti in določitvijo varstvenih ukrepov.
Poleg glavnega vodotoka bodo na območju občine ščiteni predvsem izviri in podzemne vode v kamninah z delno kraško poroznostjo, v katerih so najpomembnjejši viri podzemne vode. Sorazmerno dobre so zaloge talne vode.
V občini je potrebno izdelati celovito raziskavo voda o njihovi porabi ter potrebnih ukrepih za pridobivanje in varstvo.
Varstveni pasovi na območjih podtalne vode, nad izviri in površinskimi vodami pomenijo enega izmed pomembnih ukrepov za zagotovitev kakovosti in količine pitne vode in varovanja človekovega okolja. Potrebna je izdelava novega katastra vodnih virov, da se pridobi natančen pregled nad lokacijo in zmogljivostjo vodnih virov, pregled razprostranjenosti in dinamičnih pretokov podtalnih voda, nad kraškimi podzemnimi vodami, kakovostjo voda, načini obnavljanja vodnih virov, možnostmi onesnaževanja.
Območja in pogoji varstva vodnih virov so opredeljena v poglavjih 6.4.3.1.4. – I. Vodovodno omrežje in 6.4.3.1.5. Vodnogospodarske ureditve, objekti in naprave.
6.4.3.2.5. VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
6.4.3.2.5.1. Obvezna izhodišča državnega prostorskega plana
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) so opredeljena:
· naravna dediščina:
· naravni spomenik N 0367 Žiče – kamnolom /rastišče konjiškega grobeljnika
· kulturna dediščina – pomembnejši kulturni spomeniki:
· naselbinski:
· Slovenske Konjice – staro mestno jedro / 2960
· umetnostno – arhitektonski:
· ž. c. sv. Jurija / 2960
· grad Slovenske Konjice (Gonobitz) / 2960
· Stare Slemene, Žička kartuzija / 3100
· Špitalič ž.c. Marijinega obiskovanja / 3420.
6.4.3.2.5.2. Zasnova varstva naravne dediščine:
naravni spomeniki:
1 – Konjiška vas, Prežigal (787) – gozdni rezervat – botanični, dendrološki spomenik
6 – Spodnje Laže (712) – mrtvica s trstičjem – botanični, zoološki spomenik
7 – Spodnje Laže (713) – trstičje – botanični, zoološki spomenik
8 – Spodnje Laže (714) – jelševje – botanični, zoološki spomenik
spomeniki oblikovane narave:
20 – Trebniški dvorec / Windischgrätzova graščina (745) – graščinski park, spomenik vrtne arhitekture
21- Prečna ulica 3 Slovenske Konjice / Pipušev vrt (747) – spomenik vrtne arhitekture
6.4.3.2.5.3. Zasnova varstva kulturne dediščine:
A) Kulturni spomeniki:
Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov:
Občina Slovenske Konjice je z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 50/98) razglasila kulturne spomenike:
1. naselbinska območja:
1.1 Špitalič pri Slovenskih Konjicah
1.2 Slovenske Konjice – staro mestno jedro
2. arheološki spomeniki:
2.1 Podob, prazgodovinska naselbina
2.2 Zbelovska gora – Marija Ljubična, prazgodovinska in poznoantična naselbina
2.3 Zbelovo, eneolitska naselbina
3. umetnostni spomeniki.
3.1 gradovi: Dobje, Golič, Konjice, Pogled, Trebnik, Zbelovo
3.2 mestna in trška arhitektura Slovenske Konjice – 30 objektov
3.3 sakralni spomeniki:
– Jernej pri Ločah – ž.c. sv. Jerneja
– Loče – ž.c. sv. Duha
– Slovenske Konjice – ž.c. sv. Jurija
– Slovenske Konjice – p.c. sv. Ane
– Stare Slemene – Žička kartuzija
– območje kulturnih spomenikov Zgornjega in Spodnjega Žičkega samostana
– Špitalič – ž.c. Marijinega obiskovanja
– Zbelovska gora – p.c. Matere Božje
– Žiče – ž.c. sv. Petra
3.4 javni spomeniki, znamenja in vodnjaki:
– Marijino znamenje in znamenje sv. Florjana v Slovenskih Konjicah
4. etnološki spomeniki: 4.1 Kamna gora št. 19
4.2 Zbelovska gora – župnijska hiša
4.3 Škalce 86
4.4 Škedenj 4 – prešnica
Predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje:
Poleg dosedanjega seznama pomembnejših območij in objektov kulturnih spomenikov so v spremembe in dopolnite planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 upoštevani tudi dodani spomeniki iz strokovnega gradiva ZVNKD.
V planskih aktih je potrebno upoštevati poleg samih spomenikov tudi njihova vizualna ali funkcionalna območja, vrisana na kartni prilogi, kjer se morajo dejavnosti in infrastruktura smiselno prilagajati prostorsko-vedutni vlogi spomenika. Spomeniki se varujejo po varstvenih režimih za posamezne zvrsti, velja pa pogoj predhodnega sodelovanja s spomeniško službo v primeru, da se v te objekte ali območja kakorkoli posega. V upravnih postopkih sodeluje spomeniškovarstvena služba s soglasjem.
Na območje Žičke kartuzije sta zavarovana Zgornji samostan v Starih Slemenah in Spodnji samostan v Špitaliču kot umetnostno-arhitektonska spomenika, vmesno dolinsko območje kot območje umetnostno – arhitektonskega spomenika ter širše območje doline z obrobjem, ki se šteje v dediščinsko kulturno krajino.
V spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov sta novost dve zvrsti – izjemna krajina in območje kompleksnega varstva kulturne dediščine, ki bosta postali sestavni del republiškega prostorskega plana:
32 – izjemna krajina Škalce z arhitekturnimi sestavami, IK
Urejanje tega območja naj se ravna po usmeritvah, ki jih je ZVNKD podal v okviru predloga za razglasitev in so vsebovane tudi v odloku o PUP za Škalce (Uradni list RS, št. 28/96).
33 – območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Slovenske Konjice, OKV
Meje območja kompleksnega varstva kulturne dediščine so okvirne in se bodo natančneje definirale po potrditvi statusa območja v republiškem prostorskem planu ter v okviru natančnejših prostorskih dokumentov (krajinska zasnova, urbanistična zasnova), s katerimi naj bi se urejala ta območja. Opredeljeno kompleksno območje Slovenskih Konjic je v tej fazi opomnik za načrtovalce in občine, da bi vodili usklajeno, naravnim in kulturnim vrednostim prilagojeno urbanistično, kmetijsko in okoljevarstveno politiko s ciljem, skozi ustrezen razvoj ohranjati dediščino. Na območju kompleksnega varstva sodelujemo v upravnih postopkih s soglasjem, kadar gre za posege v objekte in območja spomenikov in dediščine, z mnenjem pa v ostalem prostoru.
6.4.3.2.5.4. Zasnova varstva s planskimi usmeritvami
Naravna dediščina:
Za objekte in območja naravne dediščine veljajo varstveni režimi za posamezne zvrsti. Za vrtnoarhitekturno dediščino (spomeniki in dediščina oblikovane narave) veljajo varstveni režimi iz predloga za razglasitev kulturnih spomenikov. V upravnem postopku sodeluje pristojna služba s soglasjem na posege. Oblikovana naravna dediščina Golič se zaradi uničenja s pozidavo obrtne cone prekvalificira v območje kulturnega spomenika.
Seznam naravne dediščine:
2 – Kamnolom v Žičah (303) – botanična dediščina
3 – Loče – gnezdo štorkelj (709) – zoološka dediščina
4 – Tepanje – gnezdo štorkelj (710) – zoološka dediščina
5 – Slovenske Konjice – gnezdo štorkelj (711) – zoološka dediščina
9 – Zbelovo – močvirje (715) – botanična, zoološka dediščina
10 – Ličenca – poplavni travniki (716) – botanična, zoološka dediščina
11 – Žiče – lipa ob spomeniku (717) – drevesna dediščina
12 – Špitalič – lipa ob župni cerkvi (....) – drevesna dediščina
13 – Loče – Valandov drevored (718) – drevesna dediščina
14 – Loče – cerkveni lipi (719) – drevesna dediščina
15 – Bezina – cerkvena lipa (722) – drevesna dediščina
16 – Škalce – lipa ob kapelici (723) – drevesna dediščina
17 – Gabrovlje – vaška lipa (724) – drevesna dediščina
18 – Spodnje Preloge – obcestna lipa (725) – drevesna dediščina
19 – Strtenik 1 – Stoparjeva lipa – drevesna dediščina
22 – Liptovska ul. 11, Slov. Konjice – park graščine Baronvaj (..) – vrtnoarhitekturna dediščina
23 – Liptovska ul. 14, Slov. Konjice – vrtna parc. Gologrančeve hiše (..)- vrtnoarhitekturna dediščina
24 – Šolska c. 14, Slov. Konjice – vrt vile Marije (..) – vrtnoarhitekturna dediščina
25 – Žička c. 6, Slov. Konjice – vrt ob vili (..) – vrtnoarhitekturna dediščina
26 – Mlače – ribniki (768) – botanična, zoološka dediščina
27 – Zbelovo – izvir pod Zbelovsko goro (769) – hidrološka dediščina
28 – Selski vrh – ribnik Jernejček (773) – botanična, zoološka dediščina
29 – Petelinjek – ribniki (774) – botanična, zoološka dediščina
30 – Žiče – gnezdo štorkelj (..) – zoološka dediščina
31 – Draža vas – gnezdo štorkelj (747) – zoološka dediščina
Kulturna dediščina
Poleg dosedanjega seznama naselbinskih območij dediščine so v spremembe in dopolnite planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 upoštevani tudi dodani evidentirani objekti etnološke dediščine iz strokovnega gradiva ZVNKD.
Seznam etnološke dediščine:
5 E – Dobrava pri Konjicah 23 – stanovanjska hiša
6 E – Kamna gora 3 – stanovanjska hiša /opuščena
7 E – Kamna gora 8 – hlev
8 E – Kraberk 24 – stanovanjska hiša
9 E – Ličenca 27 – stanovanjska hiša
10 E – Polene 12 – stanovanjska hiša
11 E – Polene 18 – hlev
12 E – Preloge 2 – stanovanjska hiša
13 E – Prevrat 11 – stanovanjska hiša, hlev
14 E – Prevrat 12 – hiša – koča
15 E – Prevrat 16 – stanovanjska hiša, hlev
16 E – Prevrat 27 (Liptovska c. 3) – stanovanjska hiša
17 E – Sojek 5 – hiša kozolec, koča
18 E – Sojek 23 – stanovanjska hiša
19 E – Sp. Laže 14 – stanovanjska hiša
20 E – Škalce 50 – stanovanjska hiša, hlev
20 E – Škalce 50 – stanovanjska hiša, hlev
21 E – Škalce 57 – stanovanjska hiša
22 E – Tepanje 5 – stanovanjska hiša
23 E – Tepanje 7 – stanovanjska hiša
24 E – Tepanje 9 – stanovanjska hiša
25 E – Tepanje 17 – stanovanjska hiša
26 E – Tepanje 28 – stanovanjska hiša
27 E – Tepanje 35 – stanovanjska hiša
28 E – Tepanje 41 – stanovanjska hiša
29 E – Tepanje 43 – stanovanjska hiša
30 E – Tepanje 51 – stanovanjska hiša
31 E – Zeče 31 – stanovanjska hiša
Posegi in spremembe na objektih in območjih kulturne dediščine terjajo predhodne smernice spomeniške službe, zahtevnejši in celovitejši posegi v objekte in območja kulturne dediščine pa podrobnejša spomeniškovarstvena izhodišča prenove s programom izrabe in projektnimi elementi.
Naravna in kulturna dediščina (območja dediščinske kulturne krajine)
34 – dolina sv. Janeza z obrobjem (širše območje žičke kartuzije)
Urejanje tega območja naj se odvija po obstoječih strokovnih podlagah za ureditveni načrt doline, ki jih je ZVNKD iz Celja posredoval Občini Slovenske Konjice ter po varstvenem režimu v okviru razglasitvenega gradiva. V upravnih postopkih sodeluje pristojna služba s soglasjem na posege.
6.4.3.2.6. UREDITVENA OBMOČJA NASELIJ
Z dolgoročnim planom so opredeljena ureditvena območja vsem naseljem v občini z namenom, da se vsa poselitev (razen izjem, ki so določene z zakonom) usmerja na ta območja.
Ureditvena območja so območja zazidanih in nezazidanih strnjenih stavbnih zemljišč (ožje območje naselja), območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so določena za graditev objektov in naprav, območja ki so dolgoročno predvidena za razširitev stavbnih zemljišč in območja, ki se jim ohrani primarno namensko rabo, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve v zvezi z rekreacijo na prostem in varovanjem kvalitetnih bivalnih in delovnih pogojev ter v zvezi s preprečevanjem naravnih in drugih nesreč ali zmanjševanjem oziroma odpravljanjem posledic teh nevarnosti (varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, bregovi vodotokov, kmetijske površine za ljubiteljsko obdelavo).
V planskih aktih Občine Slovenske Konjice v letih 1993 in 1994 je bilo določenih 36 ureditvenih območij naselij, ki zavzemajo, brez ureditvenih območij naselij Slovenske Konjice (7 / 292,16ha) in Loče (32 / 58,43ha), 639,36ha površin (tabela 8.1. Od tega je bilo zazidanih površin 152,50ha ali 64%, nezazidanih pa 87,39ha ali 46%.
S spremembami planskih aktov v letu 1998 je določenih dodatno še 42 ureditvenih območij s skupno površino 84,55ha (tabela 8.2). Dodatna opredelitev ureditvenih območij zajema obstoječa stavbna zemljišča -u- ter ponekod tudi 2. območja kmetijskih zemljišč, ki se jih s temi spremembami planskih aktov opredeli kot nezazidana stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij.
V tabeli 8.3 je prikazanih tudi 5 novih ureditvenih območij in 21 razširitev obstoječih ureditvenih območij, ki so opredeljena v predlogu sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 na osnovi usklajenih izjemnih posegov. Skupna površina teh ureditvenih območij znaša 250,04ha. Znaten del teh zemljišč ostaja nezazidan oziroma namenjen osnovni rabi (kmetijstvo in gozdarstvo) kljub temu, da ležijo znotraj ureditvenih območij naselij, saj gre za ureditvena območja posebnih ureditev (za rekreacijo: Trebnik, območje pri gradu Pogled, ali varovana območja s posebnimi funkcijami: območje treh ribnikov Petelinjek).
Razpršena gradnja ni vključena v ureditvena območja naselij, temveč bo na osnovi ugotovljenih stavbnih zemljišč (funkconalna zemljišča) dovoljeno širjenje v skladu z usmeritvami teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice.
Pogoji za namembnost in obseg posegov v prostor, za lociranje, način gradnje in oblikovanje objektov, za prometno in komunalno urejanje ter pogoji za varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine, bodo za posemezna ureditvena območja naselij kot tudi za območje izven ureditvenih območij naselij (odprt prostor občine) opredeljeni v prostorskih izvedbenih aktih.

6.4.3.2.7. DRUGE POSELITVENE POVRŠINE ZNOTRAJ PREDVIDENIH OBMOČIJ NASELIJ
6.4.3.2.7.1 Območja počitniških hiš
V Občini Slovenske Konjice dosedaj ni bilo zaokroženih zazidanih območij, ki bi bila namenjena počitniškim hišam.
S temi spremembami in dopolnitvami planskih aktov Občine Slovenske Konjice sta opredeljeni dve novi območji za gradnjo počitniških hiš: Kumno (51) in Zorko (52), ki obe ležita na južnem pobočju Konjiške Gore.
Gradnja zidanic (objekt brez bivalnih prostorov) za ljubiteljsko rekreacijo je dovoljena na območjih: Tepanje – Tepanjski vrh, Zbelovo – Zbelovska gora, Vešenik; Brdo, Bezina, Polene, Žeče, Loče, Klokočovnik – Lipoglav – Suhadol, Špitalič in Sojek – Kamna gora.
Zaradi uveljavljanja ciljev obdelovanja vse kmetijske zemlje pričakujemo interes vračanja v višinske, delno opuščene predele, tudi prebivalcev iz doline, ki tu ne bi stalno prebivali, temveč ljubiteljsko, ob nedvomnem ekonomskem interesu obdelovali manj kvalitetno zemljo.
6.4.3.2.8. OBMOČJA ZA TURIZEM IN REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU
Prostor Občine Slovenske Konjice odlikuje krajinska raznolikost in kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dediščine. Na tej osnovi ter ob nastavkih že obstoječih oblikovanih območij s programi za razvoj turizma in rekreacije, bo mogoče realizirati eno najpomembnejših razvojnih usmeritev Občine Slovenske Konjice. Po nazadovanju programov, ki so izhajali iz sedaj nekonkurenčnih proizvodenj, želi občina okrepiti prav možnosti za razvoj turizma in rekreacije. V ta namen so v spremembe planskih aktov vnešena obširna območja za umestitev dejavnosti, ki so povezane s turizmom in rekreacijo v naravnem okolju:
– turistično rekreacijsko območje Trebnik z njegovim predvidenim raznolikim programom ponudbe:
– graščina Trebnik: nastavitvene kapacitete, prostori za seminarsko in simpozijsko dejavnost, grajska restavracija in zajtrkovalnica, poročna – viteška dvorana, osrednja slovenska vinska klet, prostori za manjše muzejske zbirke;
– program Mala Slovenija – slovenski Minimundus;
– program narava: botanični vrt, zeliščni vrt, živalski vrt na prostem, živalski vrt v zaprtem prostoru, gozdna pravljična pot, geološka pot;
– program otroško zabavišče, otroci na deželi;
– program slovenska vas;
– območje za ureditev površin za golf za zahtevnejše turiste in rekreativce ob gradu Pogled v Ločah (18polj); ureditev igrišča za golf z 9 polji v Škalcah bo potrebno opredeljevati v sklopu krajinskih zasnov za območje Škalc;
– območje treh ribnikov Poljšak, Štepihovec in Štetenberšek na predelu severno od Loč s poudajeno varovalno funkcijo območja ter ob sonaravnih posegih za ribištvo;
– ureditev ribnikov Mlače;
– območje za šport in rekreacijo ob ribnikih pri gradu Pogled;
– vzrejno jahalni center na kmetiji Hohler pri Tepanju.
Za razširitev možnosti za turizem in rekreacijo so v občini predvidene še druge ureditve:
– ureditev območja pri razglednem stolpu Stolpnik,
– vzdrževanje in urejanje planinskih poti v občini,
– v več krajih ureditev manjših, novih športnih igrišč, ter vzdrževanje obstoječih za potrebe krajanov (Slovenske Konjice, Tepanje, Draža vas, Konjiška vas, Loče, Špitalič, Zbelovo),
– ureditev kopališča v Zbelovem,
– ureditev sprehajalnih poti v Škalcah ter od Slovenskih Konjic v smereh do Konjiške vasi in proti Dobravi,
– ureditvev sprehajalnih poti v dolini Sv. Janeza do Žičke kartuzije,
– ureditev kolesarske steze, delno tudi na opuščeni trasi železniške proge v smeri Loče – Slovenske Konjice – Zreče.
Pri urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije bodo upoštevana naslednja izhodišča:
· Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja bodo urejana za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov bodo mejna območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno, urejevana s posebno skrbjo.
· Nasprotje med turistično – rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo bodo v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo infrastrukturo.
· Območja počitniških naselij bodo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja. Detajlno bodo območja in režim gradnje v teh območjih določena s prostorskimi ureditvenimi pogoji na osnovi strokovnih gradiv.
6.4.3.2.9. OBMOČJA ODLAGALIŠČ ODPADKOV
V Občini Slovenske Konjice je locirana deponija komunalnih odpadkov, kamor dovažajo odpadke še iz dveh občin Vitanje in Zreče. Nova lokacija za deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena.
Za deponijo so v izdelavi strokovne podlage, na osnovi katerih bo na tej lokaciji (ureditveno območje z evid. št. 21 ter izjemni poseg P-15) urejen center za ravnanje z odpadki v povezavi s sanacijo sedanje deponije ter gradnjo čistilne naprave.
V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.
Na nivoju regije je potrebno rešiti problem posebnih odpadkov ter vzpostaviti nadzor nad nevarnimi snovmi – surovinami in proizvodi v proizvodnji, transportu, hranjenju, uporabi, predelavi ter odlaganju.
6.4.3.2.10. OBMOČJA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Vsa območja za obrambo in zaščito so prikazana na graf. prilogi 12 kartografskega dela plana in so obvezna. Območja za zaščito in reševanje so opredeljena v občinskem načrtu obrambe in zaščite.
6.4.4. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH DOKUMENTOV OBČINE
6.4.4.1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za pripravo prostorskih sestavin planskih aktov občine
Iz dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000 (odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99)) so v spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice – v letu 1998, privzeta naslednja obvezna izhodišča:

6.4.4.2. Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice – v letu 1998
Dolgoročni plan opredeljuje nekatere sestavine kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje strokovnih podlag za posege v prostor. Obvezne so tiste sestavine, ki po svoji naravi zahtevajo trdnejšo dolgoročno opredelitev, ker bi v nasprotnem primeru lahko bilo onemogočeno ali vsaj močno oteženo uresničevanje nekaterih dolgoročnih ciljev ali pa bi s tem celo prišli do večje družbene škode.
Obvezna izhodišča teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice – v letu 1998, so območja zemljišč in trase infrastrukturnih koridorjev, ki so posebnega pomena za skladen dolgoročni razvoj občine. Njihova namenska raba se načeloma ne sme spreminjati; spremembe so mogoče le pod pogoji, ki jih določa zakonodaja.
Obvezna izhodišča so:
· vsa izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije 1986–2000, ki so našteta v točki 6.4.4.1.
· poleg njih pa še:
· iz zasnov kmetijstva in gozdarstva: gozdovi s posebnim pomenom
· iz zasnov vodnega gospodarstva: drugi izviri in primarni vodovodi
· iz zasnov rudnin: raziskovalni in pridobivalni prostori drugih rudnin
· iz varstva naravne in kulturne dediščine: območja in objekti naravne in kulturne dediščine
· iz zasnov sanacij: čistilne naprave
· iz zasnov naselij in območij za poselitev: zasnove funkcij naselij v omrežju naselij in: ureditvena območja naselij
· iz zasnov prometnega omrežja: regionalne, lokalne ceste in javne poti
· iz zasnov energetskega omrežja: zasnova (35) 20 kV daljnovodov
· urbanistični zasnovi mesta Slovenske Konjice in naselja Loče
· krajinska zasnova za območje Škalc – programska naloga.
V mejah teh območij in tras, ki so določene v grafičnih prikazih tega dokumenta, se namenska raba prostora ne sme spreminjati ali se sme spreminjati le pod posebnimi pogoji, določenimi z zakonom.
6.4.5. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE SLOVENSKE KONJICE
Za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice je odgovorna Občina Slovenske Konjice. Kot programska naloga je opredeljena izdelava krajinskih zasnov za območje izjemne krajine Škalce. Osnovni instrumenti za uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov bodo posebne strokovne podlage – programske zasnove, ki jih bodo Občina Slovenske Konjice ter drugi pristojni in zainteresirani za urejanje prostora in posege v prostor, oblikovali in sprejeli skladno z usmerivami iz teh prostorskih sestavin in v katerih bodo konkretizirani dolgoročni cilji in naloge.
6.4.5.1.1. Načini nadaljnjega urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti
Posamezna območja občine bo občina urejala po prostorskih celotah in njihovih delih.
A) Prostorski izvedbeni načrti (PIN)
Z zazidalnimi načrti (ZN) bodo določeni pogoji za urejanje pomembnejših delov naselij Slovenske Konjice, Loče in Tepanje, kjer se na območjih zazidave prepletajo osnovne dejavnosti, za manjša območja graditve s prevlado ene dejavnosti, za specifične objekte in ureditve in za območja, kjer je ZN izdelan in sprejet z odlokom, a še ni v celoti realiziran.
Z ureditvenimi načrti (UN) bodo določeni pogoji za urejanje območij, kjer prevladujejo posegi v prostor, ki niso graditev, vendar predstavljajo večjo trajno spremembo (območje kamnoloma Kongrad), za območja, ki so opredeljena za rekreacijo in športne površine (turistično rekreacijsko območje Trebnik, območja ureditve za golf ter za podobna območja) in za območje posebnih kvalitet prostora, ki jih je potrebno ohranjati ob sočasnem razvoju prostoru sprejemljivih dejavnosti (Območje Žičke kartuzije do Špitaliča, območje ribnikov nad Ločami, izjemna krajina Škalce).
Z lokacijskimi načrti (LN) bodo določeni pogoji za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov. LN bodo izdelani za posege v prostor v ureditvenih območjih ter izven njih.
B) Prostorski ureditveni pogoji (PUP)
S PUP bodo določeni pogoji za urejanje delov ureditvenih območjih naselij (zgrajeni deli naselja, kjer je bil PIN že realiziran, deli naselja, kjer bo PIN izdelan v 2. etapi izdelave in deli naselja, kjer ni predvidena izdelava PIN). S PUP bodo določeni tudi pogoji za urejanje naselij z opredeljenimi ureditveni območji, z manjšimi razvojnimi potrebami, ki so bila zaokrožena v naselje oziroma kjer so bila ugotovljena večja neskladja v odnosu različnih oblik rabe prostora. S PUP bo opredeljeni tudi pogoji za urejanje odprtega prostora Občine Slovenske Konjice.
6.4.5.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov
Merila za odstopanje od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice, ki narekujejo postopek spremembe planskih aktov, so obvezna izhodišča, ki so našteta v točki 6.4.4. tega planskega akta, ter bistveni pogoji in možnosti nadaljnjega družbenoekonomskega in socialnega razvoja Občine Slovenske Konjice.
Če se na predlog Občine Slovenske Konjice pojavi družbeno utemeljena potreba za odstopanje od obveznih izhodišč, ali če obstajajo širši javni interesi, ugotovljeni s spremembami dolgoročnega plana Republike Slovenije, za odstopanja od obveznih izhodišč, mora ustrezne spremembe in dopolnitve teh prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice obravnavati in sprejeti, po postopku kot ga določa zakonodaja, Občinski svet občine Slovenske Konjice.
6.4.5.3. Predlog dodatnih raziskav, analiz in študij
Za dopolnjevanje uresničevanja in spremljanja prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice ter za dokončno odločanje o urejanju prostora v postopku priprave strokovnih podlag za posege v prostor je potrebno pripraviti:
· dopolnitev urbanističnih zasnov s primerjalnimi ocenami urbanih stroškov za območja mesta Slovenske Konjice in naselja Loče v skladu z zakonom o urejanju prostora in navodilih o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine,
· izdelava krajinskih zasnov za območje izjemne krajine Škalce,
· proučitev možnosti prenove in zgostitve strnjeno pozidanih območij mesta Slovenske Konjice, naselij Loče in Tepanje,
· strokovne podlage za dopolnitev usmeritev za varovanje naravne in kulturne dediščine,
· proučitev potreb po vodi; oskrba s pitno vodo in tehnološko vodo in vodo za potrebe kmetijstva,
· proučitev možnosti izgradnje zajezitev in zadrževalnikov ter MHE,
· proučitev možnosti uporabe plina za ogrevanje naselij ob trasi plinovoda,
· agrokarto kmetijskih potencialov Občine Slovenske Konjice,
· opredelitev nadomestnih kmetijskih zemljišč (po etapah) za tista zemljišča, ki jim bo spremenjena namembnost zaradi nujnih potreb mesta, naselij in infrastrukturnih objektov, ter določitev kmetijskih zemljišč za vračanje v denacionalizacijskih postopkih,
· strokovne podlage za lokacije čistilnih naprav,
· proučitev možnosti cestnih povezav znotraj mesta Slovenske Konjice,
· strokovne podlage za ureditveni načrt kamnoloma Kongrad,
· raziskava rezerv mineralnih surovin na območju Občine Slovenske Konjice,
· proučitev možnosti reaktiviranja železniške proge,
· proučitev razvojnih možnosti letališča v Ločah.
6.4.5.4. Skupne naloge s sosednjimi občinami
Občina Slovenske Konjice se obvezuje, da bo tudi po sprejetju prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice – v letu 1998, sodelovala pri razreševanju skupnih problemov na mejnih območjih in v širšem prostoru. Za evidentirane, a ne razrešene soodvisnosti je potrebno pripraviti skupne strokovne podlage. Skupno proučevanje prostora bo temeljilo na skupno dogovorjenih usmeritvah urejanja prostora in varstva okolja, kjer ne poznamo občinskih mej.
Skupne naloge pri usmerjanju prostorskega razvoja s sosednjimi občinami so:
· določitev poselitvene strategije in proučitev možnosti oblikovanja manjših zaposlitvenih jeder na območju Občine Slovenske Konjice,
· usklajevanje namembnosti površin z enotnim regijskim lokacijskim modelom,
· usklajevano načrtovanje izboljšave kmetijskih zemljišč (meloracije)
· v okviru celjske regije določitev lokacije za odlaganje (predelava in deponija) nevarnih – posebnih odpadkov
· proučitev možnosti za skupno regijsko deponijo komunalnih odpadkov
· zasnova elektro in telefonskega omrežja na mejnih območjih
· usklajevano načrtovanje vodnogospodarskih ureditev ter izkoriščanje vodnih virov
· usklajevano načrtovanje cestnih povezav
· usklajevanje morebitne izgradnje – vzpostavitve – železniškega tira Poljčane – Zreče
· načrtovanje skupne čistilne naprave.
6.4.6. URBANISTIČNI ZASNOVI MESTA SLOVENSKE KONJICE IN NASELJA LOČE TER KRAJINSKA ZASNOVA ZA OBMOČJE ŠKALCE – programske usmeritve
6.4.6.1. Urbanistična zasnova mesta Slovenske Konjice
Urbanistična zasnova naselja Slovenske Konjice določa za ureditveno območje naselja Slovenske Konjice usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
6.4.6.1.1. UREDITVENO OBMOČJE NASELJA SLOVENSKE KONJICE
Ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Slovenske Konjice zajema prostorsko in funkcionalno zaključeno območje mesta Slovenske Konjice. Gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno in kulturno središče zgornjega dela doline reke Dravinje leži ob severnem vznožju apnenčaste Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob Dravinji v vinorodno terciarno gričevje na južnih obronkih podpohorskega dela Dravinjskih goric.
Ureditveno območje urbanističnih zasnov naselja Slovenske Konjice meri okrog 292,14ha.
6.4.6.1.2. DOLGOROČNE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA IN DEJAVNOSTI
Dolgoročne usmeritve za razvoj naselja so naslednje:
· Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1100 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 5900 prebivalcev.
· Racionalna in optimalna raba prostora znotraj ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice s prenovo posameznih območij, dopolnilno gradnjo znotraj še nezazidanih območij ter delno širitvijo površin za poselitev v smeri proti severozahodu.
· Razvijanje vloge Slovenskih Konjic kot središče občinskega in ožjega regionalnega pomena ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječega ureditvenega območja in predvidenih širitev.
· Nadaljevanje prenove in oživljanja starega trškega jedra Slovenske Konjice.
· Prenova, zapolnitve, in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine na območju Vešenika, na delu ob cesti v Celje, ter znotraj opredeljenih, še nezazidanih stanovanjskih območij (Prevrat, Ob Mizarski cesti, na predelu Gologranc). Prenova stavbnega fonda (tudi v okviru prenove starega mestnega jedra) ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih dejavnosti.
· Prenova obstoječih proizvodnih con v osrednjem delu naselja (Konus) predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij. Razširitev obstoječega proizvodnega območja smeri proti vzhodni obvoznici.
· Prenova obstoječih proizvodnih con, kjer se opušča proizvodnja zaradi neracionalnosti, ter opredeljevanje teh območij za prednostno obrtno proizvodnjo z drobnejšo zazidalno strukturo (območje LIP, delno Kongrad in Kostroj).
· Prenova in razširitev območij za šport in rekreacijo na predelu športnega igrišča s kopališčem ter na območju načrtovanih širitev na Trebniku.
· Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu.
· Sanacija prometnega omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa izven centralnih predelov naselja; vzpostavitev opuščene cestne povezave vzhodno od območja Konus; dolgoročna izgradnja obvozne ceste proti Oplotnici (Vešenik); zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest.
· Ureditev centralnega parkirnega prostora za potrebe parkiranja težjih tovornjakov.
· Izboljšanje pešpovezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji za rekeracijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko turistična.
· Sanacija in nadaljnje urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture zvez ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
· Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.
6.4.6.1.3. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU:
Stanovanja:
Gradnja večstanovanjskih objektov je načrtovana v osrednjem delu ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice na Prevratu (S14) ter v območju nad Žičko cesto (S23), na osnovi že pripravljenega zazidalnega načrta. Za gradnjo večstanovanjskih objektov v območju urejanja Gologranc (S19) je potrebna predhodna izdelava ZN.
Gradnja individualnih stanovanjskih objektov bo potekala v opredeljenih območjih za stanovanjsko gradnjo, v prvi fazi predvsem na zemljiščih, ki so z sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) opredeljena za gradnjo, ter je lastništvo nad njimi možno pridobiti (S11-Vešenik 1. faza, S31-Prevrat). V ureditvenem območju so za nekatera zemljišča že sprejeti PIA vendar občina dosedaj ni mogla pridobiti zemljišča zaradi nepripravljenosti lastnikov za prodajo ter zaradi obveznosti pridobitve nadomestni kmetijskih zemljišč za lastnike kmetij, ki so še prisotne v ureditvenem območju (Ob Mizarski cesti). Zato se, na osnovi danih možnosti za pridobitev zemljišč, individualna gradnja preusmerja predvsem v novo opredeljeno stanovanjsko območje S32-Vinterjevo ter na območje urejanja S29-Vešenik, za katerega so v izdelavi PIA za 2. fazo izvedbe po programskih zasnovah za celotno območje Vešenika.
Znaten delež individualne stanovanjske gradnje je predviden z zapolnitvami v okviru obstoječih stanovanjskih območij s posebnim poudarkom na območje SC15-staro mestno jedro. V vseh obstoječih stanovanjskih območjih je dovoljena prenova obstoječih stanovanjskih enot ter s tem izboljšanje kvalitete stanovanj.
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (centralne dejavnosti):
Razvoj centralnih dejavnosti bo potekal znotraj obstoječih območij centralnih dejavnosti s poudarkom na starem mestnem jedru, kar bo potekalo skladno s sprejetim ZN prenove starega jedra Slovenskih Konjic. Za preostala obstoječa območja centralnih dejavnosti je predvidena predvsem kvalitetna prenova obstoječih objektov in površin, na območju urejanja C19-Gologranc pa nadaljevanje izgradnje objektov in urejanja površin skladno z usmeritvami iz veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
Rekreacijsko turistične dejavnosti:
Poleg razvijanja centralnih dejavnosti je kot najpomembnejše za razvoj Slovenskih Konjic opredeljeno dograjevanje in urejanje območij ter razširitev območij za turizem in rekreacijo. Kot najpomembnejše je opredeljeno območje R6-Trebnik; ureditev golf igrišča (le za 9 polj) v Škalcah bo potrebno usklajevati v okviru krajinskih zasnov za območje Škalce.
Proizvodne dejavnosti:
Za obstoječa območja proizvodnih dejavnosti (P1-Konus, P2-Kostroj ter P-3 bivši IMP) na vzhodnem obrobju naselja je predvidena prenova obstoječih objektov in površin z uvajanjem novih, za okolje sprejemljivejših proizvodenj. Novo predvidena območja za proizvodne dejavnosti so v podaljšku obeh sedanjih proizvodnih območij: območje P4 kot podaljšanje cone P1 proti vzhodu ter območje P5 kot podaljšanje cone P3 proti jugu. Ta opredeljena območja dolgoročno zadoščajo za razvoj proizvodnih dejavnosti.
Obrtno proizvodne dejavnosti:
Znotraj ureditvenega območja za Slovenske Konjice so opredeljena večja območja obrtno proizvodnih dejavnosti na predelih, ki so bili v dosedanjih planskih aktih opredeljeni kot proizvodna območja (O1-LIP, s predvideno širitvijo na območje O-6 proti severu, O3- Kostroj, Kongrad).
Za obstoječa območja obrtno proizvodnih dejavnosti (O2-Dinos ter O3-betonarna Ingrad) je opredeljena možnost prenove obstoječih objektov in obrtnih dejavnosti ter zapolnilne gradnje na še nezazidanih parcelah, pri čemer je potrebno upoštevati izključitev morebitnih negativnih vplivov na okolje.
Za območje platoja v kamnolomu Kongrad (P6) je določena možnost za prestavitev betonarne na to lokacijo, seveda ob obvezi sanacije kamnoloma po končanem pridobivanju.
Območja za šport in rekreacijo:
Večje območje za šport in rekreacijo predstavlja območje nogometnega stadiona s kopališčem na severozahodnem delu ureditvenega območja med potokoma Koprivnico in Dravinjo (R1); načrtovana je manjša razširitev (R2) predvsem za ureditve infrastrukture (parkirišča) na osnovi ureditvenega načrta za to območje. Območje Trebnika (R6) bo imelo tako športno rekreacijsko kot tudi turistično funkcijo.
Zelene površine:
Vse zelene površine ter mestni gozdovi (D1 do D13) morajo načeloma ohranjati svojo namembnost ter na njih ni predvidena gradnja; enako velja za ves obvodni prostor ob Dravinji. Za površine parkovnega značaja je predvidena sanacija. Pri urejanju zelenih površin je potrebno poudarjati njihovo vizualno, razmejitveno, označevalsko ter bivalno estetsko vlogo v prostoru. V ureditveno območje naselja sta zajeto tudi manjše območje najboljših kmetijskih zemljišč (1a), ki se mu raba ne sme spreminjati, dolgoročno pa predstavljata možnost za širitev naselja Slovenske Konjice.
Promet:
Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice predstavlja regionalna cesta R430 Maribor – Celje (Tepanje-Višnja vas), ki razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri vzhod – zahod preko osrednjega dela naselja; druga cestna povezava R688 (Slovenske Konjice – Poljčane) zaključuje ureditveno območje Slovenskih Konjic na vzhodni strani.
Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov. Povezave med posemeznimi deli mesta Slovenske Konjice so dobre, razen na predelu med proizvodnima območjema P1-Konus in P4, kjer je bila z izgradnjo nedokončanega objekta Konus presekana mestna cesta, ki je povezovala na vzhodni strani južni in severni del mesta; zato je v UZ naselja Slovenske Konjice predlagana vzpostavitev te cestne povezave. Predvidena je tudi izvedba nove cestne povezave z Žičke ulice skozi območje urejanja R6 (Trebnik) za napajanje tega turistično rekreacijskega območja. Dolgoročno je predvidena izvedba obvozne ceste (Vešenik) v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem, vstopnem delu mesta Slovenske Konjice, v smeri proti Oplotnici. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.
Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Posebne ločene kolesarske steze niso predvidene.
Pri izgradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati: vse prometne površine se izvedejo v asfaltu, razen v primeru posebnih zahtev; vsak objekt mora imeti urejen dovoz do lokalne ceste; odmik objektov od lokalne ceste mora znašati min. 5m; glede na dejavnost v objektu je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest; pri rekonstrukciji obstoječih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah. Za gradnjo novih objektov v varovalnem pasu cest so investitorji dolžni pridobiti soglasje upravljalca; pri lokalni cesti se upošteva pas v širini 10m od osi ceste.
V urbanistični zasnovi naselja Slovenske Konjice ni bilo mogoče upoštevati možnosti za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane – Zreče, katere koridor poteka po rezervatu za traso južno od naselja v smeri vzhod – zahod, ker je območje že skoraj zazidano. V primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno traso.
Komunalna, energetska infrastruktura in zveze:
Za ureditveno območje je predviden ločen sistem odvajanja odplak. Za naselje Slovenske Konjice bo dograjen kolektor s sekundarno mrežo kanalizacije. Kolektor bo navezan na predvideno čistilno napravo na lokaciji ob centru za ravnanje z odpadki.
Izgradnja omrežja za odvod in čiščenje odplak ter dograjevnje kanalizacijskega sistema za širše območje bo potekalo na osnovi podrobnejših lokacijskih načrtov. Za vsa predvidena območja, kjer bo potekala novogradnja, je potrebno zagotoviti vodovodne priključke za pitno vodo in za zagotovitev požarne varnosti. Lociranje in izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja morata biti usklajeni z upravljalci vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave. Ravnanje z odpadki bo potekalo skladno z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
Za oskrbo z električno energijo je predvidena ureditev visokonapetostnega in nizkonapetostnega kabelskega razvoda na osnovi prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja urejanja. Za celotno ureditveno območje je predvidena dograditev omrežja javne razsvetljave.
Telefonsko omrežje in omrežje CATV bo dograjevano skladno s potrebami v vseh opredeljenih območjih za gradnjo znotraj ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice.
V delu ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice, na območjih večstanovanjske (blokovne) gradnje, je ogrevanje objektov zagotovljeno iz toplovodnega omrežja iz centralne kotlovnice. Za območje mesta Slovenske Konjice je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja za široko potrošnjo, kar bo omogočilo ogrevanje preostalih delov ureditvenega območja naselja tudi na ta način.
6.4.6.1.4. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA:
Ureditveno območje naselja Slovenske Konjice je opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč (razen enega območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki je znotraj ureditvenega območja) z naslednjimi osnovnimi rabami – prevladujočimi namembnostmi:

6.4.6.1.5. URBANISTIČNO OBLIKOVALSKE USMERITVE:
Stanovanjska območja:
Za vsa stanovanjska območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje prizidkov in adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za zazidanost parcele (60 : 40), usmeritev glede sprememb namembnosti objektov (ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova, dodana dejavnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje objektov (podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom).
V stanovanjskih območjih individualne gradnje S1, S4, S5, S7, S9, S10, S12 do S21 in S23 je dovoljena nova gradnja objektov kot zapolnitev med objekti, pri čemer je potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo zemljišče (velikost parcel od 500m2 do največ 800m2).
V območjih individualne in večstanovanjske gradnje S11, S27, S29, S30, S31, S32 in S34 bodo upoštevani urbanistično oblikovalski pogoji iz zazidalnih načrtov za posamezna območja urejanja.
Centralna območja naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti):
Zazidalna zasnova in oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti morajo biti opredeljeni v prostorskih izvedbenih načrtih, ki izhajajo iz usmeritev teh urbanističnih zasnov, za posamezna območja urejanja.
V opredeljenih obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti so v objektih možne dejavnosti centralne dejavnosti (praviloma v parterju), dopolnjene s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične in dejavnosti za zdraviliški turizem, stanovanja (praviloma v etaži oziroma mansardi). Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati funkcijo posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je pri posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalietno arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje neustreznosti dosedanjih posegov.
Izvedba prenove v starem mestnem jedru Slovenske Konjice mora potekati pod pogoji iz ZN prenove mestnega jedra.
Pri lociranju novih objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve v naselju in značilnosti okoliške arhitekture; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne presega 60% razpoložljivega zemljišča.
Višinske in tlorisne gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom obstoječe zazidave s tem, da so podrejeni dominantam naselja.
Začasni objekti za morebitne sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani v varovanih območjih.
Območja za proizvodne in obrtno-proizvodne dejavnosti:
Za vsa območja velja, da so zaključene celote. Vsi posegi morajo biti odraz funkcije objektov oziroma celotnega območja z upoštevanjem novih tehnoloških dognanj glede načina gradenj kot tudi tehnoloških postopkov, ob strogem upoštevanju pogojev za varovanje okolja.
6.4.6.1.6. USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZA VARSTVO OKOLJA
Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V prostorskih izvedbenih načrtih (PIN) in prostorski ureditvenih pogojih za posamezna območja urejanja je obvezna opredelitev ustreznih krajinskih ureditev ter pogojev za varstvo okolja znotraj mej posameznih območij urejanja oziroma v celotnem ureditvenem območju naselja Slovenske Konjice in širše.
6.4.6.1.7. USMERITVE ZA UREJANJE OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI NAČRTI (PIN) IN PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI (PUP)
Posamezna območja urejanja znotraj ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice bodo urejana s PIN in PUP, ki so že izdelani in sprejeti oziroma morajo biti izdelani na osnovi usmeritev iz teh urbanističnih zasnov:
ZN (zazidalni načrti) za območja urejanja: S32, S23, S29, D5b, S28, S11, S14, S30, C8, C7, C6, S9, S17, S31, O3, P3, P5, P4, P2, O7, O4, S23, C18, S34, C12 IN C15.
UN (ureditveni načrti) za območja urejanja: R1, O6, O1, C11, S26, R6, C25, C22, P6.
PUP (prostorski ureditveni pogoji) za ves preostali del ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice.
LN (lokacijski načrti): za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov.
6.4.6.2. Urbanistična zasnova naselja Loče
Urbanistična zasnova naselja Loče določa za ureditveno območje naselja usmeritve za razvoj naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko rabo prostora, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja in usmeritve za urejanje območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
6.4.6.2.1. UREDITVENO OBMOČJE NASELJA LOČE
Ureditveno območje urbanistične zasnove naselja Loče zajema prostorsko in funkcionalno zaključeno območje naselja, ki leži na ravnici ob sotočju reke Dravinje in potokov Žičnice ter Klokočovnika. Loče so pomembnejše lokalno središče vzhodnega dela občine Slovenske Konjice ter eno pomembnejših zaposlitvenih, oskrbovalih in kulturnih središč v občini. Na južni strani ureditveno območje Loč naravno zaključuje vznožje nižje Žičke gore na zahodni ter obronki Zbelovske gore na vzhodni strani. Naravno zahodno mejo ureditvenega območja naselja predstavlja struga reke Dravinje, na severni in vzhodni strani pa gričevnat predel, ki se razteza do potoka Ličence.
Ureditveno območje urbanističnih zasnov naselja Loče meri okrog 58,43ha; predlagane širitve v velikosti 28,80ha predstavlja predvidene ureditve na območju golf igrišča ob gradu Pogled.
6.4.6.2.2. DOLGOROČNE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA IN DEJAVNOSTI
Dolgoročne usmeritve za razvoj naselja so naslednje:
· Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 310 oziroma na ocenjeno skupno število 900 prebivalcev.
· Racionalna in optimalna raba prostora znotraj ureditvenega območja naselja Loče s prenovo posameznih območij, dopolnilno gradnjo znotraj še nezazidanih območij ter delno širitvijo površin za poselitev na zahodnem obrobju ureditvenega območja naselja.
· Razvijanje vloge Loč kot pomembnejšega lokalnega središča ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječega ureditvenega območja in predvidenih širitev.
· Prenova, zapolnitve, in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine na območju Lautner in Rezar ter znotraj opredeljenih, še nezazidanih stanovanjskih območij (obstoječa stanovanjska cona Loče).
· Prenova stavbnega fonda ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih dejavnosti.
· Prenova obstoječih proizvodnih con v severozahodnem delu naselja (Opekarna) predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij. Razširitev obstoječega proizvodnega območja znotraj opredeljenih mej.
· V majšem obsegu krepitev obstoječih obrtno proizvodnih površin.
· Prestavitev območja za športno igrišče ob osnovni šoli na novo lokacijo ob zahodnem robu naselja.
· Razširitev območij za turizem, šport in rekreacijo na predelu gradu Pogled (ureditve golf igrišča v povezavi s prenovo gradu Pogled).
· Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v naselju.
· Sanacija prometnega omrežja v naselju in zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest.
· Izboljšanje pešpovezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji za rekeracijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko turistična.
· Sanacija in nadaljnje urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter infrastrukture zvez ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
· Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.
6.4.6.2.3. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU
Stanovanja:
Gradnja večstanovanjskih objektov je načrtovana v osrednjem delu ureditvenaga območja naselja v območju urejanja C1 in C2.
Gradnja individualnih stanovanjskih objektov bo potekala v opredeljenih območjih za stanovanjsko gradnjo, v prvi fazi predvsem v osrednji stanovanjski coni S6, kjer je sprejet prostorski izvedbeni akt (ZN) ter v območju S15, kjer bo PIA še potrebno izdelati.
Manjši delež individualne stanovanjske gradnje je predviden z zapolnitvami v okviru obstoječih stanovanjskih območij. V vseh obstoječih stanovanjskih območjih je dovoljena prenova obstoječih stanovanjskih enot ter s tem izboljšanje kvalitete stanovanj.
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti (centralne dejavnosti):
Razvoj centralnih dejavnosti bo potekal znotraj obstoječega centralnega dela naselja Loče – C1 in C2, kjer je predvidena predvsem kvalitetna prenova obstoječih objektov in površin ter gradnja objektov in urejanja površin skladno z usmeritvami iz veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
Območja za šport in rekreacijsko turistične dejavnosti:
V povezavi z razvojnimi usmeritvami celotne Občine Slovenske Konjice je tudi v Ločah, poleg razvijanja centralnih dejavnosti, kot najpomembnejše opredeljeno dograjevanje in urejanje območij ter razširitev območij za turizem in rekreacijo. Kot najpomembneje je opredeljeno območje R3-grad Pogled, kjer so predvidene ureditve golf igrišča (18 polj).
Proizvodne dejavnosti:
Za obstoječa območja in za predvidene širitve območij za proizvodnih dejavnosti (P1, P2 in P3 – Opekarna) na severozahodnem obrobju naselja je predvidena prenova obstoječih objektov in površin z uvajanjem novih, za okolje sprejemljivejših proizvodenj. Novo predvidena območja za proizvodne dejavnosti predstavljajo zaokrožitev obstoječega območja v zaokroženo celoto. Te opredeljene širitve območja P dolgoročno zadoščajo za razvoj proizvodnih dejavnosti.
Obrtno proizvodne dejavnosti:
Znotraj ureditvenega območja naselja Loče so opredeljena tri manjša območja obrtno proizvodnih dejavnosti na predelih, kot so bili v opredeljeni dosedaj (območji O1 in O2-Povh) ter s temi spremembami urbanistične zasnove naselja Loče (O3-Valant).
Za obstoječa območja obrtno proizvodnih dejavnost je opredeljena možnost prenove obstoječih objektov in obrtnih dejavnosti ter zapolnilne gradnje na še nezazidanih parcelah, pri čemer je potrebno upoštevati izključitev morebitnih negativnih vplivov na okolje.
Zelene površine:
Vse zelene površine (D1 do D3) morajo ohranjati svojo namembnost ter na njih ni predvidena gradnja. Za površine parkovnega značaja je predvidena sanacija. Pri urejanju zelenih površin je potrebno poudarjati njihovo vizualno, razmejitveno, označevalsko ter bivalno estetsko vlogo v prostoru. V ureditveno območje naselja je zajeto tudi večje območje najboljših kmetijskih zemljišč (1a), ki se mu raba ne sme spreminjati.
Promet:
Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Loče predstavlja regionalna cesta R688 Slovenske Konjice – Poljčane, ki deli naselje s svojim potekom v smeri vzhod – zahod preko osrednjega dela naselja.
Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z Ločami. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov. Povezave med posemeznimi deli naselja so dobre. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Posebne ločene kolesarske steze niso predvidene.
Pri izgradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati: vse prometne površine se izvedejo v asfaltu, razen v primeru posebnih zahtev; vsak objekt mora imeti urejen dovoz do lokalne ceste; odmik objektov od lokalne ceste mora znašati min. 5m; glede na dejavnost v objektu je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest; pri rekonstrukciji obstoječih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijskih dokumentacijah. Za gradnjo novih objektov v varovalnem pasu cest so investitorji dolžni pridobiti soglasje upravljalca; pri lokalni cesti se upošteva pas v širini 10m od osi ceste.
V urbanistični zasnovi naselja Loče je še mogoče upoštevati možnosti za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane – Zreče, katere koridor poteka po rezervatu za traso južno od naselja.
Komunalna, energetska infrastruktura in zveze:
Za ureditveno območje je predviden ločen sistem odvajanja odplak. Za naselje bo dograjen kolektor s sekundarno mrežo kanalizacije. Kolektor bo navezan na predvideno čistilno napravo na vzhodnem robu ureditvenega območja naselja.
Izgradnja omrežja za odvod in čiščenje odplak ter dograjevnje kanalizacijskega sistema za širše območje bo potekalo na osnovi podrobnejših lokacijskih načrtov. Za vsa predvidena območja, kjer bo potekala novogradnja, je potrebno zagotoviti vodovodne priključke za pitno vodo in za zagotovitev požarne varnosti. Lociranje in izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja morata biti usklajeni z upravljalci vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave. Ravnanje z odpadki bo potekalo skladno z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
Za oskrbo z električno energijo je predvidena ureditev visokonapetostnega in nizkonapetostnega kabelskega razvoda na osnovi prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja urejanja. Za celotno ureditveno območje je predvidena dograditev omrežja javne razsvetljave.
Telefonsko omrežje in omrežje CATV bo dograjevano skladno s potrebami v vseh opredeljenih območjih za gradnjo znotraj ureditvenega območja naselja.
Opredeliti je potrebno možnost za izgradnjo plinovodnega omrežja za široko potrošnjo, kar bi omogočilo ogrevanje objektov v ureditvenem območju naselja tudi na ta način.
6.4.6.2.4. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
Ureditveno območje naselja Loče je opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč (razen enega območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki je znotraj ureditvenega območja) z naslednjimi osnovnimi rabami – prevladujočimi namembnostmi:

6.4.6.2.5. URBANISTIČNO OBLIKOVALSKE USMERITVE:
Stanovanjska območja:
Za vsa stanovanjska območja individualne gradnje velja načeloma možnost gradnje prizidkov in adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju usmeritev za zazidanost parcele (60 : 40), usmeritev glede sprememb namembnosti objektov (ohranjati je primarno stanovanjsko funkcijo območij, nova, dodana dejavnost ne sme motiti okolja) ter usmeritev za oblikovanje objektov (podrediti obstoječim, kvalitetnim, sosednjim objektom).
V stanovanjskih območjih individualne gradnje S1 do S5, S7 in S10 – S12 je dovoljena nova gradnja objektov kot zapolnitev med objekti, pri čemer je potrebno racionalno uporabiti razpoložljivo zemljišče (velikost parcel od 500m2 do največ 800m2).
V območjih individualne stanovanjske gradnje S6, S14 in S15 bodo upoštevani urbanistično oblikovalski pogoji iz zazidalnih načrtov za posamezna območja urejanja.
Centralna območja naselja (za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti):
Zazidalna zasnova in oblikovanje objektov v območjih centralnih dejavnosti morajo biti opredeljeni v prostorskih izvedbenih načrtih, ki izhajajo iz usmeritev teh urbanističnih zasnov, za posamezna območja urejanja.
V opredeljenih obstoječih in razširjenih območjih za centralne dejavnosti so v objektih možne dejavnosti centralne dejavnosti (praviloma v parterju) dopolnjene s servisno-storitvenimi dejavnostmi, turistične in dejavnosti za zdraviliški turizem, stanovanja (praviloma v etaži oziroma mansardi). Oblikovanje objektov in ureditvena zasnova morata odražati funkcijo posameznih objektov in celotnega območja urejanja, pri čemer je pri posegih v grajeno strukturo naselja potrebno ohranjati kvalitetno arhitekturo naselja, kjer ta obstaja, in si prizadevati za izboljšanje neustreznosti dosedanjih posegov.
Pri lociranju novih objektov, pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve v naselju in značilnosti okoliške arhitekture; zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne presega 60% razpoložljivega zemljišča.
Višinske in tlorisne gabarite ter etažnost je potrebno prilagajati gabaritom obstoječe zazidave s tem da so podrejeni dominantam naselja.
Začasni objekti za morebitne sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani v varovanih območjih.
Območja za proizvodne in obrtno-proizvodne dejavnosti:
Za vsa območja velja, da so zaključene celote. Vsi posegi morajo biti odraz funkcije objektov oziroma celotnega območja z upoštevanjem novih tehnoloških dognanj glede načina gradenj kot tudi tehnoloških postopkov, ob strogem upoštevanju pogojev za varovanje okolja.
6.4.6.2.6. USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZA VARSTVO OKOLJA
Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V prostorskih izvedbenih načrtih (PIN) in prostorski ureditvenih pogojih za posamezna območja urejanja je obvezna opredelitev ustreznih krajinskih ureditev ter pogoje za varstvo okolja znotraj mej posameznih območij urejanja oziroma v celotnem ureditvenem območju naselja Loče in širše.
6.4.6.2.7. USMERITVE ZA UREJANJE OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI NAČRTI (PIN) IN PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI (PUP)
Posamezna območja urejanja znotraj ureditvenega območja naselja Loče bodo urejana s PIN in PUP, ki so že izdelani in sprejeti oziroma morajo biti izdelani na osnovi usmeritev iz teh urbanističnih zasnov:
ZN (zazidalni načrti) za območja urejanja: S14, S15, O3, R2 del.
UN (ureditveni načrti) za območja urejanja: P3, P2, S6, C1, C2, D2, S3, S4, C3, D3, O2 O1, Po, R3 in R1.
PUP (prostorski ureditveni pogoji) za ves preostali del ureditvenega območja naselja Zreče.
LN (lokacijski načrti): za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav, kjer je posledica nova izključna raba prostora, in za posege – gradnje infrastrukturnih objektov in naprav in ureditev vplivov, kjer je posledica prekrivajoča raba v vplivnem območju objektov.
6.4.6.3. Krajinska zasnova za območje Škalce
Območje Škalc, severno od ureditvenega območja naselja Slovenske Konjice, je v poglavju 6.4.3.2.5.3. Zasnova varstva kulturne dediščine opredeljeno kot območje izjemne (kulturne) krajine Škalce.
Za območje je kot programska naloga opredeljena izdelava krajinskih zasnov, s katerimi bodo (na osnovi usklajevanj različnih interesov na tem prostoru) podani okviri in pogoji za gospodarsko prenovo območja kot celote. Ob tem bo potrebno upoštevati vse razvojne komponente: vidik varstva kulturne dediščine, možnosti za prestrukturiranje kmetijstva, lastniška preoblikovanja, pogoje, ki izhajajo iz denacionalizacijskih obvez, smeri sodobnega turističnega razvoja in oddiha kot njegove napredne oblike, načine sodobnega kulturnega menagementa v smislu načina upravljanja in trženja kulturnih spomenikov ipd.
(2) Spremembe in dopolnitve kartografskega dela dolgoročnega plana se izvedejo zaradi ustanovitve nove Občine Slovenske Konjice ter razdelitve prejšnje Občine Slovenske Konjice na tri samostojne občinske enote.
Vsebina spremenjenega in dopolnjenega kartografskega dela dolgoročnega plana je naslednja:

.               vsebina:                                                         merilo:
list a/         Naslovnica
list b/         Vsebina
list št. 1      Zasnova kmetijstva in gozdarstva (tema 1)                        1:25000
list št. 2      Zasnova vodnega gospodarstva (tema 2)                            1:25000
list št. 3      Zasnova rudnin (tema 3)                                          1:25000
list št. 4      Zasnova naravne in kulturne dediščine (tema 4)                   1:25000
list št. 5      Zasnova rekreacije v naravnem okolju (tema 5)                    1:25000
list št. 6.1    Zasnova sanacij (varianta 1) (tema 6)                            1:25000
list št. 6.2    Zasnova sanacij (varianta 2) (tema 6)                            1:25000
list št. 7.1    Zasnova omrežja naselij (tema 7)                                 1:25000
list št. 7.2    Zasnova območij za poselitev (tema 7)                            1:25000
list št. 8      Zasnova prometnega omrežja (tema 8)                              1:25000
list št. 9      Zasnova omrežja zvez (tema 9)                                    1:25000
list št. 10     Zasnova energetskega omrežja (tema 10)                           1:25000
list št. 11     Zasnova območij za obrambo in zaščito (tema11)                   1:25000
list št. 12     Zasnova načinov urejanja prostora (tema 12)                      1:25000
list št. 13     Zasnova osnovne rabe prostora Občine Slovenske Konjice (tema 13) 1:25000
lista št.14.1   Urbanistična zasnova naselja naselja Slovenske Konjice (tema 14):
         14.1a  Zasnova namenske rabe prostora (tema 14a)                         1:5000
         14.1b  Zasnova načinov urejanja prostora (tema 14b)                      1:5000
lista št.14.2   Urbanistična zasnova naselja naselja loče (tema 14):
         14.2a  Zasnova namenske rabe prostora (tema 14a)                         1:5000
         14.2b  Zasnova načinov urejanja prostora (tema 14b)                      1:5000
list št. 15     Območja za poselitev (tema 7) – montaža kart TTN5                 1:5000
(3) V kartografski dokumentaciji k dolgoročnemu planu se vsebina kart ustrezno
 spremeni in dopolni:
Vsebina spremenjenega in dopolnjenega dela kartografske dokumentacije je naslednja:
list a/         Naslovnica
list b/         Vsebina
list št. 1.b    Preglednica vezave listov                                        1:25000
list št. 2      PKN5 – Sl. Bistrica                                             251:5000
list št. 3      PKN5 – Sl. Bistrica 33,34 (montaža)                               1:5000
list št. 4      PKN5 – Sl. Bistrica                                             351:5000
list št. 5      PKN5 – Sl. Bistrica                                             361:5000
list št. 6      PKN5 – Sl. Bistrica                                             371:5000
list št. 7      PKN5 – Sl. Bistrica                                             381:5000
list št. 8      PKN5 – Sl. Bistrica                                             391:5000
list št. 9      PKN5 – Sl. Bistrica                                             431:5000
list št. 10     PKN5 – Sl. Bistrica                                             441:5000
list št. 11     PKN5 – Sl. Bistrica                                             451:5000
list št. 12     PKN5 – Sl. Bistrica                                             461:5000
list št. 13     PKN5 – Sl. Bistrica                                             471:5000
list št. 14     PKN5 – Sl. Bistrica                                             481:5000
list št. 15     PKN5 – Sl. Bistrica                                             491:5000
list št. 16     PKN5 – Šentjur 3,4 (montaža)                                      1:5000
list št. 17     PKN5 – Šentjur                                                   51:5000
list št. 18     PKN5 – Šentjur                                                   61:5000
list št. 19     PKN5 – Šentjur                                                   71:5000
list št. 20     PKN5 – Šentjur                                                   81:5000
list št. 21     PKN5 – Šentjur                                                   91:5000
list št. 22     PKN5 – Šentjur                                                  101:5000
list št. 23     PKN5 – Šentjur                                                  171:5000
list št. 24     PKN5 – Šentjur                                                  181:5000
list št. 25     PKN5 – Šentjur 19,20 (montaža)                                    1:5000
list št. 26     Legenda za liste št. 2 do št. 25

(1) Besedilo srednjeročnega družbenega plana se v točki: 10. Prostorski razvoj v celoti nadomesti z besedilom iz točke (1) iz 2. člena tega odloka.
(2) Kartografski del srednjeročnega družbenega plana se v celoti nadomesti s kartografskim delom, katerega vsebina je navedena v točki (2) iz 2. člena tega odloka.
(3) Kartografska dokumentacija k srednjeročnemu družbenemu planu se v celoti nadomesti s kartografsko dokumentacijo, katere vsebina je navedena v točki (3) iz 2. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.