Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000

Kazalo

3149. Odlok o javnem redu in miru v Občini Hrpelje-Kozina, stran 8284.

Na podlagi 12. točke 7. člena ter 115. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na 14. redni seji dne 26. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o javnem redu in miru v Občini Hrpelje-Kozina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se predpisujejo varovane dobrine javnega reda in miru ter načini postopanja in kaznovanja v primeru kršitev:
1. varovanje javnega reda in miru,
2. varstvo pred hrupom v bivalnem in naravnem okolju,
3. varovanje ljudi na javnih in zasebnih krajih,
4. varovanje premoženja na javnih in zasebnih krajih,
5. varovanje zdravja,
6. varovanje okolja,
7. varovanje zunanjega izgleda krajev,
8. varovanje zelenih površin,
9. varovanje naravne in kulturne dediščine,
10. varovanje drugih dobrin, kadar je to v javnem interesu ali to zahteva javna korist oziroma varnost ljudi in premoženja.
2. člen
Slovenski državljani in tujci, ki stalno ali začasno živijo ali se zadržujejo na območju Občine Hrpelje-Kozina so dolžni, da uravnavajo svoje življenje in delo tako, da drugih bistveno ne motijo, ne vznemirjajo ali drugače ne ovirajo pri njihovem delu, razvedrilu počitku ali življenju nasploh, da spoštujejo javno moralo in da ne opuščajo obvezna ravnanja in dejanja – razen če s tem ne tvegajo lastne integritete.
3. člen
Prekršek zoper javni red in mir ter druge zavarovane dobrine po tem odloku ni storjen, če je dejanje bilo storjeno v silobranu ali skrajni sili.
4. člen
Starši oziroma skrbniki ali osebe, ki jim je zaupano varstvo ali vzgoja mladoletnikov oziroma otrok, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo ti mladoletniki oziroma otroci, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za njih.
II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU
5. člen
Zaradi varstva javnega redu in miru je prepovedano:
1. ogrožanje javnega reda in miru v gostinskih in drugih javnih prostorih na prireditvah, na javnih površinah, v stanovanjskih hišah ali blokih ter drugih zasebnih prostorih, dvoriščih ali podobnih površinah s kričanjem in prepirom ali kakšnim drugim nedostojnim, objestnim ali drugače nedopustnim dejanjem;
2. prenočevanje na avtobusnih postajah ali postajališčih, železniških postajah ali postajališčih, v parkih in na zelenicah, na tržnicah in podobnih odprtih površinah, v skupnih prostorih stanovanjskih blokov in drugih javnih objektov, ter v drugih objektih oziroma prostorih, ki niso temu namenjeni, kakor tudi v tujih opuščenih vozilih ali na drugem očitno neprimernem mestu;
3. zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ali drug podoben način nedovoljene uporabe vode iz vodovodnega omrežja, kadar je uradno omejena uporaba vode;
4. kurjenje na javnih oziroma odprtih površinah, kadar je uvedena uradna prepoved uporabe odprtega ognja. Uporaba pirotehničnih sredstev, igranje z vžiganjem vžigalic, vžigalnikom in podobna dejanja, ki lahko povzročijo požar, eksplozijo ali temu podobno ter enaka ali podobna dejanja v suhem in vetrovnem vremenu, ne glede na to ali je uporaba odprtega ognja prepovedana ali ne;
5. parkiranje ali postavljanje motornih vozil ali drugih vozil, prikolic ali drugačnih pritiklin (plugi, brane, kosilnice, freze, škropilnice in podobne naprave) na dohodih ali dovozih oziroma izhodih ali izvozih, na prostorih, ki so rezervirana za invalide ali namenjena invalidom, na svežih ali uničenih zelenicah in na drugih površinah, za katere je očitno, da niso v ničemer namenjene ali primerne za tako uporabo ter na prehodih, ki povezujejo poti, ulice, javne prostore, javne in zasebne prometne površine, kjer bi to lahko oviralo dovoz intervencijskim, komunalnim in ostalim vozilom, ne glede na to, da ta mesta niso označena s prometnimi znaki ali drugačnimi obvestili, ter pred ali ob prostorih, ki so namenjena za zbiranje komunalnih odpadkov in tako ovirajo promet komunalnih vozil;
6. motenje ali oviranje sprevodov oziroma zborovanj ter vznemirjanje udeležencev teh sprevodov ali zborovanj;
7. odlaganje plinskega ali tekočega kuriva kjerkoli na javnih površinah ali nezaščitenih zasebnih površinah, brez posebnega stalnega varstva;
8. po stanovanjih ali na javnih krajih vznemirjati, motiti ali kako drugače nadlegovati ljudi;
9. zadrževanje v prireditvenih prostorih ali javnih lokalih po izteku časa, do katerega (obratovalni čas v skladu z odločbo) se gostje še lahko zadržujejo v teh objektih;
10. igranje iger v lokalih, če tega ne dovoli lastnik ali upravitelj oziroma pooblaščena oseba v lokalu;
11. postavljanje raznih zabaviščnih naprav (vrtiljaki, igre na srečo, razni avtomati in podobno) ter prirejanje predstav brez soglasja oziroma dovoljenja pristojnega uradnega organa;
12. ravnanje z običajnimi predmeti na način, s katerimi se lahko povzroči huda telesna poškodba ali smrt;
13. kajenje v prostorih, kjer je to prepovedano in označeno;
14. voditi pse ali druga živali v lokale, tržne prostore, na otroška igrišča in zelenice, razen za pse vodnike in službene pse policijskih oziroma vojaških organov, ter puščati pse brez nagobčnika in nadzorstva (če ni v ograjenem prostoru, mora biti zvezan z verigo ali ustrezno vrvico);
15. prosjačenje po domovih ter prodajanje brez ustreznega uradnega dovoljenja;
16. nasilništva vseh vrst, ki niso opredeljena kot kazniva dejanja, pomenijo pa grob vdor v zasebno življenje.
Prireditelji javnih prireditev ali lastniki oziroma upravljalci javnih lokalov so dolžni zagotoviti varstvo javnega reda in miru z ustrezno redarsko službo, z odstranitvijo oseb, ki ogrožajo javni red in mir oziroma predčasnim zaprtjem lokala ali prireditve, če reda ni mogoče ponovno vzpostaviti.
Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena so se dolžne pridrževati obratovalnega časa v skladu s priglasitveno odločbo pristojnega uradnega organa.
III. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU
6. člen
Zaradi varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju je prepovedano:
1. igranje na glasbila in uporaba zvočnih naprav v odprtih gostinskih lokalih, na javnih prireditvah in shodih ter drugih javnih površinah oziroma prostorih med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, razen v primerih, ko registrirana dejavnost;
2. povzročanje prekomernega hrupa z uporabo zvočnih naprav, radijskih in televizijskih sprejemnikov, glasbil in drugih naprav za povzročanje zvoka v zasebnih prostorih in povsem tem, kjer motijo delo in počitek ljudi, posebej še v času med 22. in 6. uro naslednjega dne;
3. z vpitjem, petjem, ropotom motornih vozil, koles z motorjem, z uporabo pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti mir in počitek občanov med 22. in 6. uro naslednjega dne;
4. povzročanje prekomernega hrupa ali ropota preko celotnega dneva v bližini šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov, domov za ostarele osebe in strnjenih stanovanjskih naselij, ne glede na izvor;
5. povzročanje prekomernih izpustov izpušnih plinov zaradi prekomernega zadrževanja vozil na istem mestu ali zadrževanja na tem območju;
6. povzročanje hrupa z uporabo pirotehničnih ali drugačnih eksplozivnih sredstev ali na kakšen drug način, ki lahko vnese strah ali nelagodje med ljudi;
7. povzročanje nevarnosti z metanjem pirotehničnih ali podobnih sredstev, ter metanje predmetov vseh vrst, na tak način, da bi predstavljale nevarnost za ljudi in okolje.
Ugotavljanje jakosti hrupa se izvede z naslednjih merilnih mest:
1. pri izvoru hrupa,
2. neposredno pred objektom,
3. v smeri proti stanovanjskim objektom, če je ta bližji od 50 metrov iz smeri širjenja hrupa.
Dovoljena jakost hrupa ne sme presegati norm, ki jih je predpisal pristojni državni organ oziroma po njegovem pooblastilu ustrezna strokovna organizacija.
Izjeme iz prejšnjega odstavka lahko dovoli izjemoma le pristojni organ za notranje zadeve po poprejšnjem soglasju pristojnega občinskega organa.
IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
7. člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1. opustitev popravila ali odstranitve objekta oziroma naprave, ki ogroža varnost ljudi in premoženja;
2. uničenje, odstranitev ali poškodovanje napisne table, prometnega znaka ali drugega javnega znamenja oziroma smerokaza poti, zlasti v pustih predelih, kjer je orientacija bistveno otežena;
3. odstraniti, popisati, uničiti ali poškodovati napisane table, druga javna obvestila ali opozorila znamenja ter druge predmete, ki služijo javnemu namenu;
4. brez dovoljenja lastnika oziroma upravljalca ali uporabnika uničevati, trgati ali pobirati sadje v sadovnjakih, poljske in vrtne pridelke, kopati zemljo, pesek ali kamenje, sekati ali pobirati les in ga odvažati;
5. poškodovanje spomenikov vseh vrst (na javnih krajih, pokopališčih, cerkvah, kapelicah in drugje);
6. poškodovanje javne razsvetljave ali njena nedovoljena oziroma samovoljna odstranitev ali izklop;
7. izzivanje neredov, prepirov in pretepov;
8. nadlegovati občane s širjenjem in vsiljevanje idej in naukov po stanovanjih in na javnih krajih;
9. smešenje ali žaljenje ljudi oziroma izvajanje psihičnega terorja nad njimi;
10. ščuvanje psov ali drugih živali na ljudi;
11. uporaba površin za pešce na način, da se s tem ustvarja neposredna nevarnost za njih ter njim izenačenih udeležencev;
12. prislanjanje predmetov ali drugih stvari na stene hiš, izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko neposredno povzroči škodo ali bistveno ovira promet oziroma kazi okolje, zakriva izložbe ali kako drugače škoduje upravičencu;
13. streljanje s fračami vseh vrst, z lokom in samostrelom, strelnim ali plinskim orožjem, zračno puško ali pištolo oziroma podobnimi napravami, na kraju, kjer je s tem lahko ogrožena varnost ljudi, živali in premoženja;
14. opustitev zavarovanja mimoidočih pri gradnjah vseh vrst, zlasti opustitev zavarovanja jarkov in drugih izkopov ali odprtin;
15. namerno povzročanje škode na javnih površinah, ter stanovanjskih ali drugih objektih, ko še ne gre za storitev kaznivega dejanja;
16. opustiti dolžno skrb za invalide v splošnem prometu uveljavljanje njihovih pravic (opustitev zagotovitve parkirnih prostorov za invalide, dostopnih poti v trgovine, zdravstvene ustanove, javne ustanove in druge institucije ter nasploh uveljavljanje njihovih pravic ali dolžnosti).
V. VARSTVO ZDRAVJA IN OKOLJA
8. člen
Zaradi varstva zdravja in okolja je prepovedano:
1. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadimljanje okolice ter metanje prižganih cigaret ali drugih ogorkov na kraju, kjer se lahko zaneti požar, onesnaženje okolice z dimom in sajami, zlasti kadar gre za kurjenje gum, odpadnih krp, plastike, odpadnega olja in drugih škodljivih snovi;
2. odmetavati odpadke ali drugače onesnažiti tla, stene strope ali premete v javnih prostorih oziroma na javnih površinah ali stanovanjskih hišah;
3. spuščati odplake, fekalije ali gnojnico: v vodotoke, opuščene vodnjake, na javna pota ali odkrite cestne ali kolovozne jarke, kakor tudi na območje zajetij ali objektov za oskrbo s pitno vodo ter na kmetijska in gozdna zemljišča;
4. odlaganje smeti ali druge odpadke ob javnih poteh oziroma poteh, ki jih koristi določeno ali nedoločeno število koristnikov, ob vodotokih, bajerjih ali drugačnih vodnih površinah in na drugih mestih, ki niso uradno določena kot odlagališča odpadkov;
5. puščati živino ali perutnino na tuja zemljišča brez dovoljenja lastnika zemljišča;
6. poškodovati, prestavljati, uničiti ali odstraniti smetnjake ali košare za odpadke ter posode za komunalne odpadke, klopi ter druge predmete in naprave, ki služijo ljudem in so postavljene na javnih krajih (razne ograje, montažni elementi in podrobno);
7. poškodovati rastlinje v parkih in na drugih zelenicah z rezanjem, lomljenjem, hojo, vožnjo, teptanjem ali drugimi podobnimi načini;
8. onesnažiti vodo s pranjem večjih umazanij ob uporabi biološko nerazgradljivih detergentov na bregovih ali ob strugah vodotokov ali obrežju mirnih voda ter ob vodnih zajetjih ali na zbirnih območjih vodnih virov;
9. kaditi v športnih dvoranah, kinematografih, gledališčih oziroma gledališkem prireditvenem prostoru, javnih prevoznih sredstvih, prodajnih prostorih z živili in neživili, trgovskih ter gostinskih shrambah in skladiščih, ter drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano in objavljeno z vidnim napisom;
10. puščati kadavre vnemar ali jih zakopati na krajih, ki niso za to določeni;
11. reja domačih živali (razen psov) v stanovanjskih prostorih strnjenih naselij;
12. pranje s kemičnimi sredstvi na mestih, kjer ni urejen odtok v kanalizacijski sistem ali dokler je tak sistem neuporaben.
Dolžnost slehernega državljana, ki se nahaja na območju občine, da obvesti pristojni organ o prisotnosti sumljivih živali ali sumljive živine, ki bi lahko bile prenašalke kakršnihkoli bolezni (predvsem stekline ali drugih nevarnih bolezni) ali bi utegnile biti nevarne zaredi popadljivosti oziroma podobnega vedenja.
VI. VARSTVO ZUNANJEGA IZGLEDA KRAJEV, ZELENIH POVRŠIN TER VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
9. člen
Zaradi varstva zunanjega izgleda krajev, zelenih površin ter objektov in kulturne dediščine je prepovedano:
1. pisati, risati ali zamazati zidove hiš in drugih stavb ter ograje in podobne objekte, razen na mestih, kjer je dovoljeno pisanje grafitov in risanje risb;
2. postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje z namenom kampiranja ali kako drugače taboriti na javnih zemljiščih, ki niso temu namenjena (ustavljaje vozil in bivalnih prikolic zaradi počitka med vožnjo se ne šteje za kampiranje ali taborjenje);
3. parkirati tovorna motorna vozila in avtobuse v stanovanjskih naselij izven za to določenih mest oziroma prostorov, četudi to ni izrecno s prometnimi znaki prepovedano, je pa očitno neprimeren kraj za parkiranje glede na življenjski ritem ljudi in druge navade;
4. puščati iz prometa izločena vozila na krajih, kjer to ni dovoljeno oziroma je očitno neprimerno. Neprimerno je tudi puščanje takih vozil na zasebnih površinah in javnih parkiriščih;
5. parkirati vozila v nasprotju z določenim načinom parkiranja na travnikih in drugih kmetijskih površinah;
6. ovirati promet pešcev ali z njimi izenačenimi uporabniki na pločnikih ali drugih javnih površinah, namenjenih za promet pešcev s postavljanjem ovir brez posebnega uradnega dovoljenja, odlaganjem raznih tovorov in podobnimi dejanji za dalj časa, kot je nujno potrebno, da se takšna ovira ali tovor odstrani oziroma z drugimi dejanji preneha;
7. poškodovanje ali odstranitev zaščitnih elementov, ki namenjeni za zavarovanje spomenikov in umetnin pred škodljivimi dejanji oziroma poškodbami;
8. poškodovanje ali nevestno ravnanje z objekti kulturne dediščine, ki lahko privede do njihovega poškodovanja ali izmaličenja kulturnega izročila;
9. vsako onesnaženje, poškodovanje ali kakšno drugo podobno dejanje na naravnih znamenitostih, ki vpliva na spremembo naravnega izgleda ali funkcije take znamenitosti oziroma, če s tem žali ali omalovažuje prebivalstvo tega kraja ali njegove širše ali ožje okolice.
Kot kulturna in naravna dediščina po tem odloku šteje vse tisto, kar je določeno s posebnim predpisom ali se kot tako šteje po zapisanem ali ustnem izročilu ali drugih zapisih.
10. člen
Lastniki ali uporabniki stanovanjskih stavb, poslovnih zgradb in lokalov ali drugih javnih in zasebnih prostorov oziroma javnih površin so dolžni:
1. čistiti in vzdrževati neposredno okolico zgradb, hišno pročelje ali drugo vidno mesto, table, napise in druge oznake poslopja;
2. skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in ostali odtoki meteornih voda, snežni ščitniki, strešniki in podobne naprave, zlasti kadar gre za varnost nedoločenega števila ljudi;
3. čistiti pločnike in sproti odstranjevati novo zapadli sneg ter posipati pločnike in poti v primeru poledice v celotni dolžini objekta, ki meji na javni površini;
4. zagotoviti, da niso na policah oken, balkonov ali drugi delov stavb postavljeni nezavarovani predmeti (cvetlični lončki in drugi predmeti), ki lahko kogarkoli ali karkoli poškodujejo (npr. mimoidoče ljudi, živali, vozila itn.);
5. stepati ali metati z balkonov in oken karkoli;
6. skrbeti za preprečitev ali vsaj omilitev vseh tistih dogodkov, zaradi nastanka katerih je podana objektivna civilna odgovornost (padanje predmetov s stavbe, krušitev ometa, zdrs korcev, rušenje zidovja, iztok vode ali odplak na cestišče itn.).
11. člen
Upravljalci javnih prostorov ali površin so dolžni nameščati zadostno število košev za smeti in zagotoviti zadostno število mest za plakatiranje.
12. člen
Organizacije za upravljanje cest in ulic ter trgov in drugi upravljalci so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti pesek in druge snovi z asfaltiranih ali tlakovanih prometnih površin, ki so jih posipali zaradi poledice.
13. člen
Nameščanje plakatov je dovoljeno le v skladu z občinskim odlokom na območju Občine Hrpelje-Kozina.
Nepravilnosti, ki niso sankcionirane s predpisom iz prvega odstavka tega člena, se sankcionirajo z določilom tega odloka, kolikor je nepravilnost pri plakatiranju v škodo javnega reda in mira ter izgleda kraja plakatiranja.
VII. VARNOST NA SHODIH IN PRIREDITVAH
14. člen
Organizatorji shodov ter športnih prireditev tekmovalnega ali rekreacijskega pomena so dolžni:
1. predpisati in javno razglasiti ter razgrniti pravila o načinu obnašanja ter vzdrževanja reda na trasi shoda oziroma športnih površin ter na njihovem vplivnem območju;
2. zagotoviti vzdrževanje površin in iz 1. točke tega odstavka ter opozarjati pristojne na pomanjkljivost prej omenjenega vplivnega območja;
3. odstraniti osebe, ki kakorkoli motijo red ali ogrožajo varnost na trasi shoda oziroma športnih in njihovih vplivnih območjih;
4. označiti težavnost posameznih površin, kadar gre za pohode ali rekreacijsko udejstvovanje;
5. zagotoviti službo medicinske prve pomoči za udeležence, oziroma solidarnostno pomoč udeležencem, dokler medicinska prva pomoč še ni potrebna.
Vsak udeleženec shoda ali shoda ali športne prireditve mora tako ravnati, da resno ne ogroža varnosti drugih udeležencev pred telesnimi poškodbami ali hujšimi posledicami.
Enaka pravila organizacije in vedenja veljajo tudi za druge prireditve in udejstvovanja.
P r a v i l n i k
o kaznovanju prekrškov zoper javni red in mir v Občini Hrpelje-Kozina
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa:
– postopek o načinu kaznovanja prekrškov zaradi kršitev določila odloka o javnem redu in miru v Občini Hrpelje-Kozina (v nadaljnjem besedilu: odlok),
– način vrednotenja kazenskih točk,
– razpon višine kazni pri izreku kazni.
2. člen
Kazensko sankcijo lahko izreče le pooblaščena uradna oseba (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), na podlagi objektivnih okoliščin ugotovljenega materialnega stanja in subjektivnega odnosa storilca do storjenega dejanja.
3. člen
Kdor je obdolžen storitve prekrška po odloku velja za nedolžnega, dokler ni postopek pravnomočno zaključen.
4. člen
Kolikor je prekršek takšne obsežnosti, da je utemeljen sum, da gre za kaznivo dejanje, uradna oseba po tem pravilniku prekine postopek in o zadevi obvesti pristojnega državnega tožilca.
Kolikor je prekršek neznatnega pomena se storilcu kazen odpusti ali pa se ga pisno opozori na prekršek in možne posledice ter sankcije.
5. člen
Višina kazni po tem pravilniku se vrednoti v točkah, ki v času veljavnosti tega pravilnika predstavljajo konstanto.
Posamezna točka se ovrednoti po svoji vrednosti v tolarjih, pri čemer je izhodiščna vrednost 1.000 SIT za eno kaznovano točko.
Denarne kazni se stekajo v občinski proračun.
6. člen
Postopek za izrek kazni o prekršku je upravni postopek, ki se opravlja po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določilih predpisov o prekrških zoper javni red in mir.
Postopek o prekršku je lahko:
– ustni mandatni postopek, ko se izreče in realizira kazen na kraju samem,
– ustni mandatni postopek z izdajo plačilnega naloga, pri čemer se plačilo kazni lahko odloži za največ osem dni, v opravičenih razmerah pa takoj po prenehanju teh razmer,
– skrajšani pisni mandatni postopek, ko se na podlagi objektivno ugotovljenih okoliščin izda mandatna odločba o prekršku brez zaslišanja storilca dejanja,
– redni pisni mandatni postopek, ko se mora zaslišati storilca dejanja in ko se morajo izvesti drugi dokazi ter šele nato izdati mandatna odločba o prekršku.
Mandatni postopek je hiter.
7. člen
Storilec dejanja ima možnosti ugovora:
– zoper način in vrsto postopka,
– zoper vrsto mandatne odločbe,
– zoper višino kazni v mandatnem postopku.
Organ, ki rešuje o ugovoru je župan Občine Hrpelje-Kozina (v nadaljnjem besedilu: župan).
Rok za ugovor je 8 dni po prejemu pisnega odpravka odločbe.
Če oseba, ki je v postopku podal ugovor, se zadeva odstopi pristojnemu sodniku za prekrške, razen v primeru iz tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika.
USTNI POSTOPEK
8. člen
Uradna oseba, ki ugotovi storitev in storilca prekrška, naznani storilcu prekrška, svoje ugotovitve ter pojasni svojo ugotovitev in mu pojasni svojo odločitev, da ga bo kaznoval z mandatno kaznijo. Obenem mu določi višino kazni.
Kaznovana oseba v takem primeru mora plačati izrečeno kazen na kraju samem, uradna oseba pa mu mora izdati potrdilo o izreku in višini mandatne kazni. V izreku mandatne kazni mora biti označen prekršek z označbo člena, odstavka ter druge morebitne označbe iz odloka.
Storilcu, ki iz upravičenih razlogov ne more plačati izrečene kazni takoj na kraju samem, izda uradna oseba plačilni nalog, ki ga mora storilec izvršiti v roku osem dni po izdaji naloga.
Storilcu, ki plača kazen na kraju samem ali po plačilnem nalogu v roku osem dni ali takoj po izteku priznanega stanja izrednih okoliščin, se upošteva 50% bonus pri višini izrečene kazni, tudi za najnižjo možno kazen.
Storilcu, ki noče prostovoljno poravnati izrečene kazni po prejšnjem odstavku tega člena se bonus ne upošteva.
Storilcu, ki je večkratni povratnik (večkratni storilec istovrstnih prekrškov) se najvišja možna kazen poveča za:
– 20% pri dvakratnem povratništvu,
– 30% pri trikratnem povratništvu,
– 40% pri štirikratnem povratništvu,
– 50% pri petkratnem povratništvu.
V nadaljnjem postopanju se najmanj šetkratni specialni povratnik prijavi ustreznemu pristojnemu državnemu organu zaradi strožjega ukrepanja.
Pri presoji povratništva se upoštevajo tudi odločitve drugih uradnih organov, ki varujejo javni red in mir.
Morebitna sredstva pri storitvi prekrška specialnih povratnikov se zasežejo in odstopijo pristojnemu uradnemu organu v nadaljnji postopek zaradi odločitve o usodi takega sredstva.
SKRAJŠANI IN REDNI PISNI MANDATNI POSTOPEK
9. člen
Skrajšani pisni mandatni postopek se izvede, kadar uradna oseba razpolaga z vsemi objektivnimi dokazi, na podlagi katerih je mogoče nedvoumno ugotoviti obstoj prekrška ter storilca prekrška, ni pa bil izveden ustni mandatni postopek niti postopek z izdajo plačilnega naloga ker uradna oseba ni imela možnosti za izvedbo ali dokončanje ustnega mandatnega postopka oziroma postopka z izdajo plačilnega naloga, oziroma, kadar gre za storilca prekrška, ki je pravna oseba ali oseba civilnega prava.
10. člen
Redni pisni mandatni postopek se izvede tako, da se:
1. storilec pisno povabi na zaslišanje, pri čemer od dneva vročitve vabila do dneva zaslišanja na sme preteči manj kot osem dni;
2. da se storilec pouči o pravici, da si lahko najame odvetnika ali kakšno drugo strokovno pomoč strokovnjaka na obravnavi;
3. da se po zaslišanju storilca in izvedbi vseh dokazov izda ustrezna odločba.
11. člen
Odločba o mandatni kazni mora vsebovati:
1. uvod odločbe z opravilno številko ter imenom in priimkom uradne osebe, ki o zadevi odloča;
2. izrek odločbe, ki mora vsebovati izrecno določilo, da se storilca spozna za krivega prekrška po določilu odloka;
3. določilo izreka o višini kazni;
4. določilo izreka, da se storilcu povratniku zviša kazen po določilu šestega ali sedmega odstavka 8. člena tega pravilnika;
5. določilo izreka, da se bo storilcu priznal bonus 50% izrečene kazni v kolikor ko plačal odmerjeno kazen v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe;
6. obrazložitev odločbe, ki mora obrazložiti sleherno ugotovitev uradne osebe, ter pretehtavanje odločitve o višini mandatne kazni te morebitnemu varnostnemu ukrepu odvzema predmeta dejanja (deseti odstavek 8. člena tega pravilnika);
7. pouk o pravnem sredstvu s pravico ugovora na župana Občine Hrpelje-Kozina v roku 8 dni od dneva prejema pisnega odpravka odločbe;
8. podpis in položaj uradne osebe;
9. kraj in datum odločbe;
10. oznaka, komu je odločba posredovana.
V primeru, da ni podlage za izrek krivde ali ni zadosti dokazov za to, da je osumljena oseba storila prekršek ali če sta uvedba in vodenje postopka zastarala, se obtožba zavrne in mandatni postopek ustavi.
Zastaranje nastopi, če preteče od dneva storitve prekrška do uvedbe mandatnega postopka več kot eno leto.
Vsako dejanje uradne osebe v smeri odkrivanja storilca prekrška pretrga staranje, ki začne ponovno teči od začetka. V vsakem primeru pa uvedba in vodenje postopka zastarata, če od storitve prekrška preteče več kot dvojna zastaralna doba.
Kolikor se dvojna zastaralna doba izteče pred pravnomočnostjo odločbe se mandatni postopek ustavi po uradni dolžnosti.
Mandatni postopek se ne začne v kolikor je od prekrška poteklo več kot eno leto in pod pogojem, da uradna oseba ni do takrat ničesar ukrenila.
PRISILNA IZVRŠBA
12. člen
Izvršni postopek za izvršitev mandatnih denarnih denarnih kazni se opravi po predpisih o prisilni izvršbi davkov občanov.
Izvršba se zaprosi in poveri davčni upravi, ki je pristojna po sedežu Občine Hrpelje-Kozina.
VREDNOTENJE VIŠINE KAZNI ZA POSAMEZNE PREKRŠKE
13. člen
Kot odgovorni storilci po tem pravilniku so fizične osebe, samostojni podjetniki, pravne osebe in osebe civilnega prava kakor tudi odgovorne osebe pravnih oseb in oseb civilnega prava.
14. člen
Fizične oseba se kaznuje za prekršek po odloku:
1. po 2., 3., 7., 10., 11., 14., 16. točki 5. člena, 5. točki 6. člena, 11., 12. točki 7. člena, 5., 9., 10. točki 8. člena, 2., 3., 5. točki 9. člena, 1., 2., 5. točki 10. člena, 4. točki 14. člena, na denarno kazen od 5 do 30 točk;
2. po 1., 5., 6., 8., 9., 15., 17. točki 5. člena, 1., 2., 3., 4., 6., 7. točki 6. člena, 2., 3., 4., 5., 6., 8., 13., 14. točki 7. člena, 2., 4., 6., 7., 11., 12. točki 8. člena, 1., 4., 6., 7., 8., 9. točki 9. člena, 3., 4., 6. točki 10. člena, 2., 3., 5. točki 14. člena, na denarno kazen od 10. do 40. točk;
3. po 4., 12., 13. točki 5. člena, 1., 7., 9., 10., 15., 16. točki 7. člena, 1., 3., 8. točki 8. člena, na denarno kazen od 20 do 60 točk.
15. člen
Pravna oseba civilnega prava, oziroma samostojni podjetnik se kaznuje za storjene prekrške:
4. po 2., 3., 7., 10., 11., 14., 16. točki 5. člena, 5. točki 6. člena, 11., 12. točki 7. člena, 5., 9., 10. točki 8. člena, 2., 3., 5. točki 9. člena, 1., 2., 5. točki 10. člena, 4. točki 14. člena, na denarno kazen od 30 do 60 točk;
5. po 1., 5., 6., 8., 9., 15., 17. točki 5. člena, 1., 2., 3., 4., 6., 7. točki 6. člena, 2., 3., 4., 5., 6., 8., 13., 14. točki 7. člena, 2., 4., 6., 7., 11., 12. točki 8. člena, 1., 4., 6., 7., 8., 9. točki 9. člena, 3., 4., 6. točki 10. člena, 2., 3., 5. točki 14. člena, na denarno kazen od 40 do 60 točk;
6. po 4., 12., 13. točki 5. člena, 1., 7., 9., 10., 15., 16. točki 7. člena, 1., 3., 8. točki 8. člena, na denarno kazen od 50 do 60 točk.
16. člen
V pomanjkanju določil v tem pravilniku se smiselno uporabljajo pravila postopka o prekrških iz zakona o prekrških, zakona o prekrških zoper javni red in mir, pravilnik o stroških postopka, o prekršku ter drugih podzakonskih predpisov.
STROŠKI POSTOPKA IN POVPREČNINA
17. člen
Stroški mandatnega postopka bremenijo storilca prekrška za izvedbo pisnega mandatnega postopka (dokazovanje, izvedenec, tolmač, odvetnik, stroški strokovne osebe in podobno).
Če je storilcev več nosijo breme stroškov solidarno.
18. člen
Storilec je dolžan plačati povprečnino za vsako začeto uro pismenega mandatnega postopka 1.000 SIT, vendar skupno največ 5.000 SIT.
KONČNA DOLOČBA
19. člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Z odlokom o javnem redu in miru v Občini Hrpelje-Kozina ter s tem pravilnikom morajo biti obveščeni občani na krajevno običajen način preko krajevnih skupnosti.
Št. 336/00
Hrpelje-Kozina, dne 26. junija 2000.
Župan
Občine Hrpelje-Kozina
Vojko Mahnič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti