Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000

Kazalo

3062. Uredba o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, stran 8224.

Za izvajanje zakona o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Uradni list RS, št. 36/95-MP, št. 10/95) in zakona o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani s sklepno listino ter Protokola, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS, št. 44/97-MP; št. 13/97) ter na podlagi 5. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa način dela in sodelovanja pristojnih državnih organov in slovenskega nacionalnega organa za standarde v postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum WTO/TBT), sklenjenega v okviru Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, oziroma v postopkih notificiranja po pravilih Evropske unije.
Ta uredba določa tudi način dela in sodelovanja subjektov iz prejšnjega odstavka pri pripravi sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov pri izvajanju notificiranja na podlagi Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sporazum WTO/SPS), sklenjenega v okviru Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.
2. člen
Določbe III. poglavja te uredbe se smiselno uporabljajo tudi pri postopkih notificiranja v okviru drugih mednarodnih pogodb o vzpostavitvi območij proste trgovine, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
3. člen
V tej uredbi uporabljeni izraz “proizvod” pomeni vsak industrijsko izdelan proizvod in vsak kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi.
4. člen
V tehničnih predpisih ni dovoljeno sklicevanje na tiste slovenske nacionalne standarde, ki jih slovenski nacionalni organ za standarde ni notificiral skladno s to uredbo.
5. člen
Izvedene in prejete notifikacije kontaktni točki iz 6. člena te uredbe objavita v glasilu nacionalnega organa za standarde.
II. SKUPNE DOLOČBE O IZVEDBI NOTIFIKACIJ
6. člen
Državni organ oziroma nacionalni organ za standarde, ki začne s pripravo standarda, tehničnega predpisa, postopka za ugotavljanje skladnosti oziroma sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), o tem obvesti ustrezno kontaktno točko.
Kontaktna točka za izvedbo notifikacij po sporazumu WTO/TBT in za izvedbo notifikacij v smislu te uredbe po pravilih Evropske unije deluje v okviru nacionalnega organa za standarde.
Kontaktna točka za izvedbo notifikacij po sporazumu WTO/SPS deluje v okviru ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
7. člen
Pristojni organ v obvestilu iz prejšnjega člena navede zlasti:
– zakonsko podlago za pripravo standarda, tehničnega predpisa, postopka za ugotavljanje skladnosti oziroma sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu II. in III. poglavja te uredbe: ukrep),
– podatke o osebi, določeni za stike s kontaktno točko,
– podatke o proizvodih oziroma storitvah, ki so zajeti z ukrepom v pripravi,
– cilje in razloge, ki narekujejo pripravo ukrepa,
– podatke o mednarodnih ali evropskih standardih, tehničnih predpisih, smernicah ali priporočilih, ki bodo tvorili podlago za ukrep oziroma se nanašajo na iste proizvode oziroma storitve,
– razloge za morebitno odstopanje od dokumentov, navedenih v prejšnji alinei,
– oceno o tem, ali je ukrep v pripravi treba notificirati skladno s pravili WTO oziroma skladno s pravili Evropske unije.
Obvestilo se poda na obrazcu, ki ga izdela pristojna kontaktna točka. Kadar tako določa ta uredba, se obvestilu priloži tudi osnutek ukrepa v pripravi.
8. člen
Če se obvestilo iz prejšnjega člena nanaša na pripravo tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, kontaktna točka po prejemu obvestila z njegovo vsebino takoj seznani ministrstvo, pristojno za trg (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki ji mora v osmih dneh sporočiti, ali zahteva izvedbo notifikacije ukrepa v pripravi drugim članicam WTO oziroma ustreznim subjektom v okviru notificiranja po pravilih Evropske unije.
Če ministrstvo zahteva izvedbo notifikacije, jo kontaktna točka izvede takoj in obenem obvesti pristojni organ o roku, v katerem skladno z določbami te uredbe ne sme sprejeti predmetnega ukrepa.
Če kontaktna točka v predpisanem roku ne prejme sporočila iz prvega odstavka tega člena, šteje, da notifikacija ni potrebna, in tako ugotovitev zapiše na prejeto obvestilo.
S smiselno uporabo prvega do tretjega odstavka tega člena o izvedbi notifikacij standardov odloča nacionalni organ za standarde, o izvedbi notifikacij sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
9. člen
Vse določbe te uredbe, ki se nanašajo na pripravo in notificiranje ukrepov, veljajo tudi za vse njihove bistvene spremembe in dopolnitve glede pravil, časa uveljavitve oziroma obsega proizvodov, na katere se nanašajo.
III. NOTIFICIRANJE PO SPORAZUMIH WTO/TBT IN WTO/SPS
1. Skupna določba
10. člen
V tem poglavju veljajo naslednji pomeni izrazov:
– izrazi “standard”, “tehnični predpis” in “postopek za ugotavljanje skladnosti”*, kot so opredeljeni v Prilogi 1 sporazuma WTO/TBT,
– izraz “sanitarni ali fitosanitarni ukrep”, kot je opredeljen v Prilogi A sporazuma WTO/SPS.
2. Sporazum WTO/TBT
a) Notificiranje slovenskih ukrepov
11. člen
V primeru zahteve iz prvega oziroma četrtega odstavka 8. člena te uredbe kontaktna točka prek Stalne misije Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov v Ženevi (v nadaljnjem besedilu: misija) notificira ukrep v pripravi Sekretariatu WTO. Sočasno obvesti pristojni organ, da v najmanj 60 dneh od dne, ko je Sekretariat WTO prejel obvestilo, ne sme sprejeti predmetnega ukrepa.
12. člen
Članice WTO posredujejo zahteve in pisne pripombe v smislu točk 2.9.3 in 2.9.4 drugega člena oziroma točk 5.6.3 in 5.6.4 petega člena sporazuma WTO/TBT kontaktni točki, le-ta pa jih posreduje ministrstvu in pristojnemu organu. Kontaktna točka slednjega zaprosi tudi za dostavo prevoda ukrepa ali njegovega povzetka v angleškem jeziku oziroma pripravo odgovora na prejete pripombe, iz katerega mora biti jasno razvidno, ali bodo pripombe v nadaljnji pripravi ukrepa upoštevane v celoti ali delno, kakor tudi razlogi za njihovo morebitno neupoštevanje. Prevod oziroma odgovor morata biti izdelana v najkrajšem možnem času.
Kontaktna točka prejeti prevod oziroma odgovor, ki ga mora odobriti ministrstvo, takoj posreduje članici WTO, ki je poslala zahtevo oziroma posredovala pisne pripombe. Ministrstvo lahko ob odobritvi v soglasju s pristojnim organom določi podaljšanje 60-dnevnega roka iz prejšnjega člena. Če zaradi neupoštevanja njenih pisnih pripomb druga članica WTO predlaga pogajanja, le-ta vodi ministrstvo v sodelovanju s pristojnim organom.
13. člen
Določbe o postopku iz 6. do 9. člena ter 11. in 12. člena te uredbe se smiselno uporabljajo tudi pri izjemoma dovoljenem naknadnem notificiranju že sprejetega ukrepa na podlagi točke 2.10 drugega člena oziroma točke 5.7 petega člena sporazuma WTO/TBT.
b) Notificiranje tujih ukrepov
14. člen
Notifikacije drugih članic WTO o njihovi pripravi ukrepov v smislu te uredbe, ki jih Sekretariat WTO posreduje misiji, le-ta takoj posreduje kontaktni točki. Kontaktna točka takoj po prejemu notifikacije njeno kopijo posreduje organu, ki je v Republiki Sloveniji pristojen za pripravo enakovrstnih ukrepov. Kopijo notifikacije pošlje tudi tistim gospodarskim subjektom, ki so jo predhodno zaprosili za dostavo notifikacij, ki se nanašajo na določene proizvode. V spremnem dopisu opozori na možnost zaprositi kontaktno točko za dostavo popolnega besedila notificiranega ukrepa oziroma za dostavo dodatnih pojasnil.
15. člen
Če pristojni organ iz prejšnjega člena oceni, da sprejem notificiranega ukrepa lahko povzroči nepotrebno oviro v mednarodni trgovini, mora o tem obvestiti kontaktno točko, obrazložiti svojo oceno in predlagati spremembe ukrepa. Enako oceno lahko posredujejo tudi gospodarski subjekti in drugi zainteresirani.
Vsi subjekti iz prejšnjega odstavka lahko predlagajo podaljšanje roka, v katerem druga članica WTO ne sme sprejeti notificiranega ukrepa, in začetek meddržavnih pogajanj o njegovi vsebini, če niso bile upoštevane predhodno poslane pisne pripombe.
Kontaktna točka dostavljene ocene in predloge takoj posreduje ministrstvu, ki v sodelovanju s pristojnim organom, po potrebi pa tudi z drugimi subjekti iz prvega odstavka tega člena, odloči o vsebini in obliki morebitnih pisnih pripomb ter posredovanju predloga za podaljšanje roka iz prejšnjega odstavka in začetku meddržavnih pogajanj. Po sprejetih odločitvah ministrstvo prek kontaktne točke dostavi pripravljena gradiva tisti članici WTO, ki je posredovala notifikacijo ukrepa.
3. Sporazum WTO/SPS
16. člen
Notificiranje priprave sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa v obliki zakonov, uredb ali pravilnikov, ki imajo splošno veljavo, se skladno s 7. členom in Prilogo B sporazuma WTO/SPS izvede smiselno enako kot notificiranje ukrepov v okviru sporazuma WTO/TBT skladno z 2. točko tega poglavja.
IV. NOTIFICIRANJE PO PRAVILIH EVROPSKE UNIJE
a) Skupne določbe
17. člen
V tem poglavju veljajo naslednji pomeni izrazov:
1. izraz “tehnična specifikacija” pomeni specifikacijo, vsebovano v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane lastnosti proizvoda, kot so ravni kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki se nanašajo na proizvod glede imena, pod katerim se prodaja, terminologije, simbolov, preskušanja in preskusnih metod, embalaže, označevanja ali deklariranja ter postopkov za ugotavljanje skladnosti. Izraz “tehnična specifikacija” zajema tudi proizvodne metode in postopke, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, proizvode, namenjene za prehrano ljudi in živali, ter zdravila, kot so opredeljena v predpisih o zdravilih, kot tudi proizvodne metode in postopke, ki se nanašajo na druge proizvode, če ti vplivajo na njihove značilnosti,
2. izraz “storitev” pomeni vsako storitev informacijske družbe, to je vsako storitev, ki se ponavadi opravlja odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamično zahtevo prejemnika storitev.
V tej definiciji:
– izraz “na daljavo” pomeni, da se storitev opravlja brez sočasne fizične prisotnosti pogodbenic,
– izraz “elektronsko” pomeni, da se storitev z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim komprimiranjem) in shranjevanje podatkov pošlje iz izhodišča in sprejme v usmerišču in se v celoti odda, prenese in prejme po žici, po radiu, po optični ali drugih elektromagnetnih sredstvih,
– izraz “na posamično zahtevo prejemnika storitev” pomeni, da se storitev opravi ob prenosu podatkov na zahtevo posameznika.
Seznam primeroma navedenih storitev, ki niso zajete v tej definiciji, je podan v Prilogi 3 te uredbe,
3. izraz “druga zahteva” pomeni zahtevo za proizvod, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja, zlasti potrošnikov ali okolja, in ki vpliva na življenjsko dobo proizvoda potem, ko je bil ta dan v promet; npr. pogoji za uporabo, recikliranje, ponovno uporabo ali odlaganje, če ti pogoji lahko bistveno vplivajo na sestavo ali lastnosti proizvoda oziroma na njegovo trženje,
4. izraz “standard” pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je odobril priznan standardizacijski organ za večkratno ali trajno uporabo, katere upoštevanje ni obvezno in ki sodi v eno izmed naslednjih kategorij:
– mednarodni standard: standard, ki ga je sprejela mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti,
– evropski standard: standard, ki ga je sprejel evropski standardizacijski organ in je dosegljiv javnosti,
– nacionalni standard: standard, ki ga je sprejel nacionalni standardizacijski organ in je dosegljiv javnosti,
5. izraz “pravila o storitvah” pomeni zahtevo splošne narave, ki se nanaša na prevzem in izvajanje storitvenih dejavnosti v smislu 2. točke tega člena, zlasti na določbe o izvajalcu storitev, storitvah in prejemniku storitev, z izjemo pravil, ki se ne nanašajo izrecno na storitve, definirane v tej točki,
V tej definiciji:
– se pravilo šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če je ob upoštevanju njegove utemeljitve in njegove vsebine urejanje teh storitev izrecen namen in predmet celotnega besedila ali posameznih določb,
– se pravilo ne šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če na te storitve vpliva samo posredno ali naključno.
6. izraz “standardizacijski program” pomeni program dela priznanega standardizacijskega organa, ki navaja predmete, na katerih poteka standardizacijsko delo,
7. izraz “osnutek standarda” pomeni dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij, ki se nanaša na določen predmet, ki je v postopku obravnave za sprejem skladno z nacionalnim standardizacijskim postopkom; ta dokument je po pripravljalnem delu poslan v javno obravnavo ali pregled,
8. izraz “evropski standardizacijski organ” pomeni organ iz Priloge 1 te uredbe,
9. izraz “nacionalni standardizacijski organ” pomeni organ iz Priloge 2 te uredbe,
10. izraz “tehnični predpis” pomeni tehnične specifikacije in druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z ustreznimi upravnimi akti, katerih upoštevanje je, pravno ali dejansko, obvezno pri trženju, opravljanju storitev, ustanovitvi izvajalca storitev ali pri uporabi v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) ali v njenem pretežnem delu, kot tudi zakone, druge predpise ali druge upravne akte držav članic, razen tistih, ki so navedeni v 23. členu te uredbe, in ki prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo nekega proizvoda oziroma prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitev oziroma ustanovitev izvajalca storitev.
Tehnični predpisi, ki jih je dejansko treba upoštevati (de facto tehnični predpisi), vključujejo:
– zakone, druge predpise ali druge upravne akte države članice, ki se sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah oziroma se sklicujejo na strokovne kodekse ali kodekse ravnanja, ki se sami sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah, in katerih izpolnjevanje ustvari domnevo o skladnosti z obveznostmi, ki jih nalagajo omenjeni zakoni, drugi predpisi ali drugi upravni akti,
– prostovoljne sporazume, katerih ena pogodbenica je država in ki v javnem interesu predvidevajo skladnost s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali pravili o storitvah, razen specifikacij v razpisih za javna naročila,
– tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezani s fiskalnimi ali finančnimi ukrepi, ki vplivajo na porabo proizvodov ali storitev s spodbujanjem skladnosti s temi tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali pravili o storitvah.
Tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezani z nacionalnimi sistemi socialne varnosti, niso vključeni.
11. izraz “predlog tehničnega predpisa” pomeni besedilo tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z upravnimi akti, ki je bilo izdelano zaradi njegove uveljavitve kot tehnični predpis; besedilo je še v fazi priprave in ga je še mogoče bistveno dopolniti.
18. člen
To poglavje se ne nanaša na naslednje storitve:
– radijske radiodifuzijske storitve,
– televizijske radiodifuzijske storitve, opredeljene kot oddajanje televizijskih programov, namenjenih javnosti, po žici ali po zraku, vključno z oddajanjem preko satelita v kodirani ali nekodirani obliki. Te storitve vključujejo posredovanje programov med podjetji z namenom prenosa za javnost. Ne vključujejo pa posredovanje storitev, ki zagotavljajo informacije ali druga sporočila na posamično zahtevo kot so telekopiranje, elektronske banke podatkov in druge podobne storitve.
To poglavje se ne nanaša na naslednja pravila o storitvah:
– pravila o vprašanjih, ki so vključena v zakonodajo Evropske unije na področju javnih telekomunikacijskih storitev, kot so opredeljene v usklajenih predpisih o telekomunikacijah,
– pravila o vprašanjih, ki so vključena v zakonodajo Evropske unije na področju finančnih storitev, primeroma navedenih v seznamu v Prilogi 4 te uredbe,
– pravila, sprejeta s strani reguliranih trgov ali zanje v smislu usklajenih predpisov o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev ali pa s strani drugih trgov oziroma zanje ali s strani organov oziroma zanje, ki opravljajo naloge obračuna ter poravnave za te trge, pri čemer je treba končno besedilo tehničnega predpisa takoj posredovati Evropski komisiji.
b) Notificiranje slovenskih nacionalnih standardov
19. člen
Nacionalni organ za standarde mora preko kontaktne točke skladno s 6. do 8. členom te uredbe notificirati Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: komisija) in standardizacijskim organom iz prilog 1 in 2 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: standardizacijski organi), da je v svoj standardizacijski program vključil pripravo oziroma dopolnitev določenega nacionalnega standarda, razen če gre za istoveten ali enakovreden privzem mednarodnega oziroma evropskega standarda.
V notifikaciji iz prejšnjega odstavka je poleg podatkov iz 7. člena te uredbe treba navesti zlasti, ali gre za:
– privzem mednarodnega standarda, ki ne predstavlja enakovrednega privzema,
– nov izviren nacionalni standard ali
– za dopolnitev izvirnega nacionalnega standarda.
20. člen
Na zahtevo komisije oziroma standardizacijskih organov jim mora slovenski nacionalni organ za standarde preko kontaktne točke poslati osnutek standarda iz prejšnjega člena in jih ves čas postopka njegovega sprejemanja obveščati o ukrepih, sprejetih na podlagi njihovih morebitnih pripomb.
21. člen
Slovenski nacionalni organ za standarde mora standardizacijskim organom iz Priloge 2 te uredbe na njihovo zahtevo omogočiti aktivno sodelovanje – s tem, da pošljejo opazovalca – pri svojem delu v okviru standardizacijskega programa. Poleg tega mora omogočiti obravnavo svojega standardizacijskega dela na evropski ravni skladno s pravili evropskih standardizacijskih organov.
22. člen
Slovenski nacionalni organ za standarde ne sme sprejeti in izdati slovenskega nacionalnega standarda, ki ga ni notificiral skladno z 19. členom te uredbe. Prav tako med pripravo evropskega standarda in po njegovem sprejemu v evropskih standardizacijskih organih iz Priloge 1 te uredbe ne sme izvajati nikakršnih dejavnosti, ki bi lahko škodovale nameravanemu usklajevanju.
Slovenski nacionalni organ za standarde ne sme sprejeti in izdati nobenega novega ali spremenjenega slovenskega nacionalnega standarda, ki ne bi bil popolnoma skladen z obstoječim evropskim standardom.
Prvi in drugi odstavek tega člena se, kadar gre za specifične proizvode, ne nanašata na delo slovenskega nacionalnega organa za standarde, ki ga ta izvaja za potrebe priprave tehničnih predpisov v smislu 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99). Te tehnične predpise je treba notificirati skladno z določbami 23. do 34. člena te uredbe.
c) Notificiranje slovenskih tehničnih predpisov
23. člen
Določbe iz točke c) tega poglavja se ne nanašajo na tiste ukrepe v obliki predpisov, upravnih odločb ali prostovoljnih sporazumov, s katerimi pristojni organi:
– izvajajo obvezne akte Evropske unije, ki imajo za posledico sprejem tehničnih specifikacij ali sprejem pravil o storitvah,
– izpolnjujejo obveznosti iz mednarodnih pogodb, ki imajo za posledico sprejem skupnih tehničnih specifikacij ali pravil o storitvah v Evropski uniji,
– izvajajo zaščitne klavzule, ki so del obveznih aktov Evropske unije,
– izvajajo pooblastila v primeru sprejema izrednih ukrepov skladno z usklajenimi predpisi o splošni varnosti proizvodov,
– zgolj izvršijo sodbo Sodišča Evropskih skupnosti,
– zgolj spreminjajo ali dopolnjujejo tehnični predpis skladno z zahtevo komisije zaradi ovir v trgovini ali, pri pravilih o storitvah, ovire prostemu pretoku storitev ali svobodi ustanavljanja izvajalcev storitev.
Določbe od 28. do 33. člena te uredbe se ne nanašajo:
– na tiste ukrepe iz prejšnjega odstavka, ki prepovedujejo proizvodnjo, pa ne ovirajo prostega pretoka proizvodov,
– na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah iz tretje alinee 10. točke 17. člena te uredbe.
Določbe 32. in 33. člena te uredbe se ne nanašajo na prostovoljne sporazume iz druge alinee 10. točke 17. člena te uredbe.
24. člen
Kadar pristojni organ izda tehnični predpis, ki ga mora skladno s to uredbo notificirati komisiji, mora biti v tem tehničnem predpisu navedeno, da so bile v postopku njegove izdaje upoštevane vse zahteve direktive o postopku informiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in pravil o storitvah informacijske družbe, oziroma mora biti taka navedba del objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Če predstavlja predlog tehničnega predpisa del ukrepov, ki jih je treba notificirati komisiji v pripravljalni fazi na podlagi kakšnega drugega slovenskega predpisa ali akta Evropske unije, lahko pristojni organ opravi notifikacijo na podlagi takega predpisa oziroma akta pod pogojem, da izrecno navede, da omenjena notifikacija predstavlja tudi notifikacijo v smislu direktive iz prejšnjega odstavka. O opravljeni notifikaciji obvesti kontaktno točko iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.
25. člen
Pristojni organ, ki pripravlja tehnični predpis, mora preko kontaktne točke skladno s 6. do 8. členom te uredbe njegov predlog posredovati komisiji. Predlogu mora biti priloženo pojasnilo o razlogih, ki terjajo izdajo tehničnega predpisa.
Ravnanje v smislu prejšnjega odstavka ni potrebno, če predlog tehničnega predpisa predstavlja zgolj popoln prenos besedila mednarodnega ali evropskega standarda. V takem primeru zadostuje informacija o ustreznem standardu.
Če je potrebno za ocenitev posledic predloga tehničnega predpisa iz prvega odstavka tega člena in če tega ni storil v morebitnem prejšnjem sporočilu, mora pristojni organ hkrati posredovati besedilo temeljnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki tvorijo pravni okvir, v katerem bo deloval predlog tehničnega predpisa.
Podatki, posredovani na podlagi tega člena, niso zaupne narave, razen na posebej obrazloženo zahtevo pristojnega organa.
26. člen
Če predlog tehničnega predpisa zahteva omejitve dajanja v promet ali uporabe določene kemijske snovi, pripravka ali proizvoda zaradi varovanja javnega zdravja ali zaradi varstva potrošnikov oziroma okolja, mora pristojni organ posredovati komisiji tudi povzetek ali reference vseh pomembnih podatkov, ki se nanašajo nanje in na znane in razpoložljive nadomestke, za katere so ti podatki na voljo.
Pristojni organ mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obrazložiti tudi pričakovane učinke predloga tehničnega predpisa na javno zdravje ter na varstvo potrošnikov in okolja skupaj z analizo tveganja, opravljeno skladno s splošnimi načeli in predpisi za oceno tveganja pri obstoječih oziroma novih kemijskih snoveh.
27. člen
Če komisija ali katera od držav članic pošlje pripombe na predlog tehničnega predpisa, jih mora pristojni organ pri nadaljnjem pripravljanju tehničnega predpisa upoštevati v največji možni meri. Pristojni organ mora preko kontaktne točke komisiji takoj posredovati končno besedilo tehničnega predpisa.
28. člen
Pristojni organ ne sme izdati predloga tehničnega predpisa v treh mesecih od dneva, ko je komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe.
29. člen
Če komisija ali katera od držav članic v treh mesecih od dneva, ko je komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe, pošlje obrazloženo mnenje v smislu, da bi predvideni ukrep utegnil ovirati prosti pretok blaga znotraj notranjega trga, pristojni organ ne sme izdati v štirih (prva alinea tega člena) mesecih oziroma v šestih mesecih (druga alinea tega člena) od tega dneva:
– tehničnega predpisa v obliki prostovoljnega sporazuma iz druge alinee 10. točke 17. člena te uredbe,
– ob upoštevanju določb 32. člena te uredbe kateregakoli drugega tehničnega predpisa (z izjemo tistega, ki vsebuje le pravila o storitvah).
30. člen
Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka in drugi odstavek 32. člena te uredbe pristojni organ ne sme izdati kateregakoli tehničnega predpisa, ki vsebuje pravila o storitvah, v štirih mesecih od dneva, ko je komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe, če komisija ali katera od držav članic v treh mesecih od tega dneva pošlje obrazloženo mnenje v smislu, da bi predvideni ukrep utegnil ovirati prosti pretok storitev ali svobodo ustanavljanja izvajalcev storitev znotraj notranjega trga.
31. člen
Pristojni organ mora v soglasju z ministrstvom preko kontaktne točke poročati komisiji o ukrepih, ki jih namerava sprejeti glede prejetih obrazloženih mnenj iz 29. in 30. člena te uredbe. Za tehnične predpise, ki vsebujejo pravila o storitvah, mora pristojni organ praviloma navesti razloge, zaradi katerih ni mogel upoštevati prejetih mnenj.
32. člen
Pristojni organ ne sme izdati tehničnega predpisa v 12 mesecih od dneva, ko je komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe, če komisija v treh mesecih od tega dne objavi:
– namero, da bo predlagala ali sprejela direktivo, uredbo ali odločbo na istem področju skladno s 189. členom Pogodbe o Evropski skupnosti (z izjemo tistih aktov, ki vsebujejo le pravila o storitvah),
– da je ugotovila, da se predlog tehničnega predpisa nanaša na predmet, ki ga obravnava predlog direktive, uredbe ali odločbe, ki je bil predložen Svetu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: svet) skladno s 189. členom Pogodbe.
Če svet sprejme skupno stališče v obdobju mirovanja iz prejšnjega odstavka, je treba to obdobje ob upoštevanju določb 30. člena te uredbe podaljšati na 18 mesecev.
33. člen
Obveznosti iz prejšnjega člena prenehajo:
– ko komisija obvesti Republiko Slovenijo, da ne namerava predlagati ali sprejeti obveznega akta iz prve alinee 32. člena te uredbe,
– ko komisija obvesti Republiko Slovenijo o umiku svojega osnutka ali predloga,
– ko komisija ali svet sprejme obvezni akt skupnosti.
34. člen
Določbe od 28. do 32. člena te uredbe se ne uporabljajo, če je:
– zaradi nujnih razlogov, ki so jih povzročile resne in nepredvidljive okoliščine in ki se nanašajo na zaščito javnega zdravja ali varnosti, varstvo živali ali zaščito rastlin, pri tehničnih predpisih, ki vsebujejo pravila o storitvah, pa tudi zaradi državne politike, predvsem pri zaščiti mladoletnih oseb, Republika Slovenija dolžna pripraviti tehnične predpise v zelo kratkem času in jih izdati in uveljaviti takoj brez možnosti kakršnihkoli posvetovanj oziroma,
– zaradi nujnih razlogov, ki so jih povzročile resne okoliščine, ki se nanašajo na zaščito varnosti in celovitost finančnega sistema, predvsem na zaščito vlagateljev, investitorjev in zavarovanih oseb, Republika Slovenija dolžna takoj izdati in uveljaviti predpise o finančnih storitvah.
V sporočilu iz 25. člena te uredbe mora pristojni organ navesti razloge, ki upravičujejo nujnost sprejetih ukrepov.
d) Notificiranje tujih ukrepov
35. člen
S prejetimi notifikacijami o ukrepih v pripravi drugih držav članic oziroma njihovih standardizacijskih organov ravna kontaktna točka skladno s smiselno uporabo 14. in 15. člena te uredbe z izjemo določb o podaljšanju roka in meddržavnih pogajanjih. Pri dostavi morebitnih pripomb na ukrep v pripravi je treba upoštevati rok treh mesecev iz 29. člena te uredbe.
Če je druga država članica vsebino notificiranega ukrepa označila za zaupno, smejo državni organi, ki sodelujejo pri obravnavi ukrepa, vključiti v strokovno delo fizične in pravne osebe iz zasebnega sektorja le ob izvedbi potrebnih ukrepov za zagotovitev varovanja zaupnosti.
Morebitne pripombe na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah iz tretje alinee 10. točke 17. člena te uredbe ali obrazložena mnenja se smejo nanašati le na vidike, ki bi lahko ovirali trgovino, morebitne pripombe na pravila o storitvah ali obrazložena mnenja pa le na prost pretok storitev ali svobodo ustanavljanja izvajalcev storitev, ne pa na fiskalne ali finančne vidike tega ukrepa.
Morebitne pripombe na tehnične predpise, ki vsebujejo pravila o storitvah, ali obrazložena mnenja se ne smejo nanašati na kateregakoli izmed ukrepov kulturne politike, zlasti na avdiovizualnem področju, ki jih države članice Evropske unije sprejmejo skladno s svojo zakonodajo, zaradi jezikovne raznolikosti, svojih posebnih nacionalnih in regionalnih značilnosti ter svoje kulturne raznolikosti.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Določbe IV. poglavja te uredbe se začnejo izvajati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma z uveljavitvijo druge mednarodne pogodbe o postopku notificiranja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo.
37. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o postopkih notifikacije po sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini in sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RS, št. 65/98).
38. člen
Ta uredba začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 392-06/2000-1
Ljubljana, dne 13. julija 2000.
Vlada Republike Slovenije
dr. Andrej Bajuk l. r.
Predsednik
* Ta uredba v celoti povzema vsebino direktive ES o postopku informiranja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (98/34/ES kot je dopolnjena z 98/48/ES).
* Izraz “ugotavljanje skladnosti” je enakovreden izrazu “presoja skladnosti”, ki je uporabljen v slovenskem prevodu sporazuma WTO/TBT.
* UNI in CEI sta v sodelovanju z Instituto superiore delle Poste e telecommunicazioni in Ministero dell’Industria poverila delo v okviru ETSI odboru CONCIT, Comitato nazionale di coordinamento per le tecnologie dell’informazione.
Priloga 1

                EVROPSKI STANDARDIZACIJSKI ORGANI
                 IZ 8. TOČKE 17. ČLENA TE UREDBE

1. Cen

European Committee for Standardisation
Evropski komite za standardizacijo

2. Cenelec

European Committee for Electrotechnical Standardisation
Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki

3. ETSI

European Telecommunications Standards Institute
Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde

Priloga 2

          NACIONALNI STANDARDIZACIJSKI ORGANI IZ DEVETE
                    TOČKE 17. ČLENA TE UREDBE

1. Belgija

IBN/BIN
Institut belge de normalisation
Belgisch Instituut voor Normalisatie
CEB/BEC
Comité électrotechnique belge
Belgisch Elektrotechnisch Comité

2. Danska

DS
Dansk Standard
NTA
Telestyrelsen, National Telecom Agency

3. Nemčija

DIN
Deutsches Institut fűr Normung e.V.
DKE
Deutsche Elektrotechnische Kommission im DIN und VDE

4. Grčija

ELOT
Hellenic Organization for Standardization

5. Španija

AENOR
Asociación Espańola de Normalización y Certificación

6. Francija

AFNOR
Association française de normalisation
UTE
Union technique de l'électricité - Bureau de normalisation aupres
de l'AFNOR

7. Irska

NSAI
National Standards Authority of Ireland
ETCI
Electrotechnical Council of Ireland

8. Italija

UNI (*)
Ente nazionale italiano di unificazione
CEI (*)
Comitato elettrotecnico italiano
(* UNI in CEI sta v sodelovanju z Instituto superiore delle Poste
e telecommunicazioni in Ministero dell'Industria poverila delo v
okviru ETSI odboru CONCIT, Comitato nazionale di coordinamento
per le tecnologie dell'informazione.)

9. Luksemburg

ITM
Inspection du travail et des mines
SEE
Service de l'énergie de l'État

10. Nizozemska

NNI
Nederlands Normalisatie-instituut
NEC
Nederlands Elektrotechnisch Comité

11. Avstrija

ON
Österreichisches Normungsinstitut
ÖVE
Österreichischer Verband für Elektrotechnik

12. Portugalska

IPQ
Instituto Portuguęs da Qualidade

13. Združeno kraljestvo

BSI
British Standards Institution
BEC
British Electrotechnical Committee

14. Finska

SFS
Suomen Standarddisoimisliitto SFS ry
Finlands Standardiseringsförbund SFS rf
THK/TFC
Telehallintokeskus
Teleförvaltningscentralen
SESKO
Suomen S-hköteknillinen Standardisoimisyhdistys SESKO ry
Finlands Elektrotekniska Standardiseringsförening SESKO rf

15. Švedska

SIS
Standardiseringen i Sverige
SEK
Svenska elektriska kommissionen
ITS
Informationstekniska standardiseringen

Priloga 3

          SEZNAM PRIMEROMA NAVEDENIH STORITEV, KI NISO
              ZAJETE V 2. TOČKI 17. ČLENA TE UREDBE

1. Storitve, ki se ne opravljajo "na daljavo"

Storitve, ki se opravljajo ob fizični prisotnosti izvajalca in
prejemnika, tudi če vključujejo uporabo elektronskih naprav:

(a) zdravniški pregledi oziroma zdravljenje v ordinaciji
splošnega zdravnika ob uporabi elektronske opreme, če je pacient
fizično prisoten;

(b) iskanje po elektronskem katalogu v trgovini v prisotnosti
stranke;

(c) rezervacija letalske vozovnice v potovalni agenciji prek
računalniške mreže v prisotnosti stranke;

(d) elektronske igre, ki so na voljo v igralnici, če je stranka
prisotna.

2. Storitve, ki se ne opravljajo "elektronsko"

- Storitve, ki imajo materialno obliko, tudi če se opravljajo
prek elektronskih naprav:

(a) avtomati za izdajanje denarja, vstopnic ali vozovnic
(bankovci, železniške vozovnice);

(b) dostop na ceste, parkirišča itd., kjer je treba plačati
pristojbino, tudi če pri vstopu/izstopu elektronske naprave
preverjajo dostop in/ali zagotavljajo pravilno plačevanje takse,

- Storitve off-line: distribucija CD-ROMOV ali programske opreme
na disketah,

- Storitve, ki se ne opravljajo prek elektronskih sistemov za
obdelavo/shranjevanje:

(a) storitve govorne telefonije;

(b) telefaks/teleks storitve;

(c) storitve, ki se opravljajo prek govorne telefonije ali faksa;

(d) posvetovanje z zdravnikom po telefonu/telefaksu;

(e) posvetovanje z odvetnikom po telefonu/telefaksu;

(f) direktno trženje po telefonu/telefaksu.

3. Storitve, ki se ne opravljajo "na zahtevo posameznih
prejemnikov storitev".

Storitve, ki se opravljajo ob prenosu podatkov brez zahteve
posameznika, sočasno za neomejeno število posameznih prejemnikov
storitev:

(a) televizijska ponudba (vključno s tako rekoč videom po želji),
skladno z drugo alineo prvega ostavka 18. člena te uredbe;

(b) radiodifuzijske storitve;

(c) teletekst (prek televizijskega signala).

Priloga 4

              SEZNAM PRIMEROMA NAVEDENIH FINANČNIH
          STORITEV, KI SO ZAJETE V DRUGI ALINEI DRUGEGA
                  ODSTAVKA 18. ČLENA TE UREDBE

- Storitve pri naložbah v vrednostne papirje,

- Posli zavarovanja in pozavarovanja,

- Bančne storitve,

- Dejavnosti povezane s pokojninskimi skladi,

- Storitve, ki se nanašajo na terminske in opcijske posle.

Te storitve zlasti vključujejo:

(a) storitve pri naložbah v vrednostne papirje iz usklajenih
predpisov o investicijskih storitvah na področju vrednostnih
papirjev; storitve skupnih investicijskih skladov,

(b) storitve, ki so zajete v dejavnostih iz usklajenih predpisov
o delu kreditnih ustanov, za katere velja medsebojno priznavanje,

(c) dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja skladno s predpisi o
neposrednem zavarovanju, vključno z neposrednim življenjskim
zavarovanjem, pozavarovanju ter retrocesiji.


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti