Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/2000 z dne 12. 5. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/2000 z dne 12. 5. 2000

Kazalo

1893. Zakon o javnih naročilih (ZJN-1), stran 4617.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih naročilih (ZJN-1)
Razglašam zakon o javnih naročilih (ZJN-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2000.
Št. 001-22-71/00
Ljubljana, dne 5. maja 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O JAVNIH NAROČILIH (ZJN-1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Predmet urejanja zakona
1. člen
(Predmet zakona)
(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev.
(2) Ta zakon določa tudi obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov na področju oddaje javnih naročil pri nabavi blaga, oddaji gradenj in naročanju storitev na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.
(3) Ta zakon določa način vodenja statističnih podatkov o oddaji javnih naročil.
(4) Ta zakon določa ustanovitev in pristojnosti Urada za javna naročila.
1.2. Izjeme pri oddaji javnih naročil, za katere se zakon ne uporablja
2. člen
(Izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)
Ta zakon se ne uporablja za naročila:
1. ki so dodeljena organizaciji, ki je sama naročnik po tem zakonu, in je ustanovljena s posebnim predpisom za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila ter ima izključno pravico opravljati take storitve,
2. za katera veljajo drugačna pravila naročanja in so dodeljena:
a) po mednarodnem sporazumu, ki opredeljuje dobavo blaga, oddajo gradenj ali storitev ali javne natečaje za načrte, ki so namenjeni skupnemu izvajanju ali izkoriščanju projekta držav ali organizacij, ki so sklenile tak sporazum. O sklenitvi takega sporazuma je treba obvestiti Evropsko komisijo,
b) družbam v Sloveniji ali v tretjih državah, skladno s sporazumom o stacioniranju enot,
c) v skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije,
3. za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade. Naročnik, ki izvaja tako naročilo, mora najmanj enkrat letno poročati vladi o teh nabavah.
1.3. Definicije pojmov
3. člen
(Pomen v zakonu uporabljenih pojmov)
(1) Za namene tega zakona je:
1. “naročnik“
a) neposredni uporabnik proračuna,
b) posredni uporabnik proračuna,
c) druge pravne osebe, ki jih ustanovi neposredni ali posredni uporabnik proračuna, s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in v katere lahko neposredni ali posredni uporabnik proračuna imenuje najmanj polovico članov uprave ali nadzornega odbora,
č) javno podjetje in njegove povezane družbe, v katerih ima neposredni ali posredni uporabnik proračuna ali drug naročnik po tem zakonu večinski delež osnovnega kapitala ali nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami ali deleži, ki jih je izdalo podjetje ali lahko imenujejo več kot polovico članov uprave ali nadzornega sveta podjetja,
d) povezana družba, ki je samostojna pravna oseba in je bodisi upravljalsko ali kako drugače povezana z osebami, navedenimi v podtočkah a), b), c) in č) tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju, financiranju in poslovanju oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko bistveno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe;
2. “javno naročilo“ – celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu;
3. “pogodba o oddaji javnega naročila“ – v skladu z izvedenim postopkom po tem zakonu v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve;
4. “ponudnik“ – dobavitelj ali izvajalec, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba;
5. “kandidat“ – oseba, katero naročnik po ugotovljeni sposobnosti povabi k oddaji ponudbe;
6. “odprti postopek“ tisti postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes, predložijo svoje ponudbe;
7. “omejeni postopek“ tisti postopek, v katerem lahko ponudbe predložijo le tisti, ki jih naročnik povabi k oddaji ponudbe po predhodno priznani sposobnosti (kandidati);
8. “postopek s pogajanji“ tisti postopek, pri katerih se naročnik pogaja z dobavitelji ali izvajalci o svoji izbiri in pogodbenih določilih;
9. “natečaj“ – oblika postopka, ki se uporabi v primeru naročila storitev za pridobitev načrta planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike, pri tem pa načrt izbira v naprej določena žirija, ne glede na dodelitev nagrade za izbrani načrt;
10. “neobičajno nizka cena“ – cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila;
11. “merilo“ – element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb;
12. “pogoj“ – element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave;
13. “kvalifikacijska zahteva“ – zahteva iz razpisne dokumentacije, ki je pomembna za izvedbo razpisanega javnega naročila in mora biti v ponudbi v celoti izpolnjena ter je pogoj za priznanje usposobljenosti ponudnika;
14. “kvalifikacijski postopek“ – način izvedbe prve faze omejenega postopka, ki se uporablja za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju;
15. “prošnja za sodelovanje“ – vloga, ki jo lahko naslovi na naročnika vsaka zainteresirana oseba v kvalifikacijskem postopku;
16. “ažuriranje meril in pogojev“ – uskladitev meril in pogojev, ki jih občasno opravi naročnik glede na tržne razmere, razvoj in druge okoliščine. Naročnik lahko ažurira merila in pogoje le v kvalifikacijskem postopku;
17. “pravočasna ponudba“ – ponudba, ki je predložena naročniku do izteka roka, določenega v razpisni dokumentaciji;
18. “pravilna ponudba“ tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije;
19. “primerna ponudba“ tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti tehničnim specifikacijam;
20. “sprejemljiva ponudba“ tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam;
21. “popust na ponudbeno ceno“ – način oblikovanja ponudbene cene, ki ga lahko ponudnik ponudi le, ko se naročilo oddaja po sklopih in ga naročnik ne sme šteti za element dodatnih ugodnosti;
22. “posebna pravica črpanja“ – obračunska enota pri Mednarodnem denarnem skladu. Uporablja se za finančne transakcije v okviru Mednarodnega monetarnega sklada ter kot merilo vrednosti. Sestavljena je iz košarice valut na podlagi gibanja menjalniških tečajev (EUR, JPY, GBP in USD). Vrednost SDR se izračunava mesečno.
(2) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, določi seznam naročnikov, ki so dolžni oddajati naročila po tem zakonu. Seznam se revidira najmanj enkrat letno. V primeru dvoma odloči vlada o tem, kdo je dolžan ravnati po tem zakonu.
1.4. Temeljna načela javnega naročanja
4. člen
(Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev)
Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila.
5. člen
(Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)
(1) Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.
(2) Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.
(3) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače. V tem primeru mora naročnik že v razpisni dokumentaciji navesti, da bo moral ponudnik zaposliti določeno število domačih podizvajalcev ali vključiti v izvedbo določeno vrednost ali količino blaga in storitev slovenskega porekla.
6. člen
(Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev)
(1) Sredstva se lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.
7. člen
(Načelo enakopravnosti ponudnikov)
(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.
(3) Ugotavljanje izvora blaga ali storitev je dopustno v primerih in za tisti namen, ko tako določa posebni predpis.
(4) Naročnik ne sme izločiti ponudbe samo zato, ker ima ponudnik sedež v državi, ki z Republiko Slovenijo nima sklenjenega sporazuma o enakopravni obravnavi domačih in tujih ponudnikov.
(5) Če Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena, sme naročnik v primeru naročanja na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju dodeliti javno naročilo domačemu ponudniku skladno z določili tega zakona.
1.5. Varstvo podatkov, dokumentiranje in evidentiranje postopka
8. člen
(Zaupnost podatkov)
(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.
(2) Naročnik sme odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.
(3) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.
9. člen
(Določitev zaupnosti)
(1) Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom za izbiro dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje zaupnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(2) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni s posebnimi predpisi kot zaupni, ne glede na stopnjo zaupnosti, morajo upoštevati zaupno naravo prejetih podatkov.
10. člen
(Dokumentacija in evidentiranje postopka)
(1) Naročnik mora evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila: izbor ponudbe, sklenitev pogodbe, izvajanje pogodbe, način oddaje dodatnih del, prevzem blaga, gradnje ali storitve, izvajanje izvajalčevih obveznosti v garancijski dobi, pogarancijsko vzdrževanje in podobno.
(2) Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.
(3) Naročnik mora voditi in hraniti evidenco o pogajanjih v postopkih, kjer je oddal javno naročilo s pogajanji.
11. člen
(Arhiviranje dokumentacije)
Naročnik mora hraniti dokumentacijo skladno s predpisi, ki urejajo področje dokumentarnega gradiva in arhiva. Naročnik pa mora hraniti dokumentacijo najmanj toliko časa, kolikor trajajo pogodbeni roki izvajanja posameznega javnega naročila.
1.6. Jezik
12. člen
(Jezik v postopku javnega naročanja)
(1) Naročnik mora pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku. Ponudnik mora predložiti ponudbo v slovenskem jeziku.
(2) Naročnik sme poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpisno dokumentacijo ali dele razpisne dokumentacije tudi v tujem jeziku. Naročnik lahko določi v razpisni dokumentaciji, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v tujem jeziku, mora naročnik navesti, kateri del ponudbe je lahko v tujem jeziku.
(3) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok.
(4) Naročnik mora navesti tisti tuji jezik, v katerem lahko ponudnik predloži ponudbo.
(5) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja razpisna dokumentacija v slovenskem jeziku ali ponudba v slovenskem jeziku.
1.7. Denarna enota
13. člen
(Določitev valute)
(1) Vrednost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji in ponudbi mora biti navedena v slovenskih tolarjih.
(2) Naročnik lahko določi, da ponudniki v svoji ponudbi navedejo tudi vrednost v drugih valutah. Pri tem mora naročnik navesti, da se za preračun v slovenske tolarje uporabi srednji tečaj Banke Slovenije, veljaven na dan odpiranja ponudb.
(3) V primeru, da smejo ponudniki predložiti ponudbo tudi v drugi valuti, mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, v katerih valutah je možno predložiti ponudbo.
1.8. Protikorupcijska določila
14. člen
(Prepoved dajanja podkupnin)
(1) Naročnik mora zavrniti ponudbo, če ponudnik, ki jo je predložil, da ali je pripravljen dati sedanjemu ali bivšemu delavcu naročnika darilo v obliki gotovine ali v kakršnikoli brezgotovinski obliki, ponudbo za zaposlitev ali kakršnokoli drugo stvar ali uslugo, katere vrednost je mogoče izraziti v denarju, kot poskus vplivanja na dejanje ali odločitev ali na nadaljnji postopek javnega naročila.
(2) Zavrnitev ponudbe in razloge zanjo mora naročnik v pisni obliki posredovati ponudniku in Uradu za javna naročila in evidentirati v dokumentaciji o javnem naročilu.
1.9. Pogoji za začetek postopka
15. člen
(Izpolnitev pogojev za začetek postopka)
(1) Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če traja izvajanje javnega naročila več let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih določa predpis o izvrševanju proračuna za posamezno leto.
(2) Če je javno naročilo investicijskega značaja, mora naročnik pripraviti investicijski program po enotni metodologiji za izdelavo programov investicijskega značaja in v skladu z načrtom razvojnih programov. Program mora potrditi predstojnik naročnika s pisnim sklepom.
16. člen
(Zagotavljanje sredstev v primeru začasnega financiranja)
Če še ni sprejet proračun Republike Slovenije, proračun lokalne skupnosti ali sprejet finančni načrt drugega naročnika, zavezanega po tem zakonu, sme naročnik pričeti postopek, vendar le do višine sredstev, določenih skladno s predpisom o začasnem financiranju.
1.10. Postopki naročanja
17. člen
(Vrste postopkov)
(1) Postopki za oddajo javnih naročil so:
1. odprti postopek,
2. omejeni postopek,
3. postopek s pogajanji.
(2) Naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti postopek.
18. člen
(Oddaja naročila po odprtem postopku)
Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji.
19. člen
(Oddaja naročila po omejenem postopku)
(1) Omejeni postopek oddaje javnega naročila je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
(2) Omejeni postopek lahko naročnik uporabi samo v primeru, ko je predmet javnega naročila tako blago, storitev ali gradnja, ki jo glede na tehnično, kadrovsko in finančno sposobnost lahko izvede le manjše število ponudnikov. Pred objavo naročila za prvo fazo omejenega postopka lahko naročnik zahteva predhodno mnenje Urada za javna naročila. Urad mora izdati mnenje v sedmih dneh po prejemu vloge. V primeru, da Urad ne izda mnenja v sedmih dneh, naročnik lahko nadaljuje s postopkom oddaje.
(3) Prvo fazo omejenega postopka lahko uporabi naročnik tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. Naročnik mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena.
20. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in po predhodni objavi)
(1) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. če naročnik v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali so ponudbe neprimerne in pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo,
2. če lahko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev,
3. kadar je nujno potrebno in v primeru nepredvidljivih dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti in ni mogoče spoštovati rokov, ki so predpisani za odprte in omejene postopke izbire izvajalca.
V primerih iz 2. in 3. točke mora naročnik predhodno pridobiti mnenje Urada za javna naročila. Urad mora izdati mnenje v sedmih dneh po prejemu vloge. V primeru, da Urad ne izda mnenja v sedmih dneh, naročnik lahko nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila.
(2) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi naročila za odprti ali omejeni postopek:
1. če v odprtem ali omejenem postopku dobi nepravilne ali nesprejemljive ponudbe, pri čemer pa se vsebina razpisne dokumentacije ne sme bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti obvestilo, da bo oddal naročilo po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v prejšnjem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za priznanje sposobnosti.
2. če v izjemnih primerih, ko narava naročila ali v naročilo vključenih tveganj ne dopušča naročniku, da bi predhodno v celoti določil ceno.
(3) Naročnik mora v pogajanjih zagotoviti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.
2. SKUPNE DOLOČBE
2.1. Začetek postopka
21. člen
(Sklep o začetku postopka)
(1) Naročnik prične postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, ki mora vsebovati najmanj naslednje elemente:
1. zaporedno številko javnega naročila za tekoče leto,
2. predmet javnega naročila,
3. vrednost javnega naročila kot jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah,
4. navedbo sklepa o potrditvi javnega naročila investicijskega značaja v skladu z enotno metodologijo, če je potrebno,
5. okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka oddaje naročila,
6. opredelitev postavke – konta za plačilo v proračunu države ali lokalne skupnosti ali finančnem načrtu.
(2) Sklep lahko vsebuje tudi druge elemente, če naročnik meni, da so potrebni za izvedbo javnega naročila.
(3) Naročnik je dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb. Naročnik lahko istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za ocenitev ponudb. Število in sestavo članov komisije naročnik določi glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka oddaje javnega naročila.
22. člen
(Pooblastilo drugi osebi za izvedbo postopka)
(1) Naročnik sme pisno pooblastiti za izvedbo postopka oddaje javnega naročila drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvede postopek v imenu in za račun naročnika.
(2) Pri oddaji naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem ali transportnem področju sme naročnik uporabiti seznam usposobljenih ponudnikov drugega naročnika. To svojo odločitev o uporabi seznama drugega naročnika mora pisno obrazložiti.
2.2. Vsebina razpisne dokumentacije
23. člen
(Priprava razpisne dokumentacije)
(1) Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.
(2) Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa.
(3) Obvezna vsebina razpisne dokumentacije v odprtem postopku in drugi fazi omejenega postopka mora, upoštevaje predmet javnega naročila, vsebovati zlasti:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. obrazec ponudbe,
4. obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika (le v primeru odprtega postopka),
5. obrazce izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisa,
6. vzorec pogodbe,
7. vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd.,
8. tehnično dokumentacijo in načrte,
9. obrazec predračuna z navodilom o izpolnitvi,
10. navedbo vrste finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, kot so različne oblike zastave vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, hipoteke, menice, jamstva, ki jih izdajajo zasebne družbe ali druge pravne osebe z ustrezno finančno boniteto, bančne garancije, zavarovanja pri zavarovalnicah in podobno.
Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe.
(4) Razpisna dokumentacija v prvi fazi omejenega postopka mora vsebovati zlasti:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. obrazec ponudbe,
4. obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika.
(5) Minister, pristojen za finance, natančneje predpiše obvezne sestavne dele razpisne dokumentacije. Z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, se določijo vrednosti, od katerih naprej mora naročnik zahtevati v postopkih oddaje javnih naročil bančno garancijo.
2.3. Dostop do razpisne dokumentacije
24. člen
(Rok za izročitev razpisne dokumentacije)
(1) Naročnik mora na dan objave javnega razpisa omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik sme zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Naročnik v odprtem postopku ne sme omejevati roka, do katerega lahko ponudniki zahtevajo razpisno dokumentacijo.
(2) Ponudniki morajo zahtevati od naročnika razpisno dokumentacijo čim prej po objavi razpisa. Naročnik mora poslati razpisno dokumentacijo najkasneje v dveh dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval.
(3) Ponudnik ne more uveljavljati naknadnih podražitev iz naslova nepopolne ali neustrezne razpisne dokumentacije, za tiste dele izvedbe javnega naročila, ki v razpisni dokumentaciji niso bili ustrezno opredeljeni, pa bi jih glede na predmet javnega naročila in na celotno dokumentacijo ponudnik lahko predvidel.
25. člen
(Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije)
(1) Če naročnik v roku, določenem za predložitev ponudb, spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, jo mora nemudoma brezplačno posredovati tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli.
(2) Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.
(3) Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.
(4) Če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, mora, glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb.
(5) O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.
2.4. Določitev vrednosti naročila
26. člen
(Določitev osnove)
(1) Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila oblikuje v smiselno zaključene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil javnemu razpisu.
(2) Ocenjena vrednost javnega naročila se določi brez davka na dodano vrednost.
(3) Tolarsko protivrednost zneskov, določenih v tem zakonu v EURO, določi 31. avgusta vsako drugo leto vlada s posebnim aktom, izdanim na podlagi tega zakona. Izračun teh vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih v EURO in EURO, izraženih v posebnih pravicah črpanja.
27. člen
(Določitev vrednosti naročila)
(1) Osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila se določi na naslednji način:
1. v primeru prodajne, najemne ali zakupne pogodbe ali pogodbe o leasingu za določeno obdobje 12 mesecev ali manj, se upošteva celotna vrednost pogodbe za ves čas njenega trajanja, če pa čas presega 12 mesecev, pa njena celotna vrednost vključuje vrednost za prvih 12 mesecev in vrednost za preostali čas do poteka pogodbe,
2. v primeru pogodbe iz prejšnje točke, sklenjene za nedoločen čas ali če obstaja dvom glede trajanja pogodbe, se upošteva njena mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(2) Če je sklenjena pogodba za nedoločen čas ali je treba pogodbo obnoviti po določenem času, se ocenjena vrednost naročila določi na naslednji način:
1. na podlagi dejanske celotne vrednosti podobnih pogodb, sklenjenih v prejšnjem proračunskem letu ali zadnjih dvanajstih mesecih, pri čemer je treba prilagoditi pričakovane spremembe po količini ali vrednosti za dvanajst mesecev od prvotne pogodbe dalje,
2. na podlagi ocenjene celotne vrednosti v dvanajstih mesecih po prvi dobavi ali za čas trajanja pogodbe, kadar je trajanje daljše od dvanajstih mesecev.
(3) Če bi predlagani obseg istovrstnih nabav lahko pripeljal do naročil, ki bi bila lahko podeljena v ločenih delih (sklopih), je treba za osnovo vzeti ocenjeno vrednost celotne vsote naročila.
28. člen
(Določitev vrednosti naročila storitev)
(1) Pri izračunu ocenjene vrednosti storitve mora naročnik upoštevati vrednost storitve in vse stroške storitve, ki jih ima ponudnik.
(2) Ne glede na prejšnji člen tega zakona mora naročnik pri izračunu ocenjene vrednosti naročila nekaterih posebnih storitev upoštevati naslednje zneske:
1. za zavarovalne storitve: višino premije,
2. za bančne in druge finančne storitve: honorarje, provizije in obresti in druge vrste plačil, ki bremenijo storitev,
3. za storitve, ki vključujejo arhitekturne storitve, industrijski dizajn, prostorsko planiranje in podobno: honorar ali provizijo.
(3) Če naročnik ne more določiti ocenjene vrednosti naročila zaradi daljšega trajanja pogodbe, naročnik določi vrednost pogodbe skladno s prvim odstavkom prejšnjega člena tega zakona.
29. člen
(Določitev vrednosti naročila za gradnje)
(1) Poleg upoštevanja določb 27. člena tega zakona za določitev vrednosti naročila, je podlaga za izračun vrednosti naročila za gradnje skupna vrednost gradnje.
(2) Pri ocenjevanju vrednosti naročila za gradnje mora naročnik vključiti vrednost vsega blaga in storitev, ki so potrebni za izvedbo naročila.
(3) Naročnik ne sme prišteti k vrednosti naročila za gradnje vrednosti blaga ali storitev, ki niso potrebni za izvršitev naročila, z namenom da bi se izognil uporabi zakona za naročila tega blaga ali teh storitev.
30. člen
(Določitev vrednosti za sklope)
(1) Če so blago, gradnje ali storitve predmet posameznih sklopov, od katerih je vsak sklop predmet posebne pogodbe, je treba pri ocenjevanju vrednosti naročila upoštevati vrednost vseh sklopov skupaj.
(2) Naročnik mora tudi posamezne sklope, katerih skupna vrednost je večja od vrednosti, določene v 83., 89., 101., 113. in 116. členu tega zakona, oddati skladno z določili tega zakona.
(3) Objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni obvezna za oddajo sklopov, katerih ocenjena vrednost je manjša od 1,000.000 EURO za gradnje oziroma 80.000 EURO za storitve in pod pogojem, da skupna vrednost tako izvzetih sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.
2.5. Splošna pravila glede določitve tehničnih elementov javnega naročanja
31. člen
(Tehnične specifikacije)
(1) Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo.
(2) Tehnične specifikacije mora naročnik določiti s sklicevanjem na zakone, tehnične predpise in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji ali s sklicevanjem na evropske standarde ali evropska tehnična soglasja ali skupne tehnične specifikacije, kadar v Republiki Sloveniji ne obstajajo slovenski tehnični predpisi in standardi.
(3) Obstoj tehničnih predpisov iz prejšnjega odstavka ugotavlja pristojno ministrstvo.
32. člen
(Uporaba tehničnih specifikacij)
(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil.
(2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen, če predmet pogodbe takšnih specifikacij ne opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.
(3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo “ali podobno“.
33. člen
(Izdaja potrdil o izpolnjevanju zahtev)
Kadar naročnik, ki naroča storitev, zahteva potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, ki ga izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi, se mora sklicevati na sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000.
34. člen
(Vsebina tehnične specifikacije oziroma projektne dokumentacije)
(1) Tehnične specifikacije in projektna dokumentacija, opredeljene v tem zakonu, pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, kjer so določene značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev. Omogočati morajo, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika.
(2) Tehnične specifikacije lahko vsebujejo zahteve glede kakovosti, učinkovitosti, varnosti, zahteve ali mere, ki se nanašajo na material, izdelek, blago ali storitev glede zagotavljanja kakovosti, terminologije, znakov, testiranj in testnih metod, pakiranja, označevanja in etiketiranja.
(3) V primeru naročil za gradnje lahko tehnične specifikacije vsebujejo tudi predpise za načrtovanje in izračun stroškov, preizkus, pregled in prevzemne pogoje ter tehnike ali metode gradnje.
35. člen
(Dovolitev izjem)
(1) Naročniku ni treba uporabljati določil 31. člena tega zakona v naslednjih primerih:
1. če standardi, tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije oziroma projektna dokumentacija ne vsebujejo nobenega določila, ki bi nakazovala na ugotavljanje skladnosti, ali če ni tehničnih sredstev za zadovoljivo ugotavljanje skladnosti izdelka ali storitve s temi standardi, tehničnimi soglasji ali splošnimi tehničnimi specifikacijami oziroma projektno dokumentacijo,
2. če bi uporaba določala vnaprej uporabo vzajemnega priznanja tipskih odobritev za telekomunikacijsko in terminalno opremo ali glede standardizacije na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij ali drugih instrumentov skupnosti na posebnih področjih blaga ali storitev,
3. če bi uporaba standardov, tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave.
4. če je obravnavno javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih standardov, tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.
(2) Naročnik, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, mora svoje razloge objaviti tudi v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji.
(3) Naročnik mora razloge iz prejšnjega odstavka na zahtevo pristojnega državnega organa, Evropske komisije ali drugih držav Skupnosti tudi obrazložiti.
36. člen
(Drugi načini določanja tehničnih specifikacij)
Če standardi, tehnične specifikacije ali splošne tehnične specifikacije ne obstajajo, se lahko tehnične specifikacije določijo na naslednji način:
1. v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Te tehnične specifikacije morajo izpolnjevati temeljne zahteve, ki veljajo v okviru Evropskih skupnosti in se uporabljajo za tehnično usklajevanje po postopkih, ki so za to posebej predvideni, še zlasti pa je navedeno treba upoštevati pri nabavi gradbenih izdelkov, informacijske tehnologije, na področju telekomunikacij in drugih specifičnih področjih storitev in blaga,
2. v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji, ki veljajo za načrtovanje, način izračunavanja, izvedbo del in uporabo materialov,
3. v skladu z drugimi dokumenti, pri čemer mora naročnik uporabiti naslednji prednostni vrstni red:
a) slovenske standarde SIST, ki so prevzeti mednarodni standardi,
b) katere koli druge nacionalne standarde,
c) tehnična soglasja, veljavna v Republiki Sloveniji.
37. člen
(Standardi)
(1) Slovenski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ v Republiki Sloveniji, in je dosegljiv javnosti.
(2) Evropski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ Evropskih skupnosti, in je dosegljiv javnosti.
(3) Tuji nacionalni standard je standard, ki ga sprejme tuj nacionalni organ, pristojen za standarde, in je dosegljiv javnosti.
(4) Drugi standardi so standardi, ki so lahko sprejeti tudi na drugačnih temeljih, kot na primer panožni standardi ali standardi v podjetju.
(5) Mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo oziroma mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti.
38. člen
(Tehnično soglasje)
(1) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo.
(2) Evropsko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena o ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za gradnjo, za katero je namenjeno. Evropsko tehnično soglasje podeli organ, pristojen za podelitev tehničnih soglasij.
(3) Evropsko tehnično soglasje se uporablja za naročila gradenj.
39. člen
(Skupna tehnična specifikacija)
Skupna tehnična specifikacija je tehnična specifikacija, določena skladno s postopkom, ki ga priznava Republika Slovenija zaradi zagotovitve enotne uporabe v vseh državah Evropske skupnosti. Skupna tehnična specifikacija mora biti objavljena v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
40. člen
(Navedba bistvenih zahtev)
Bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu, je potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.
2.6. Pogoji za udeležbo
41. člen
(Obvezni pogoji)
(1) Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.
(2) Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:
1. če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež,
2. če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
3. če mu je bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila,
4. če ni poravnaval davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež ali če ponudnik, ki ima sedež v tujini, ni poravnal v Republiki Sloveniji tistih dajatev, ki bi jih moral poravnati v Republiki Sloveniji,
5. če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom,
6. če ni finančno in poslovno sposoben,
7. če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi,
8. če je dal zavajajoče podatke glede zahteve v tem odstavku.
(3) Za izpolnjevanje obveznosti ponudnika do podizvajalcev ali ponudnikovih dobaviteljev lahko naročnik predpiše še dodatne pogoje. Sprejem teh pogojev mora ponudnik posebej potrditi v ponudbeni dokumentaciji.
(4) Ponudnik mora v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to, ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope, mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.
42. člen
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Naročnik mora od ponudnika zahtevati pisne dokaze za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
(2) Za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi in to za izpolnjevanje pogojev:
1. iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – izpisek iz sodne ali druge evidence,
2. iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – potrdilo, ki ga izda pristojni davčni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež ali pristojni organ v Republiki Sloveniji,
3. iz 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – potrdilo, ki ga izda pristojni organ, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti,
4. iz 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja ali izkazi ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji. Naročnik mora v objavi ali v povabilu na razpis in v razpisni dokumentaciji navesti, kateri element iz te točke je izbral in katere druge elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora ponudnik še predložiti,
5. iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer:
a) seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov; če so kupci oziroma naročniki storitev naročniki, opredeljeni po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda ali podpiše pristojni organ, če so bili kupci oziroma naročniki zasebne družbe ali zasebniki, mora potrdilo potrditi kupec,
b) opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter študijskih in raziskovalnih zmogljivosti,
c) navedba ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti,
č) vzorci, opis ali fotografije izdelkov, opisa in izvedba del in storitev, ki jih bo ponudnik izvedel. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi istovetnosti;
d) certifikati, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost izdelkov oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami ali standardi v razpisni dokumentaciji,
e) če gre za zapletene izdelke, zahtevnejše storitve in gradnje, ali če je predmet naročila v izjemnih primerih namenjen za posebne namene, je treba opraviti ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Pregled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter način ugotavljanja kakovosti.
(3) Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.
(4) V Republiki Sloveniji izdajajo potrdila iz 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena redna sodišča, davčna uprava ali zbornica, potrdila iz 2. točke drugega odstavka tega člena pa davčna uprava območja, na katerem ima ponudnik svoj sedež.
(5) Če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem členom in način preveritve teh listin, pripravi minister, pristojen za finance.
43. člen
(Strokovna priporočila)
(1) Če naročnik zahteva predložitev strokovnih priporočil, mora v razpisu ali povabilu in v razpisni dokumentaciji natančno navesti, katera strokovna priporočila (reference) morajo predložiti ponudniki.
(2) Obseg zahtevanih podatkov iz prejšnjega člena tega zakona mora biti omejen na predmet javnega naročila. Naročnik mora dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ugotovljene podatke sme naročnik uporabiti izključno za potrebe konkretnega naročila.
44. člen
(Nadomestna izjava)
Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež, državni organi ne izdajajo potrdil, zahtevanih v drugem odstavku 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila ne zajemajo vseh primerov, navedenih v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo.
2.7. Priznavanje sposobnosti
45. člen
(Ugotovitev sposobnosti)
(1) Naročnik mora pred oddajo naročila preveriti, če ponudnik izpolnjuje pogoje glede poslovne in finančne sposobnosti, opredeljene v 5. in 6. točki drugega odstavka 41. člena tega zakona.
(2) Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.
46. člen
(Ugotavljanje sposobnosti za podizvajalce)
(1) Naročnik lahko pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo naročila od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, če bodo izvedbo naročila delno ali v celoti zaupali podizvajalcu. V tem primeru mora ponudnik navesti ime podizvajalca in v primeru sklenitve pogodbe je isti podizvajalec tudi imenovan v pogodbi med naročnikom in izvajalcem.
(2) Ponudnik v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila proti naročniku ne glede na število podizvajalcev.
47. člen
(Predložitev skupne ponudbe)
(1) Ponudbo lahko predloži skupina izvajalcev. Naročnik ne sme od take skupine zahtevati, da se povežejo v kakšno pravno formalno obliko, da bi predložili skupno ponudbo.
(2) Naročnik pa lahko zahteva, da predloži taka skupina izvajalcev pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani na javnem razpisu in je to nujno za uspešno izvedbo pogodbe. Pravni akt o skupni izvedbi naročila mora natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila. Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.
(3) Naročnik sme zahtevati od pravnih oseb, da v ponudbi ali v prošnji za sodelovanje navedejo imena in ustrezne strokovne kvalifikacije oseb, ki bodo odgovorne za izvedbo naročila.
48. člen
(Izbira kandidatov)
(1) V prvi fazi omejenega postopka in v postopku s pogajanji mora naročnik izbrati tiste ponudnike, ki jih bo v drugi fazi kot kandidate pozval, da predložijo ponudbo ali se udeležijo pogajanj.
(2) Naročnik v prvi fazi izbere kandidate na podlagi podatkov, ki so jih predložili ponudniki, in ki dokazujejo:
– ponudnikov pravni status,
– ponudnikovo poslovno sposobnost,
– ponudnikovo finančno sposobnost,
– ponudnikovo tehnično sposobnost,
– ponudnikovo kadrovsko sposobnost.
(3) Ponudnik dokaže izpolnjevanje pogojev na način, določen v 41. in 42. členu tega zakona.
49. člen
(Določitev seznama kandidatov)
(1) Naročnik mora sestaviti seznam kandidatov in določiti obdobje, za katerega priznava usposobljenost. To obdobje ne sme trajati več kot tri leta.
(2) Če naročnik izbira izvajalca po postopku s pogajanji, ker ni prejel pravilnih ali sprejemljivih ponudb in v postopek ne vključi vseh ponudnikov iz neuspelega odprtega ali omejenega postopka, katerim je priznal sposobnost po 48. členu tega zakona, in ki so predložili, glede na zahteve v postopku javnega naročanja, pravilne ponudbe, mora objaviti obvestilo, da bo oddal naročilo po postopku s pogajanji.
2.8. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe
50. člen
(Določitev meril)
(1) Naročnik mora objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji.
(2) Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.
(3) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.
(4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.
51. člen
(Vrste meril)
(1) Merilo za ocenitev ponudbe je lahko:
1. ekonomsko najugodnejša ponudba ali
2. najnižja cena.
(2) Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila. Merila so lahko naslednja:
1. datum dobave ali zaključka del,
2. tekoči stroški,
3. stroškovna učinkovitost,
4. kakovost,
5. estetske in funkcionalne lastnosti,
6. tehnične prednosti,
7. poprodajne storitve in tehnična pomoč,
8. garancijska doba,
9. obveznosti v zvezi z rezervnimi deli,
10. pogarancijsko vzdrževanje,
11. cena in podobno.
(3) Najnižja cena pomeni, da je edino merilo le najnižja cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. V primeru uporabe tega merila naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen.
52. člen
(Ponudbe v variantah)
(1) Če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev.
(2) Če variantna ponudba ni dopustna, mora naročnik to v objavi in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.
(3) Naročnik ne sme zavrniti predložitve variante zaradi dejstva, da je bila variantna ponudba sestavljena na podlagi tehničnih specifikacij, določenih v skladu z evropskimi specifikacijami ali v skladu z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami, ki so bile priznane kot primerne za izpolnitev bistvenih zahtev.
53. člen
(Neobičajno nizka cena)
(1) Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.
(2) Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik.
(3) Naročnik lahko zavrne ponudbo, ki vsebuje neobičajno nizko ceno zaradi državne podpore, če se je o tem prej posvetoval s ponudnikom in če ponudnik ni mogel dokazati, da je bila pomoč sporočena Komisiji v skladu s 93. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ali če Evropska komisija zavrnitev odobri. Naročnik, ki zavrne ponudbo v teh primerih, mora o tem obvestiti Evropsko komisijo.
(4) Za naročila, katerih objava se opravi le v Uradnem listu Republike Slovenije, daje mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena Urad za varstvo konkurence.
54. člen
(Dodatna pojasnila in dopustni popravki)
(1) Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne.
(2) Pri oddaji javnih naročil v vrednosti nad 1.000,000.000 tolarjev mora ponudnik predložiti naročniku ponudbo in kopijo ponudbe v dveh ločenih kuvertah. Ponudba se odpre skladno z določbami tega zakona, kopija pa ostane neodprta in se izroči istočasno in neposredno Državni revizijski komisiji. Za identičnost obeh izvodov ponudbe jamči ponudnik. Če zahtevek za revizijo ni bil vložen, se deponirana kopija vrne ponudniku takoj po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo. Če ponudnik vloži zahtevek za revizijo, se deponirana kopija vrne ponudniku takoj po končanem revizijskem postopku.
(3) Naročnik lahko zahteva, da mu ponudnik predloži podatke o svojih poslovnih povezavah, če so te povezane s konkretnim javnim naročilom.
2.9. Roki v postopkih oddaje naročil
55. člen
(Rok za predložitev ponudbe)
(1) Naročnik mora objaviti v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji rok, v katerem je treba predložiti ponudbo. Rok za oddajo ponudbe, določen v objavi in razpisni dokumentaciji, mora biti isti.
(2) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, ki je določen v objavi.
(3) Naročnik mora določiti datum in uro za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.
(4) Po poteku roka ponudnik ne sme več umakniti ali spremeniti ponudbe. Če ponudnik umakne ponudbo ali jo spremeni po poteku roka ali ne sklene pogodbe, če je bila njegova ponudba izbrana, sme naročnik vnovčiti garancijo za resnost ponudbe.
(5) Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno ali po pošti.
(6) Minister, pristojen za finance, lahko s podzakonskim predpisom določi tudi druge načine predložitve ponudbe, ki morajo zagotoviti:
1. da vsaka ponudba vsebuje vse potrebne elemente za vrednotenje ponudb,
2. da je zagotovljena zaupnost vsebine ponudb do dneva odpiranja ponudb,
3. da v primeru, ko je to potrebno, ponudnik brez odlašanja pisno potrdi predano ponudbo ali pošlje originalno ponudbo,
4. da bodo ponudbe odprte šele po preteku roka za predložitev ponudb.
56. člen
(Računanje rokov)
(1) Roki za predložitev ponudbe se štejejo od dneva, ko je naročnik poslal zahtevo za objavo javnega razpisa v Uradni list Republike Slovenije. Datum odpošiljatve mora biti naveden v objavi.
(2) Če je javni razpis objavljen v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, šteje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
(3) Zahteva za objavo se pošlje po pošti, telefaksu ali v elektronski obliki. Razpis mora biti objavljen najkasneje v dvanajstih dneh od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo. Naročnik mora razpolagati z dokazom o datumu, ko je odposlal obvestilo v objavo.
57. člen
(Pravočasna ponudba)
(1) Za pravočasno šteje ponudba, ki je naročniku predložena do datuma in ure, določene v objavi.
(2) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.
(3) Če je bila ponudba predložena po poteku datuma in ure, navedene v objavi, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.
58. člen
(Določitev roka za predložitev ponudbe)
(1) Rok za predložitev ponudbe mora omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo.
(2) Pri določanju roka za predložitev ponudbe mora naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno.
59. člen
(Splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku)
(1) Če je naročnik objavil javni razpis za oddajo naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo.
(2) Če je objava opravljena le v Uradnem listu Republike Slovenije, rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 40 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo.
60. člen
(Skrajšani rok za oddajo ponudb v odprtem postopku)
(1) Rok za predložitev ponudb v odprtem postopku, določen v prvem odstavku prejšnjega člena tega zakona, se lahko nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni.
(2) Rok za predložitev ponudb v odprtem postopku, določen v drugem odstavku prejšnjega člena tega zakona, se lahko nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 30 dni.
(3) V nobenem primeru rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 22 dni od dneva, ko je bilo naročilo objave odposlano, če je naročnik poslal predhodni razpis, skladno z 67. členom tega zakona in je bila objava poslana po obrazcu za predhodno objavo Uradnemu listu Republike Slovenije oziroma Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti, kjer je to potrebno in če so bili izpolnjeni še naslednji pogoji:
– da je naročnik poslal predhodno objavo najmanj 52 dni ali največ 12 mesecev, preden je odposlal objavo javnega razpisa,
– da je bilo v predhodnem razpisu objavljenih najmanj toliko informacij, kot jih je imel naročnik na razpolago v času predhodnega razpisa.
61. člen
(Roki za sprejem prijav v omejenem postopku in v postopku s pogajanji)
(1) Rok za sprejem prijave za sodelovanje v omejenem postopku in v postopku, ki vključuje pogajanja po predhodni objavi javnega razpisa, vrednost naročila pa zahteva od naročnika, da objavi oddajo naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora biti daljši od 37 dni od dneva, ko je naročnik odposlal povabilo.
(2) Če objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni potrebna, rok za sprejem prijave za sodelovanje v omejenem postopku in v postopku, ki vključuje pogajanja po predhodni objavi javnega razpisa, mora biti daljši od 25 dni od dneva, ko je naročnik odposlal povabilo.
62. člen
(Določitev splošnega roka za sprejem ponudb v omejenem postopku)
Rok za prejem ponudb pri omejenem postopku ne sme biti krajši od 40 dni od dneva, ko je naročnik odposlal pisno vabilo, če je objava potrebna v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti in ne krajši od 30 dni od dneva, ko je naročnik odposlal pisno vabilo, če objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni potrebna.
63. člen
(Določitev splošnega roka za sprejem ponudb v omejenem postopku)
(1) Rok za predložitev ponudbe v omejenem postopku, določen v prejšnjem členu tega zakona, se lahko skrajša na 26 dni od dneva, ko je bilo naročilo objave odposlano, če je naročnik poslal predhodni razpis, skladno z 67. členom tega zakona in je bila objava poslana po obrazcu za predhodno objavo Uradnemu listu Republike Slovenije oziroma Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti, kjer je to potrebno in če je naročnik poslal predhodno objavo najmanj 52 dni ali največ 12 mesecev preden je odposlal objavo za naročilo javnega razpisa in če je bilo v predhodnem razpisu objavljenih najmanj toliko informacij, kot jih je imel naročnik na razpolago v času predhodnega razpisa.
(2) Prijava za sodelovanje v postopku za oddajo javnega naročila se lahko pošlje kot pismo, telegram, teleks, telefaks, po elektronski pošti ali se zanj zaprosi po telefonu. Če so bile prijave oddane s telegramom, teleksom, telefaksom, po elektronski pošti ali po telefonu, morajo biti potrjene s pismom, poslanim pred rokom, določenim v 59. členu tega zakona.
(3) Če je mogoče ponudbo pripraviti le na podlagi ogleda lokacije ali po pregledu dopolnilnih dokumentov, mora naročnik rok, neveden v prvem odstavku tega člena, primerno podaljšati.
64. člen
(Pogoji za dodatno skrajšanje rokov v omejenem postopku)
(1) Če zaradi nujnosti v omejenem postopku in v postopku s pogajanji ob predhodni objavi razpisa, ni mogoče upoštevati rokov, določenih v prejšnjem členu tega zakona, lahko naročnik določi naslednje roke:
1. zadnji rok za predložitev prijav za sodelovanje na razpisu ne sme biti krajši od 15 dni od datuma, ko je bil razpis odposlan,
2. zadnji rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 10 dni od datuma povabila za sodelovanje na razpisu.
(2) Če je kandidat zahteval dodatna obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo pravočasno, jih mora naročnik dostaviti najmanj štiri dni pred zadnjim datumom, določenim za prejem ponudb.
(3) Prijave in povabila za sodelovanje na razpisu je treba poslati po najhitrejši možni poti. Če ponudnik pošlje prijavo s telegramom, po teleksu, telefaksu ali po telefonu, jih mora potrditi s pismom, poslanim pred iztekom roka, določenem v prvem odstavku tega člena.
(4) Določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za naročila na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.
2.10. Objava javnega naročila
65. člen
(Način objave)
(1) Vse objave v zvezi z javnimi naročili mora naročnik objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Naročnik mora objaviti javni razpis in druge objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če javno naročilo presega vrednost, določeno za posamezne vrste javnih naročil. Objava se opravi v slovenskem jeziku, povzetek pomembnejših elementov razpisa mora biti objavljen v uradnih jezikih Evropskih skupnosti, pri čemer pa šteje za avtentično besedilo le besedilo v slovenskem jeziku. Objava v Uradnem listu Republike Slovenije ne sme biti opravljena, preden je bila odposlana zahteva za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
(3) Stroške objave v Uradnem listu Republike Slovenije nosi naročnik, stroške objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pa nosi Uradno glasilo Evropskih skupnosti.
(4) Naročnik sme objaviti obvestila o javnih naročilih ali natečajih načrtov tudi v drugih sredstvih obveščanja, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma pred objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je potrebna objava tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Tako obvestilo tudi mora vsebovati iste podatke, kot so objavljeni v uradnih listih.
(5) Minister, pristojen za finance, predpiše enotne obrazce za objave v Uradnem listu Republike Slovenije za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki objavljati po tem zakonu. Ti obrazci se uporabljajo tudi za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
66. člen
(Vrste objav)
(1) Vrste objav so:
1. predhodni razpis,
2. javni razpis,
3. obvestilo o oddaji naročila,
4. javni razpis za kvalifikacijo ponudnikov,
5. periodično informativno obvestilo.
(2) Naročnik v omejenem postopku za oddajo naročila objavi javni razpis le v prvi fazi za oddajo ponudb za ugotovitev usposobljenosti, v drugi fazi pa povabi kandidate k oddaji ponudb.
(3) Objava javnega razpisa za kvalifikacijo ponudnikov in objava periodičnega informativnega obvestila se opravi le v primeru oddaje naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.
67. člen
(Predhodni razpis)
(1) Za načrtovana javna naročila, ki presegajo okvirno vrednost 750.000 EURO, mora naročnik najmanj enkrat letno objaviti s predhodnim razpisom namero o oddaji javnega naročila.
(2) Naročnik mora predhodni razpis objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
(3) V primeru naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju mora biti predhodni razpis opravljen največ dvanajst mesecev pred datumom, ko naročnik pošlje povabilo za sodelovanje v omejenem postopku ali postopku s pogajanji, pri čemer mora upoštevati tudi roke, določene za predložitev ponudb, opredeljene v tem zakonu.
68. člen
(Javni razpis)
(1) Javni razpis mora naročnik objaviti v naslednjih primerih:
1. v primeru oddaje naročila po odprtem postopku,
2. v prvi fazi omejenega postopka,
3. v primeru oddaje naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Javni razpis mora vsebovati podatke o naročniku, predmetu naročila, pogoje za sodelovanje, merila, čas in kraj dviga razpisne dokumentacije, čas in kraj oddaje ponudb, okvirni datum odločitve o sprejemu ponudbe in navedbo kontaktne osebe, ki nudi dodatne informacije. Vsebovani so lahko tudi drugi podatki, če naročnik ocenjuje, da so potrebni za obveščenost ponudnikov.
69. člen
(Vsebina povabila za oddajo ponudbe v omejenem postopku)
Naročnik mora povabiti izbrane kandidate k predložitvi ponudb istočasno in v pisni obliki. Povabilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. naslov, kjer lahko kandidat zahteva razpisno dokumentacijo in dopolnilno dokumentacijo in zadnji rok za tako zahtevo ter navedbo zneska in pogoje plačila za razpisno dokumentacijo,
2. zadnji rok za sprejem ponudb, naslov, na katerega je treba poslati ponudbo in jezik, v katerem mora biti sestavljena ponudba,
3. reference ponudnika s področja, na katerega se nanaša naročilo,
4. seznam listin, ki jih je treba priložiti kot prilogo za preverjanje kandidatovih navedb, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati ali kot dopolnitev podatkov za dokazovanje finančne in poslovne sposobnosti in sposobnosti za izvedbo naročila, ki je predmet razpisa,
5. datum odpiranja ponudb.
70. člen
(Obvestilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora objaviti izid postopka za oddajo javnega naročila, ne glede na vrsto postopka, najkasneje v štirinajstih dneh po sklenitvi pogodbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če je bila objava oddaje naročila objavljena tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, je treba opraviti objavo izida postopka za oddajo naročila tudi v tem glasilu.
71. člen
(Javni razpis za kvalifikacijo ponudnikov)
(1) Naročnik sme določiti izbor najugodnejše ponudbe na podlagi določitve posebnega sistema omejenega postopka izbire ponudnikov (kvalifikacijski postopek). V tem primeru mora naročnik zagotoviti različnim ponudnikom, da kadarkoli zahtevajo ugotovitev sposobnosti za sodelovanje v postopku. Če poteka razpis po kvalifikacijskem sistemu, morajo biti ponudniki po postopku izbire s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali udeleženci v postopku, ki vključuje pogajanja, izbrani izmed kandidatov, skladno s takim načinom izbiranja.
(2) V kvalifikacijskem postopku pripravi naročnik obvestilo, ki mora vsebovati naslednje podatke:
1. naziv naročnika, naslov, številko telefona, telefaksa, teleksa in telegrafski naslov,
2. namen uporabe kvalifikacijskega sistema,
3. naslov, kjer lahko dobavitelji in izvajalci dobijo obvestilo v zvezi s sodelovanjem v kvalifikacijskem postopku,
4. trajanje kvalifikacijskega postopka, če je možno.
(3) Naročnik mora obvestiti ponudnike o času kvalifikacije v primernem roku. Če naročnik ocenjuje, da bo odločanje trajalo več kot šest mesecev od dneva predložitve prošnje za sodelovanje, mora naročnik obvestiti prosilce v dveh mesecih od dneva predložitve ponudbe o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka ter o dnevu odločitve o sprejemu oziroma o zavrnitvi prošnje.
(4) Kvalifikacijski postopek lahko vključuje različne stopnje kvalifikacije. Zastavljen mora biti na podlagi nediskriminatornih meril in pogojev, ki jih določi vnaprej naročnik. Naročnik sme merila in pogoje po potrebi ažurirati. Če je možno, mora naročnik kot referenco navesti izpolnjevanje evropskih standardov.
(5) Merila in pogoji morajo biti na voljo vsem zainteresiranim dobaviteljem in izvajalcem, če ti le-to zahtevajo. Naročnik jih mora obvestiti tudi o ažuriranju meril in pogojev. Če naročnik meni, da njegov sistem kvalifikacije izpolnjuje tudi zahteve drugih naročnikov, mora zainteresiranim dobaviteljem in izvajalcem sporočiti imena teh drugih naročnikov.
(6) Kvalifikacijski postopek uporabi naročnik za oddajo naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.
72. člen
(Periodično informativno obvestilo)
(1) Če je obvestilo objavljeno v obliki periodičnega informativnega obvestila, se mora obvestilo natančno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano.
(2) V obvestilu mora biti navedeno, da bo naročilo dodeljeno po omejenem postopku ali po postopku, ki vključuje pogajanja, vendar brez naknadne dodatne objave obvestila o razpisu ter povabila vsem zainteresiranim ponudnikom, da se za sodelovanje prijavijo pisno.
(3) Naročniki morajo povabiti vse kandidate, da potrdijo svoj interes za sodelovanje na podlagi natančnih obvestil o konkretnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.
2.11. Odpiranje ponudb
73. člen
(Javno odpiranje ponudb)
Odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka je javno. Naročnik sme zaradi zavarovanja uradne, vojaške ali državne skrivnosti določiti, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo odločitev mora sporočiti v objavi javnega naročila.
74. člen
(Zapisnik o odpiranju ponudb)
(1) Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.
(2) Naročnik mora ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejši postopek odpiranja ponudb v odprtem in omejenem postopku ter postopku s pogajanji in enotni obrazec za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb.
75. člen
(Izročitev zapisnika o odpiranju ponudb)
Po končanem postopku odpiranja ponudb naročnik najkasneje v treh dneh pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe.
2.12. Oddaja naročila
76. člen
(Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe)
(1) Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.
(2) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.
(3) V primeru, da naročnik prejme samo neprimerne ali samo nesprejemljive ponudbe, lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila po določbah 20. člena tega zakona.
(4) Naročnik sme zahtevati od ponudnikov ali kandidatov, da v roku, ki ni daljši od 20 dni, predložijo dodatne dokaze o izpolnjevanju pogojev, vendar le v primeru, če ponudnik ali kandidat ni mogel pridobiti zahtevanih listin, ker se ne izdajajo po predpisih države, kjer ima sedež. Naročnik mora v tem primeru navesti, katere listine ali druge dokaze mu morajo predložiti.
77. člen
(Zavrnitev vseh ponudb)
(1) Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti. Navedeno odločitev mora poslati v objavo Uradnemu listu Republike Slovenije in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti.
(2) Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o svoji odločitvi takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek. Obvestilo mora biti pisno.
78. člen
(Poročilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu. Pisno poročilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. ime in naslov naročnika,
2. predmet in vrednost naročila,
3. imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev,
4. ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, če je ponudnik navedel, da bo naročilo izvedel s pomočjo podizvajalcev, tudi vsak del izvedbe naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec,
5. pri postopkih izbire izvajalca s pogajanji okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka s pogajanji.
(2) Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila.
79. člen
(Rok in vsebina obvestila)
(1) Na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, mu pošlje naročnik tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ponudnik sme zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila najkasneje v osmih dneh od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona. Od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.
(2) Naročnik mora v petnajstih dneh od prejema pisne zahteve, ki jo posreduje ponudnik ali kandidat, katerega ponudba ali vloga ni bila sprejeta, ponudnika oziroma kandidata obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila zavrnjena njegova ponudba ali vloga. Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.
(3) Naročnik sme zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu delno ali v celoti, če bi lahko bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko kako drugače v nasprotju z javnim interesom s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika, če bi obvestilo vsebovalo podatke, ki jih drug predpis določa kot zaupne ali bi sporočeni podatki lahko vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili o varstvu podatkov v postopkih naročanja. Naročnik pa ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.
80. člen
(Zavrnitev vloge za kvalifikacijo)
(1) Naročnik mora predlagatelja, katerega prošnjo za kvalifikacijo je zavrnil, obvestiti o svoji odločitvi in o razlogih za zavrnitev. Razlogi za zavrnitev lahko temeljijo izključno na merilih za kvalifikacijo.
(2) Pisno poročilo o kvalificiranih dobaviteljih in izvajalcih mora naročnik hraniti. Lahko ga razdeli v kategorije, skladno z vrsto naročila, za katerega kvalifikacija velja.
81. člen
(Izključitev kandidata s seznama kvalificiranih ponudnikov)
Naročnik lahko izključi kandidata s seznama kvalificiranih ponudnikov le iz razlogov, ki temeljijo na vnaprej postavljenih merilih. O tem, da je kvalificirani ponudnik izključen iz seznama, mora naročnik predhodno pisno obvestiti dobavitelje in izvajalce, poleg tega mora navesti tudi razloge, ki opravičujejo izključitev ponudnika iz seznama kvalificiranih ponudnikov.
3. POSEBNE DOLOČBE ZA ODDAJO NAROČILA ZA BLAGO, GRADNJE IN STORITVE IN ZA ODDAJO NAROČILA ZA BLAGO, GRADNJE IN STORITVE NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM IN TELEKOMUNIKACIJSKEM PODROČJU
3.1. Naročanje blaga
82. člen
(Opredelitev predmeta naročila blaga)
(1) Predmet naročila, ki je opredeljen v tem poglavju, je nakup, najem in zakup blaga z možnostjo nakupa ali brez te možnosti ali nakup na obroke. Vrste blaga, ki so predmet naročanja po tem poglavju, predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Naročilo blaga lahko vsebuje tudi naročilo storitve, če je storitev nujno vezana na dobavo blaga, kot na primer montaža, prevoz, zavarovanje ali druge storitve na lokaciji, ki jo določi naročnik.
83. člen
(Objava naročila)
Naročnik mora objaviti naročilo za nabavo blaga tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je ocenjena vrednost naročila večja od:
1. 200.000 posebnih pravic črpanja:
za blago, ki ga naročajo uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vključno s pogodbami, ki jih sklepajo navedeni naročniki na področju obrambe in za to blago ne obstajajo standardi in tehnični predpisi, skladno s splošnimi pravili na tehničnem področju javnega naročanja (2.5. poglavje tega zakona),
2. 130.000 posebnih pravic črpanja:
za blago, ki ga naroča uporabnik državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; če gre za naročnika, ki je pristojen za področje obrambe, to velja le za blago, za katerega ne obstajajo standardi in tehnični predpisi, skladno s splošnimi pravili na tehničnem področju javnega naročanja (2.11. poglavje tega zakona).
84. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)
Poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena tega zakona, sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo izdelkov, materiala ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječih izdelkov, materiala ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja ali izvajalca storitev prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem,
2. če je blago namenjeno izključno le za potrebe raziskave, poskusa, študije ali razvoja, ne da bi naročnik s tem blagom skušal nadalje karkoli zaslužiti ali si povrniti stroške raziskave ali razvoja.
85. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi skladno z določbami drugega odstavka 20. člena tega zakona.
3.2. Naročanje gradenj
86. člen
(Opredelitev predmeta naročila gradnje)
Predmet javnega naročila za gradnje je:
1. izvedba dela,
2. projektiranje in izvedba del, povezanih z določenimi dejavnostmi, navedenimi v prilogi številka II, ki je sestavni del tega zakona,
3. delo pri izgradnji celotnega objekta, ki izpolnjuje vse gospodarske in tehnične pogoje naročnika.
87. člen
(Objava naročila)
(1) Naročnik mora objaviti naročilo za oddajo gradenj tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:
1. 5,000.000 posebnih pravic črpanja:
– za gradnjo,
2. 5,000.000 EURO:
– za gradnjo, ki se odda po prvem odstavku 88. člena tega zakona.
(2) Naročnik mora objaviti takoj po sprejetju proračuna s predhodnim informativnim obvestilom predvidena naročila za oddajo gradenj, če vrednost gradenj presega 750.000 EURO.
88. člen
(Oddaja naročila pri subvencionirani gradnji)
(1) Določila tega zakona se uporabljajo tudi za izvedbo tistih gradenj, za katera pridobi investitor subvencijo od neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna in znaša subvencija več kot 50 odstotkov.
(2) Določila prvega odstavka se uporabljajo za naročila, ki so povezana z gradbenimi deli za bolnišnice, za objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, za šolske in univerzitetne zgradbe ter zgradbe, ki se uporabljajo za upravne namene ter za gradnje na področju nizkih gradenj, skladno s prilogo II.
89. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)
Poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena tega zakona, sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu del ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo:
a) ko takšnih dodatnih del ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo nepremostljive ovire za naročnika ali
b) ko so gradnje ali storitve, čeprav bi jih lahko naročnik oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila, nujno potrebne za nadaljnje faze izvedbe, pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila,
2. če gre za nove storitve ali gradnje, ki so ponovitev podobnih storitev ali gradenj in jih izvaja isti izvajalec, ki mu je oddal naročnik prejšnje naročilo, vendar pod pogojem, da take storitve ali gradnje ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo oddano prvo naročilo po javnem razpisu. Naročnik mora že v prvi objavi razpisa navesti navedeno možnost. Naročnik lahko odda naročilo po tej točki le, če še niso pretekla tri leta od sklenitve prve pogodbe.
90. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi v primerih iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in naročilo, kjer je gradnja vključena ali opravljena izključno za potrebe razvoja, poskusa ali raziskave in ni namenjena poslovnim potrebam naročnika ali nadomestilu stroškov raziskave ali razvoja.
91. člen
(Izpolnjevanje posebnih pogojev za oddajo naročila)
(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede, kateri pristojni organ daje ustrezna veljavna obvestila glede obveznosti, katerih izpolnjevanje je povezano z določbami o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji, veljavnimi v Republiki Sloveniji.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora naročnik od ponudnikov ali kandidatov zahtevati, da pri sestavljanju svojih ponudb izrecno navedejo, da so upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev. Naročnik mora na upoštevanje predpisov s strani ponudnika ali kandidata še posebej paziti, če nenormalno nizka ponudba izhaja iz neupoštevanja navedenih predpisov.
92. člen
(Seznam usposobljenih izvajalcev gradenj)
(1) Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) na podlagi javnega poziva pripravita seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, pri čemer morata upoštevati določila tega zakona o izpolnjevanju pogojev, določenih v 1., 2., 3. in 5. točki drugega odstavka 41. člena tega zakona in določila predpisov, ki veljajo za graditev objektov v Republiki Sloveniji. Na seznam se lahko vpišejo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, tudi izvajalci iz drugih držav, če ima o tem Republika Slovenija sklenjen poseben sporazum. Če zbornica na kakršen koli način ugotovi, da na seznam vpisani izvajalec ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev, ga mora najkasneje v osmih dneh od te ugotovitve pisno pozvati, da ponovno dokaže izpolnjevanje pogojev.
(2) Izvajalec, ki je vpisan v seznamu iz prejšnjega odstavka, lahko za vsako naročilo, v katerem sodeluje, predloži potrdilo o vpisu v seznam. Potrdilo o vpisu velja eno leto in je uradna listina.
(3) Ne glede na izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka pa mora naročnik za vsako naročilo posebej zahtevati, da mu ponudnik ali kandidat predloži izjavo, da redno izpolnjuje minimalne zahteve iz kolektivne pogodbe ter da redno in pravočasno izpolnjuje svoje obveznosti do svojih podizvajalcev.
(4) Za izpolnjevanje obveznosti izvajalca do podizvajalca lahko naročnik v razpisnih pogojih predpiše posebne pogoje. Sprejem teh pogojev mora ponudnik posebej potrditi, da bi bila njegova ponudba sprejemljiva.
3.3. Naročanje storitev
93. člen
(Opredelitev predmeta naročila storitve)
(1) Predmet naročila storitev so storitve, navedene v prilogi I A in I B, ki sta sestavni del tega zakona in to:
1. storitve, ki se neposredno subvencionirajo iz proračuna z več kot 50 odstotki, vendar pa naročnik ni neposredni uporabnik proračuna, ampak drug naročnik,
2. storitve, navedene v seznamu storitev, v prilogi številka I B,
3. storitve iz 8. točke v seznamu storitev, v prilogi številka I A,
4. telekomunikacijske storitve iz 5. točke v prilogi številka I A.
(2) Predmet naročila storitev so tudi storitve, navedene v seznamu storitev I A, razen storitev, opredeljenih v 3. in 4. točki prejšnjega odstavka.
94. člen
(Storitve, za katere se zakon ne uporablja)
Zakon se ne uporablja:
– za storitve, ki so navedene v 2. členu tega zakona,
– za nakup ali najem zemljišča, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; vendar pa je predmet naročila sklenitev pogodbe o finančni storitvi (kredit, posojilo) za najem ali nakup, ki se sklepa v kakršni koli obliki istočasno, pred ali po sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu,
– za nakup, razvoj, produkcijo in koprodukcijo radijskega in televizijskega programa ali časa za oddajanje programa,
– za storitve glasovne telefonije, teleksa, radiotelefonije, paginga in satelitskih storitev,
– za arbitražo in pomiritev,
– za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih inštrumentov in storitve Banke Slovenije,
– za pogodbe o zaposlitvi,
– za storitve razvoja in raziskav, razen v primerih, ko korist od raziskave uporabi izključno naročnik za svoje potrebe in pod pogojem, da to storitev naročnik v celoti plača.
95. člen
(Določitev spodnje vrednosti za storitve)
Naročnik mora objaviti javno naročilo za storitve v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:
1. 200.000 EURO za storitve:
– po 1. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,
– po 2. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,
– po 3. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,
– po 4. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona.
2. 130.000 posebnih pravic črpanja za:
– storitve, navedene v dodatku I A, razen storitev po 3. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,
– storitve, ki jih naročajo neposredni uporabniki državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti.
3. 200.000 posebnih pravic črpanja:
– za vsa naročila, razen za naročila, navedena v drugi alinei prejšnje točke tega člena.
96. člen
(Oddaja naročila z natečajem)
(1) Naročnik odda naročilo z natečajem v primerih oddaje naročila na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja, arhitekture, gradbeništva, inženiringa, oblikovanja in informatike in lahko obsega tudi nadaljnjo izdelavo tistih sestavnih delov projektne dokumentacije, za katere se z natečajem išče idejna zasnova.
(2) Načrt ali program, za katerega se podeli nagrada ali se odda brez podelitve nagrade, mora izbrati neodvisna žirija. V žiriji smejo sodelovati le fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če naročnik zahteva od udeležencev natečaja še dodatna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije najmanj enaka strokovna znanja in izkušnje.
(3) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svoje odločitve. Udeležba na natečaju mora biti anonimna. Odločitev žirije mora biti sprejeta izključno na podlagi meril iz 51. člena tega zakona.
97. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)
Poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena tega zakona, sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu del ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo:
a) ko takšnih dodatnih storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo nepremostljive ovire za naročnika ali
b) ko so storitve čeprav bi jih lahko naročnik oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila, nujno potrebne za nadaljnje faze izvedbe,
pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila;
2. če gre za nove storitve, ki so ponovitev podobnih storitev in jih izvaja isti izvajalec, ki mu je oddal naročnik prejšnje naročilo, vendar pod pogojem, da take storitve ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo oddano prvo naročilo po javnem razpisu. Naročnik mora že v prvi objavi razpisa navesti navedeno možnost. Naročnik lahko odda naročilo po tej točki le, če še niso pretekla tri leta od sklenitve prve pogodbe;
3. ko se določeno naročilo oddaja na podlagi natečaja načrtov in ga je treba dodeliti enemu kandidatu ali enemu od več uspešnih kandidatov. Če je več kandidatov, mora naročnik povabiti na pogajanja vse uspešne kandidate.
98. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)
Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi v primeru, skladno z drugim odstavkom 20. člena tega zakona in če je narava storitev, še zlasti intelektualnih storitev in storitev, ki sodijo v 6. kategorijo storitev iz priloge I A, takšna, da ni mogoče specificirati naročila s tako natančnostjo, da bi se lahko naročilo dodelilo z izbiro najugodnejše ponudbe po odprtem postopku ali omejenem postopku.
99. člen
(Natečaj kot sestavni del druge storitve)
(1) Predmet naročila po tem zakonu so natečaji načrtov, ki so sestavni del postopka za oddajo naročila za storitve, navedene v:
– prilogi I B,
– prilogi I A, razen storitev glasovne telefonije, radiotelefonije, paginga in satelitskih storitev iz 5. točke priloge I A.
(2) Glede objav naročil storitev po tem členu tega zakona se uporabljajo vrednosti, navedene v 95. členu tega zakona.
100. člen
(Natečaj kot samostojna storitev)
(1) Predmet naročila po tem zakonu so tudi samostojni natečaji načrtov s podelitvijo nagrade in plačil udeležencem, v naslednjih primerih storitev:
– iz priloge I B,
– iz priloge I A, razen storitev glasovne telefonije, radiotelefonije, paginga in satelitskih storitev iz 5. točke priloge I A.
(2) Glede objav naročil storitev po tem členu se uporabljajo vrednosti, navedene v 95. členu tega zakona.
101. člen
(Uporaba skupnih določb za posebne vrste storitev)
Naročila, katerih predmet so storitve, navedene v prilogi I A in I B, mora naročnik oddati skladno z določili, ki opredeljujejo način izbire postopka oddaje naročila, splošna pravila na tehničnem področju, določbe o oglaševanju, določila o priznavanju sposobnosti in pogoje za sodelovanje, naročilo storitev, če je vrednost storitve iz priloge I A večja od vrednosti storitve iz priloge I B. Če je vrednost storitve iz priloge I A nižja od vrednosti storitve iz priloge I B, mora oddati naročnik naročilo skladno s splošnimi pravili na tehničnem področju in 102. členom tega zakona.
Obvestilo o oddaji storitve
102. člen
(1) Če naročnik dodeli storitev, mora obvestilo o oddaji poslati v objavo Uradnemu listu Republike Slovenije in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti, če presega vrednosti, navedene v 95. členu tega zakona.
(2) Ne glede na splošna določila o objavi, mora biti obvestilo o oddaji naročila za storitev objavljeno na naslednji način:
1. v primeru objave naročila za storitve iz priloge I A, skladno z določili 31. do 36. člena tega zakona, 46. do 48. člena tega zakona in 65. do 72. člena tega zakona, s tem, da mora biti obvestilo odposlano v objavo najkasneje 48 dni po sklenitvi pogodbe,
2. v primeru natečaja načrtov, skladno z določili 65. do 72. člena tega zakona, s tem, da mora biti obvestilo odposlano v objavo najkasneje 48 dni po zaključku natečaja.
3.4. Oddaja naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju
Predmet naročila
103. člen
Javna naročila na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju so tista naročila, katerih predmet je:
1. oskrbovanje ali delovanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo:
– pitne vode,
– elektrike,
– plina in toplote
– ali dobava pitne vode, elektrike, plina ali toplote do takšnih omrežij;
2. izraba geografskega območja za namen:
– iskanja ali črpanja nafte in plina ter iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih‚ trdih goriv,
– izgradnje, obratovanja in oskrbovanja letališča, morskega ali rečnega pristanišča ali drugih terminalnih objektov za prevoznike v zračnem, pomorskem ali rečnem transportu;
3. delovanje omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železniškega transporta, avtomatiziranih sistemov, avtobusa in telegrafije. Pri transportnih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev zagotavlja v skladu s pogoji delovanja, kot so na primer oskrbovanje cest, razpoložljivost ali pogostost storitve in so ti pogoji določeni v posebnih predpisih, ki jih je sprejel pristojni organ;
4. oskrbovanje ali delovanje javnih telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanje ene ali več javnih telekomunikacijskih storitev, razen za naročila, ki jih naročniki, ki opravljajo navedeno dejavnost, dodelijo za nakupe, ki so namenjeni izključno temu, da se usposobijo za zagotavljanje ene ali več telekomunikacijskih storitev in če lahko druge organizacije prosto ponujajo enake storitve na istem geografskem območju in pod bistveno enakimi pogoji.
104. člen
(Oddaja naročila, če je podeljena posebna ali izključna pravica)
(1) Če država ali lokalna skupnost podeli s posebnim zakonom, uredbo ali drugim aktom posebne ali izključne pravice za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena tega zakona, mora prejemnik posebne ali izključne pravice pri nabavi blaga, storitev in gradenj ravnati kot naročnik po tem zakonu. Za podelitev posebnih in izključnih pravic po tem zakonu se ne štejejo pravice, podeljene s koncesijsko pogodbo osebi, ki ni naročnik po tem zakonu.
(2) Posebna ali izključna pravica po tem zakonu pomeni, da lahko prejemnik teh pravic za izgradnjo omrežij ali naprav, določenih v prejšnjem členu tega zakona, izkoristi postopek razlastitve ali da lahko postavi opremo za omrežje na javno pot, pod njo ali nad njo.
(3) Šteje se, da ima prejemnik posebne in izključne pravice tudi v primeru iz 1. točke 97. člena tega zakona, ko dobavlja pitno vodo, elektriko, plin ali toploto omrežju, ki ga upravlja druga oseba.
105. člen
(Zagotovitev enakih pogojev)
Zagotavljanje storitev javnega avtobusnega prevoza po tem zakonu ne šteje za dejavnost, ki je opredeljena v 3. točki 103. člena tega zakona, če lahko drugi izvajalci prosto opravljajo iste storitve na istem območju pod enakimi pogoji.
106. člen
(Določitev izjem)
Dobava pitne vode, elektrike, plina in toplote omrežjem, ki zagotavljajo javno storitev, ki jo opravlja oseba, ki ni naročnik po tem zakonu, se ne šteje za dejavnost, opredeljeno v 103. členu tega zakona v naslednjih primerih:
a) v primeru vode in elektrike:
– če oseba, ki ni naročnik po tem zakonu, črpa pitno vodo ali proizvaja elektriko, ker je njuna poraba potrebna za izvrševanje dejavnosti, ki niso opredeljene v 103. členu tega zakona,
– če je dobava javnim omrežjem odvisna samo od lastne porabe osebe, ki ni naročnik po tem zakonu in ne presega 30% njene celotne proizvodnje pitne vode ali električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom;
b) v primeru plina in toplote:
– če je proizvodnja plina ali toplote s strani osebe, ki ni naročnik po tem zakonu, neizogibna posledica izvrševanja dejavnosti, ki ni navedena v 103. členu tega zakona,
– če je dobava javnim omrežjem namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20% prihodka organizacije glede na povprečje v prejšnjih letih, vključno s tekočim letom.
107. člen
(Dodatna naročila)
Predmet naročila na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju so tudi naslednja naročila:
1. ki so povezana s projekti vodnega inženirstva, irigacijo ali izsuševanjem zemljišč, če količina vode, namenjene za dobavo pitne vode, pomeni več kot 20% celotne količine vode, ki se jo zagotavlja s tem projektom ali irigacijo ali izsuševalnimi napravami,
2. ki so v zvezi z ravnanjem z odpadnimi vodami ali njihovim čiščenjem.
108. člen
(Oddaja naročila pridruženemu ali mešanemu podjetju)
Če naročnik odda javno naročilo na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, pridruženemu ali mešanemu podjetju, skladno s 6. točko 109. člena tega zakona, mora dostaviti Evropski komisiji na njeno zahtevo naslednje podatke:
1. ime podjetja,
2. vrsto in vrednost naročila storitve,
3. dokaze, za katere Evropska komisija meni, da so potrebni, da je razmerje med podjetjem, ki mu je bilo naročilo dodeljeno, in naročnikom v skladu z zahtevami, opredeljenimi v tem zakonu.
109. člen
(Naročila, za katera se ta zakon ne uporablja)
Poleg naročil, ki niso predmet tega zakona po 2. členu tega zakona, se ta zakon na področju javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju ne uporablja za naročila:
1. ki jih naročnik, pristojen za oskrbovanje ali delovanje javnih telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanje javnih telekomunikacijskih storitev dodeli za nakup, namenjen izključno temu, da se usposobi za zagotavljanje ene ali več telekomunikacijskih storitev in kadar lahko druga organizacija prosto ponuja enake storitve na istem geografskem območju in po bistveno enakih pogojih,
2. ki jih naročnik dodeli za nakup vode,
3. ki jih naročnik dodeli za dobavo elektrike ali goriva za proizvodnjo energije,
4. javni natečaj za načrte, ki jih naročnik dodeli ali organizira v drug namen, kot je opredeljen v 103. členu tega zakona,
5. za opravljanje dejavnosti iz 103. člena tega zakona v drugi državi, ki ni članica Evropske skupnosti, pod pogojem, da ne vključuje fizične uporabe omrežja ali geografskega območja v državah Evropskih skupnosti,
6. storitve, ki jih naročnik dodeli mešanemu podjetju, ki ga je ustanovilo več naročnikov zaradi izvrševanja določene dejavnosti na področju:
a) oskrbovanja ali delovanja stalnih omrežij, ki so namenjene zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom ali razdelitvijo pitne vode, elektrike, plina in toplote ali dobave pitne vode, elektrike, plina ali toplote do takšnih omrežij,
b) izrabe geografskega območja za oskrbovanje letališč, morskih pristanišč ali drugih terminalov za prevoze v zračnem ali pomorskem prevozu,
c) delovanja omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železniškega prevoza, avtomatiziranih sistemov, avtobusa in telegrafije. Šteje se, da prevozno omrežje obstaja, če se storitev zagotavlja v skladu s pogoji delovanja, kot so oskrbovanje cest, razpoložljivost ali pogostost storitve in jih je predpisal organ, pristojen za promet,
č) oskrbovanja ali delovanja javnih telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanju telekomunikacijskih storitev,
7. storitve, ki jo naročnik dodeli pridruženemu podjetju. Pri oddaji je treba upoštevati pogoj, da je pridruženo podjetje ali mešana družba dosegla najmanj 80% povprečnega prihodka od storitev v Republiki Sloveniji v zadnjih treh letih pri izvajanju navedenih storitev za družbe, katerim je pridružena.
110. člen
(Oddaja naročila brez predhodne objave)
Naročnik lahko odda naročilo brez predhodne objave javnega razpisa v naslednjih primerih:
1. če na postopek s predhodnim javnim pozivom za predložitev ponudb ne dobi ponudb ali primernih ponudb pod pogojem, da se prvotni pogoji naročila bistveno ne spremenijo,
2. če je cilj naročila samo raziskava, poskus, študija ali razvoj in ne zagotavljanje dobička ali nadomestilo stroškov raziskave in razvoja, in če oddaja takega naročila ne določa ali omejuje nadaljnje oddaje naročil, kjer je treba zagotoviti konkurenco med ponudniki,
3. če lahko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev,
4. če nastopijo razlogi, ki jih naročnik ni mogel predvideti in jih ni mogoče pripisati ravnanju naročnika in, ki ne dopuščajo, da se upoštevajo roki za izvedbo javnega razpisa,
5. ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjena za delno nadomestilo izdelkov, materiala ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječih izdelkov, materiala ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja ali izvajalca storitev prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem,
6. za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah,
7. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu gradenj ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo:
a) ko takšnih dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo velike neprijetnosti za naročnika ali
b) ko so gradnje ali storitve nujno potrebne za nadaljnje faze izvedbe, čeprav bi jih lahko naročnik oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila, pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 25% zneska glavnega naročila,
8. če gre za nove storitve ali gradnje, ki so ponovitev podobnih storitev ali gradenj in jih izvaja isti izvajalec, ki mu je oddal naročnik prejšnje naročilo, vendar pod pogojem, da take storitve ali gradnje ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo oddano prvo naročilo po javnem razpisu. Naročnik mora že v prvi objavi razpisa navesti navedeno možnost. Naročnik lahko odda naročilo po tej točki le, če še niso pretekla tri leta od sklenitve prve pogodbe,
9. za nabave, ko se nabavlja blago zaradi ugodne priložnosti, ki traja zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od tržne cene,
10. za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo ostali upniki, skladno s predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji,
11. če je naročilo storitve del nadaljnjega natečaja načrtov, ki je izveden skladno s tem zakonom in mora biti oddan enemu ali več dobitnikom tega natečaja. Naročnik mora v tem primeru povabiti vse sodelujoče na pogajanja,
12. za storitve in blago invalidskih podjetij, če gre za dejavnost usposabljanja in zaposlovanja invalidov pod posebnimi pogoji in za katero v ta namen poda mnenje Urad za javna naročila. Naročnik lahko z neposredno pogodbo odda naročilo po tej točki le, če ponudnik izpolnjuje pogoje po 41. členu tega zakona in če naročnik preveri ceno in kakovost predmeta naročila z zbiranjem več ponudb ali z analizo stroškov ali s primerjanjem kakovosti in podobno. Naročnik opravi preverjanje glede na vrsto in predmet naročila, kar mora izkazati v svoji dokumentaciji.
111. člen
(Izjeme, ki jih določajo drugi predpisi)
(1) Določila tega poglavja ne veljajo za naročila, ki so dodeljena tretjim osebam za preprodajo in najem, če naročnik nima izključne ali posebne pravice za preprodajo ali najem predmeta takšnih naročil in ga lahko druge gospodarske družbe prosto prodajajo ali najamejo pod enakimi pogoji.
(2) Naročnik mora opozoriti vlado, le-ta pa Evropsko komisijo na njeno zahtevo na vse kategorije proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da so izključene na podlagi prvega odstavka tega člena.
112. člen
(Določitev spodnje vrednosti naročila)
Naročnik mora objaviti javno naročilo za blago, gradnje in storitve na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:
1. če naročnik opravlja dejavnost na področju telekomunikacij:
a) 600.000 EURO za naročanje blaga ali storitev,
b) 5,000.000 EURO za naročilo gradnje;
2. če naročnik opravlja dejavnost na področju črpanja, prenosa ali distribucije pitne vode, električne energije, oskrbe letališč, mestnega avtobusa, trolejbusa, tramvaja, podzemne železnice, oskrbe morskih ali drugih terminalov:
a) 400.000 posebnih pravic črpanja za naročanje blaga ali storitev, navedenih v prilogi I A, razen storitev, ki so navedene v 3. in 4. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,
b) 400.000 EURO za naročilo storitve, ki ni opredeljena v prejšnji podtočki tega člena,
c) 5,000.000 posebnih pravic črpanja za naročilo gradenj;
3. če naročnik opravlja dejavnost prenosa in distribucije plina ali toplote ali se ukvarja s pridobivanjem in predelavo nafte, plina ali trdih goriv in železniških storitev:
a) 400.000 EURO za naročilo blaga ali storitve,
b) 5,000.000 EURO za naročilo gradnje.
113. člen
(Določitev spodnje vrednosti za javni natečaj)
Naročnik mora objaviti javno naročilo za oddajo natečajev po tem členu, ki so organizirani kot del postopka, ki vodi k oddaji naročila za storitev na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:
1. 600.000 EURO, če naročnik opravlja dejavnost na področju telekomunikacij.
2. če naročnik opravlja dejavnost na področju črpanja, prenosa ali distribucije pitne vode, električne energije, oskrbe letališč, prevozov mestnega avtobusa, trolejbusa, tramvaja ali podzemne železnice, oskrbe morskih ali drugih terminalov:
a) 400.000 posebnih pravic črpanja za naročanje blaga ali storitev, navedenih v prilogi I A, razen storitev, ki so navedene v 3. in 4. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,
b) 400.000 EURO za naročilo storitve, ki ni opredeljena v prejšnji podtočki tega člena.
3. 400.000 EURO za naročilo blaga ali storitve, če naročnik opravlja dejavnost prenosa in distribucije plina ali toplote, ki se ukvarja s pridobivanjem in predelavo nafte, plina ali trdih goriv in železniških storitev.
114. člen
(Prepoved omejitve sodelovanja)
(1) Pravica do sodelovanja v natečaju načrtov ne sme biti omejena na ozemlje ali del ozemlja države, ali na dejstvo, da je udeleženec natečaja pravna ali fizična oseba.
(2) Če so natečaji načrtov omejeni le na ožje število sodelujočih, mora naročnik določiti jasna in nediskriminacijska merila izbire. Število sodelujočih povabljenih kandidatov mora zadostovati za zagotovitev dejanske konkurence, najmanj pet in največ dvajset.
(3) Žirija, ki ocenjuje prispele predloge, mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od sodelujočih na natečaju. Če je podana posebna zahteva, da udeleženci natečaja izpolnjujejo določeno strokovno kvalifikacijo, mora najmanj polovica članov žirije imeti isto ali enakovredno strokovno kvalifikacijo.
(4) Žirija mora biti pri svojih odločitvah in mnenjih avtonomna. Odločitve mora sprejeti na podlagi anonimno predloženih projektov in le na podlagi meril, ki so bila navedena v objavi natečaja in v razpisni dokumentaciji, skladno z 51. členom tega zakona.
115. člen
(Predhodni razpis)
Naročnik mora v primeru naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, skladno s tretjim odstavkom 67. člena tega zakona, vsaj enkrat letno s predhodnim razpisom objaviti:
1. v primeru naročil za gradnje: bistvene značilnosti gradenj, ki jih naročnik namerava oddati in je ocenjena vrednost naslednja:
a) 5,000.000 EURO, če naročnik opravlja dejavnost na področju telekomunikacij,
b) 400.000 EURO za naročilo storitve, ki ni opredeljena v podtočki a) 2. točke 112. člena tega zakona, če naročnik opravlja dejavnost na področju črpanja, prenosa ali distribucije pitne vode, električne energije, oskrbe letališč, mestnega avtobusa, trolejbusa, tramvaja ali podzemne železnice, oskrbe morskih ali drugih terminalov,
c) 5,000.000 EURO, če naročnik opravlja dejavnost prenosa in distribucije plina ali toplote ali se ukvarja s pridobivanjem in predelavo nafte ali plina in železniških storitev,
2. v primeru naročil za storitve: ocenjeno celotno vrednost naročila za storitve v vsaki kategoriji storitev iz priloge I A, ki jih naročnik namerava oddati v naslednjih dvanajstih mesecih in je takšna ocenjena skupna vrednost najmanj 750.000 EURO.
116. člen
(Ažuriranje meril in pogojev)
Ko naročnik sprejme odločitev, da bo opravil izbiro po kvalifikacijskem postopku ali če ažurira merila in pogoje, mora postaviti take pogoje, ki ne diskriminirajo določenih dobaviteljev ali izvajalcev ali zahtevati preizkuse in dokaze, ki se ujemajo z objektivnimi dejstvi in dokazi, ki so že na voljo.
117. člen
(Potrdila o skladnosti)
(1) Naročnik sme zahtevati od kandidatov, da predložijo certifikate, ki jih izdajajo neodvisni organi, pristojni za potrjevanje ustreznosti dobavitelja in izvajalca z določenimi standardi zagotavljanja kakovosti. Certifikati se morajo nanašati na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni EN 29 000 seriji evropskih standardov, ki jih morajo potrditi pristojni organi, da so v skladu z EN 45 000 serijo evropskih standardov.
(2) Naročnik mora priznati enakovredne certifikate organov, ustanovljenih v drugih državah, če tako določa mednarodna pogodba, ki jo je sklenila Republika Slovenija. Naročnik mora sprejeti tudi druge dokaze o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od ponudnikov storitev, ki nimajo dostopa do tovrstnih certifikatov ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem času.
118. člen
(Oddaja skupne ponudbe)
(1) Dobavitelji in izvajalci lahko oddajo skupno ponudbo ali se pogajajo kot skupina, skladno z 47. členom tega zakona.
(2) Če naročnik v objavi zahteva, da je lahko ponudnik ali kandidat samo fizična ali samo pravna oseba, ne more zavrniti ponudnika ali kandidata, ki opravlja svojo dejavnost skladno s predpisi države, v kateri ima sedež in sme na podlagi predpisov svoje države opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila.
119. člen
(Uporaba drugih meril in pogojev)
(1) Ne glede na določila 48., 49. in 50. člena tega zakona lahko naročnik uporabi druga merila za ocenjevanje ponudb, če so ta merila določena v drugih veljavnih predpisih, in ki dajejo določeno prednost ponudnikom ali kandidatom, če tak način oddaje naročila ni v nasprotju s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi Republike Slovenije. Uporaba drugih meril mora biti objavljena v objavi razpisa in v razpisni dokumentaciji.
(2) Če je namen oddaje naročila za blago ali za gradnje odpraviti regionalne razlike ali odpiranje novih delovnih mest na manj razvitih območjih, tak način oddaje naročila določenim ponudnikom ne sme biti v nasprotju s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi Republike Slovenije. Vlada sme določiti strateške interese za določanje drugih meril in pogojev.
120. člen
(Upoštevanje vzajemnosti)
(1) Če ponudniki ponudijo izdelke, ki izvirajo iz držav, s katerimi Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma, ki bi zagotavljal njenim ponudnikom enakopraven nastop na trgu države, iz katere izvira blago, se lahko taka ponudba zavrne, če delež izdelkov, ki izvirajo iz teh držav, presega 50% skupne vrednosti izdelkov iz ponudbe.
(2) Poreklo blaga se ugotavlja skladno z veljavnimi predpisi. Pri tem velja, da se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskega omrežja, šteje kot izdelek.
(3) Naročnik mora posebej skrbno preveriti seznam držav, iz katerih izvirajoče blago lahko zavrne na podlagi prvega odstavka tega člena.
(4) Proizvajalci s sedežem v Republiki Sloveniji morajo nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za finance in ministrstvo, pristojno za mednarodno gospodarsko sodelovanje, če so naročniki iz drugih držav pri oddaji javnega naročila:
1. onemogočili dejanski dostop na tržišče na način, kot ga Republika Slovenija omogoča ponudnikom iz te države,
2. obravnavali slovenskega ponudnika drugače kot domače ponudnike ali jim ne dajejo enakih možnosti konkuriranja kot domačim ponudnikom,
3. ponudnike iz drugih držav obravnavajo ugodneje kot ponudnike iz Republike Slovenije.
(5) Ministrstvi iz prejšnjega odstavka o prejetem obvestilu pripravita obvestilo za vlado, ki mora po diplomatski poti poskusiti odpraviti tako stanje.
121. člen
(Omejitev naročil za storitve)
(1) Na predlog ministrstva, pristojnega za mednarodno gospodarsko sodelovanje, lahko vlada odloči, da se začasno ustavi ali omeji dodeljevanje naročil storitev:
1. ponudnikom, ki imajo sedež v državi, s katero Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma o enakopravnem obravnavanju domačih in tujih ponudnikov,
2. ponudnikom, ki so pridruženi ponudnikom, navedenim v prejšnji alinei in imajo sedež v državi, s katero ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o enakopravnem obravnavanju domačih in tujih ponudnikov, vendar pa tak ponudnik nima nobene neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom Republike Slovenije,
3. ponudnikom, ki predložijo ponudbe, katerih predmet so storitve iz države, s katero Republika Slovenija nima sporazuma o enakopravnem obravnavanju domačih in tujih ponudnikov.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le za določen čas, ki mora biti opredeljen.
(3) Vlada mora svojo odločitev nemudoma sporočiti Evropski komisiji.
122. člen
(Prednostna oddaja naročila)
(1) Če je na podlagi uporabljenih meril iz 48., 49. in 50. člena tega zakona enakovrednih več ponudb, mora naročnik dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti na podlagi prejšnjega člena tega zakona. Cene v teh ponudbah je treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3%.
(2) Ponudba ne more imeti prednosti, navedene v prejšnjem odstavku, če bi moral naročnik z njenim sprejemom nabaviti material, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikoval od obstoječega, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo naročniku nesorazmerne dodatne stroške.
123. člen
(Arhiviranje dokumentacije)
(1) Naročniki morajo pri oddaji naročil na vodnem, energetskem transportnem in telekomunikacijskem področju zagotoviti in hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na:
1. kvalifikacijo in izbiro ponudnika ter oddajo naročila,
2. razloge, zaradi katerih naročnik ni uporabil evropskih standardnih tehničnih specifikacij,
3. uporabo postopka brez predhodne objave, določenega v 111. členu tega zakona,
4. če ni uporabil določil tega zakona, ki se nanašajo na oddajo naročil storitev, uporabo tehničnih specifikacij in standardov in izbiro postopka oddaje.
(2) Navedeno dokumentacijo mora naročnik hraniti najmanj štiri leta od dneva sklenitve pogodbe. Podatke mora sporočiti pristojnim organom na njihovo zahtevo.
(3) Naročniki, ki opravljajo dejavnost na področju črpanja, prenosa in razdelitve pitne vode, električne energije, avtobusnih in drugih mestnih cestnih in železniških prevozov, letaliških in luških dejavnosti ter terminalov, morajo obvestiti o zahtevanih podatkih ponudnike. Obvestila so ustna, pisna pa le na posebno zahtevo.
(4) Naročniki, navedeni v prejšnjem odstavku, morajo primerno obvestiti takoj naslednji dan, ko prejmejo pisno zahtevo od izločenega kandidata o razlogih, zaradi katerih je bil zavrnjena njegova ponudba in o prednostih, ki jih je imela ponudba, ki je bila sprejeta kot tudi o imenu ponudnika, ki je naročilo prejel.
3.5. Oddaja naročila male vrednosti
124. člen
(Določitev naročila male vrednosti)
(1) Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.
(2) Vlada mora vsaki dve leti ob pripravi predloga zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije določiti vrednost, ko mora naročnik opraviti postopek po tem zakonu.
125. člen
(Priprava notranjega predpisa)
(1) Naročnik mora za oddajo naročila male vrednosti s svojim notranjim predpisom urediti postopek oddaje, upoštevajoč določbe tega zakona.
(2) V svojem notranjem predpisu mora naročnik zlasti določiti:
1. način izvedbe naročila glede na ocenjeno vrednost, tehnično in tehnološko zahtevnost ter finančne posledice naročila,
2. opredeliti način priprave razpisne dokumentacije,
3. določitev pristojnih oseb za zbiranje ponudb po telefonu, telefaksu in podobno in zlasti način preverjanja ponujene cene,
4. način dokumentiranja ponudb in hranjenja dokumentacije,
5. način izvedbe sklenjene pogodbe in nadzora nad izvedbo pogodb, sklenjenih na podlagi določb tega poglavja, zlasti v garancijski dobi,
6. način uporabe naročilnic in drugih vnaprej pripravljenih tipskih dokumentov v teh postopkih, pri čemer mora naročnik predpisati višino zneska, ko se lahko vnaprej pripravljeni dokument uporabi za vsako oddano naročilo.
(3) Naročnik mora posebej določiti način dokazovanja izpolnjevanja minimalnih pogojev za ponudnike, skladno z določili tega zakona.
126. člen
(Vodenje evidence o sklenjenih pogodbah)
Naročnik mora posebej voditi evidenco o sklenjenih pogodbah v postopkih za oddajo naročil male vrednosti glede na to, ali gre za oddajo naročila za blago, gradnje ali storitve ali za oddajo naročila na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.
4. STATISTIKA
4.1. Vodenje statistike o javnih naročilih
127. člen
(Rok za sporočanje podatkov)
(1) Naročniki morajo zbirati in voditi določene podatke o oddanih javnih naročilih skladno s tem zakonom, pri čemer se morajo podatki voditi ločeno za oddajo naročil za blago, gradnje ali storitve in za oddajo naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.
(2) Naročnik mora predložiti Uradu za javna naročila najkasneje do 30. aprila poročilo o pogodbah, sklenjenih v prejšnjem letu.
(3) Urad za javna naročila pripravi skupno poročilo in ga najkasneje do 30. julija predloži vladi.
128. člen
(Vrste podatkov)
(1) Poročilo o oddanih javnih naročilih mora obsegati naslednje podatke, če je naročnik neposredni proračunski uporabnik:
1. ocenjeno celotno vrednost sklenjenih pogodb,
2. število in vrednost sklenjenih pogodb in navedbo vrste postopka, po katerem je bilo naročilo oddano, vrsto blaga, gradnje ali storitve, naziv pogodbene stranke in sedež pogodbene stranke. Če je bilo naročilo oddano po postopku s pogajanji, je treba navesti podlago iz 19. člena tega zakona, število in vrednost pogodb, ki so jih sklenili pogodbeniki s sedežem v Republiki Sloveniji ali iz drugih držav.
(2) Naročniki, ki niso neposredni proračunski uporabniki, navedejo le podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka.
(3) Naročnik mora sporočiti podatke posebej za sklenjene pogodbe nad vrednostjo iz 125. člena tega zakona in vrednostmi, po katerih je treba razpis objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
(4) Pri oddaji naročila po 2. in 4. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona ni treba voditi statistike, če vrednost naročila ne presega 200.000 EURO.
(5) Minister, pristojen za finance, lahko določi, da se sporočajo tudi drugi podatki. Minister, pristojen za finance, pripravi enotne obrazce za sporočanje podatkov.
5. URAD ZA JAVNA NAROČILA
129. člen
(Urad za javna naročila)
(1) Urad za javna naročila je Služba Vlade Republike Slovenije, ki skrbi za takšen razvoj sistema javnega naročanja, ki zagotavlja gospodarnost, učinkovitost in preglednost porabe javnih sredstev za javna naročila ter vzpodbuja konkurenčnost in enakopravnost ponudnikov v postopkih javnega naročanja.
(2) Urad za javna naročila opravlja naslednje naloge:
1. sodeluje pri pripravljanju predpisov s področja javnih naročil,
2. svetuje naročnikom in ponudnikom ter koncedentom in koncesionarjem o vprašanjih s področja javnih naročil in s področja oddaje koncesij,
3. vzpodbuja in skrbi za izobraževanje kadrov na področju javnih naročil,
4. sodeluje s tujimi institucijami in strokovnjaki na področju javnih naročil,
5. skrbi za izdajanje in dostopnost strokovne literature,
6. skrbi za pripravo vzorčne razpisne dokumentacije za tipične vrste javnih naročil,
7. skrbi za dostopnost informacij o javnem naročanju v drugih državah,
8. skrbi za sistemsko zbiranje osnovnih statističnih podatkov pri naročnikih in vodi zbirke pomembnejših podatkov s področja javnega naročanja,
9. skrbi za pripravo in sodeluje pri oblikovanju strokovnih meril za oceno posameznih vrst stroškov pri uporabnikih javnih sredstev,
10. skrbi za pripravo enotnih podlag za vzpostavitve evidenc dobaviteljev in njihovi boniteti na osnovi podatkov o prevzetih in izvedenih naročilih,
11. enkrat letno predloži vladi v obravnavo analizo stanja javnega naročanja v preteklem letu s predlogi za izboljšanje učinkovitosti naročanja,
12. spremlja razpise javnih naročil in skrbi za izvajanje postopkov oddajanja koncesij,
13. sodeluje z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti,
14. spremlja izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
15. obvešča Državno revizijsko komisijo o kršitvah naročnikov pri izvajanju predpisov javnih naročil.
(3) Urad za javna naročila opravlja naloge, določene s tem zakonom, v sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami, organi za nadzor nad javnimi financami ter strokovnimi in znanstvenimi ustanovami oziroma strokovnjaki za posamezna področja.
(4) Urad za javna naročila vodi direktor urada, ki ga imenuje in razrešuje vlada na predlog generalnega sekretarja vlade. Direktor Urada za javna naročila je odgovoren za delo urada generalnemu sekretarju vlade. Direktor urada ima namestnika, ki ga stalno ali občasno nadomešča v njegovih posameznih pravicah in dolžnostih. Namestnika direktorja imenuje vlada na predlog direktorja Urada za javna naročila.
6. NIČNOST POGODB
130. člen
Nične so pogodbe:
– ki so sklenjene v nasprotju s postopki oddaje in ravnanji, ki so predpisani v tem zakonu, s katerimi je naročnik razdelil vrednost naročila na manjše dele, da bi se izognil oddaji naročila po tem zakonu,
– če so sklenjene zaradi pobota terjatev in obveznosti brez izvedenega postopka za oddajo javnega naročila,
– če odda naročilo po drugih pogojih, ki jih določa ta zakon ali sklepa pogodbe s ponudnikom, ki ni izbran kot najugodnejši,
– če naročnik odda izvedbo naročila ali pooblasti za izvedbo naročila tretjo osebo ali osebo, ki ni naročnik po tem zakonu, da bi se na ta način izognil uporabi tega zakona,
– če so sklenjene spremembe in dopolnitve k osnovni pogodbi v nasprotju s 84. členom tega zakona, 89. členom tega zakona, in 97. členom tega zakona,
– ki so sklenjene v nasprotju z odločitvijo organa, pristojnega za revizijo postopkov javnih naročil,
– ki so sklenjene brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti.
7. KAZENSKE DOLOČBE
131. člen
(Prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek naročnik, naveden v podtočkah b), c), č) in d) 1. točke 3. člena tega zakona:
1. če odda naročilo brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča, ali ga odda po postopku, ki ga zakon ne določa (2. člen, 18. do 20. člen, 84. člen, 85. člen, 89., 90. člen, 96. do 98. člen in 111. člen),
2. če začne postopek oddaje, preden so izpolnjeni za to predvideni pogoji (15. in 16. člen),
3. če predmet pogodbe, razpisne pogoje, tehnične specifikacije ali druge elemente razpisa prilagodi konkretnemu ponudniku, ali odda naročilo ponudniku, ki je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenega dela (5. člen in 31. do 54. člen),
4. če ravna v nasprotju z načelom enakopravnosti (7. člen),
5. če objavi določene podatke o vsebini razpisa pred njegovo objavo (5. in 65. člen),
6. če ne varuje podatkov, navedenih v ponudbeni dokumentaciji, skladno s stopnjo zaupnosti (8. do 10. člen in 79. člen),
7. če ne vodi in hrani dokumentacije o javnem naročilu (11. člen),
8. če ne posreduje Uradu za javna naročila podatkov o zavrnitvi ponudbe zaradi poskusa dajanja podkupnine (14. člen),
9. če ne posreduje razpisne dokumentacije vsem, ki so jo zahtevali, skladno z objavo (24. in 25. člen),
10. če ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb (55. do 64. člen),
11. če ne objavi naročila ali izida oddaje naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ali objavi naročilo v drugih sredstvih obveščanja preden je odposlal objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ko naročilo presega zneske, ki zahtevajo tako objavo, ali ne objavi najmanj tistih podatkov, ki jih mora objaviti skladno s predpisi (65. člen),
12. če pri sestavi razpisne dokumentacije ne upošteva veljavnih tehničnih normativov, standardov in drugih tehničnih predpisov (31. do 40. člen),
13. če določi pogoje za sodelovanje in merila v nasprotju s tem zakonom ali spremeni pogoje in merila po objavi razpisa, ne da bi o tem obvestil ponudnike (25. člen in 41. do 54. člen),
14. če ne posreduje podatkov o izvedenih postopkih o oddaji javnih naročil Uradu za javna naročila (128. člen),
15. če ne izvrši sklepa Državne revizijske komisije za javna naročila,
16. če ne omogoči zainteresiranim ponudnikom, da vložijo zahtevek za revizijo (79. člen),
17. če ne omogoči revizijskemu izvedencu, da opravi delo v skladu z določbami zakona o reviziji postopkov javnega naročanja.
(2) Z denarno kaznijo do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba naročnika iz prejšnjega odstavka in odgovorna oseba naročnika iz podtočke a) 1. točke 3. člena tega zakona, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koncesionar, če ne ravna v skladu z določili tretjega in sedmega odstavka 133. člena tega zakona.
(4) Z denarno kaznijo do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba koncesionarja, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
132. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97, 78/99) in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
(2) Do izdaje podzakonskih aktov se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99),
– odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97, 84/99),
– navodilo o vsebini objav za javna naročila v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/98),
– navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 73/97, 84/99).
(3) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Oddaja koncesij
133. člen
(1) Do uveljavitve posebnega zakona, ki bo natančneje uredil oddajanje koncesij in kolikor ni v nasprotju s področnim zakonom, ki dodelitev koncesije dopušča, koncedent za izvedbo postopka oddaje koncesije smiselno uporablja določbe 65. do 71. člena tega zakona. V objavi mora biti posebej navedeno, da se objava nanaša na oddajo koncesije.
(2) Za povezano družbo v postopku oddaje koncesij veljajo pravila 2. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona. Kandidaturi za koncesijo mora kandidat priložiti popolni seznam povezanih družb in drugih gospodarskih subjektov. Seznam je treba sproti ažurirati glede na tekoče spremembe.
(3) Ne glede na določila predpisa, ki ureja oddajo koncesij, mora koncesionar za gradnjo, če bo oddal delo tretji osebi, uporabiti določila o objavi oddaje naročila skladno s 65. do 71. členom tega zakona in določila za oddajo naročil za gradnje iz podpoglavja 3.2. tega zakona.
(4) Koncedent sme zahtevati pri oddaji koncesij za gradnje od koncesionarja, da dodeli najmanj 30 odstotkov koncesijskih del tretjim usposobljenim ponudnikom. V pogodbi mora biti odstotek natančno določen. V tem primeru koncedent izroči koncesionarju seznam kandidatov. Koncesionar sme tudi od kandidatov za dodelitev koncesije zahtevati, da v svoji ponudbi navedejo odstotek del, ki jih bodo dodelile tretjim strankam.
(5) Gospodarske družbe in drugi možni ponudniki, ki so se združili, da bi dobili koncesijsko naročilo in sklenili koncesijsko pogodbo, ali druge družbe ali posamezniki, ki so se jim pridružili, se ne štejejo kot tretje osebe.
(6) Koncedent mora za oddajo naročila za oddajo koncesije določiti rok za sprejem kandidatur za koncesijo, ki mora biti daljši od 52 dni od dneva, ko je uradnemu listu odposlal obvestilo za oddajo koncesije.
(7) Pri naročilih za dela, ki jih odda koncesionar, ki ni naročnik po tem zakonu, mora biti rok za sprejem ponudb daljši od 37 dni od datuma, ko je bilo obvestilo odposlano Uradnemu listu Republike Slovenije, rok za prejem ponudb pa ne sme biti krajši od 40 dni od datuma, ko je bila objava ali povabilo na razpis odposlano.
(8) Določbe tega zakona o skrajšanju rokov za oddajo ponudb se za oddajo koncesij ne uporabljajo.
(9) V postopkih oddaje koncesij se za zagotavljanje pravnega varstva uporabljajo določbe zakona o reviziji postopkov javnega naročanja.
(10) Določbe tega člena se uporabljajo do uveljavitve zakona, ki bo urejal koncesije.
134. člen
(1) Minister, pristojen za finance, izda podzakonske predpise iz 23., 42., 55., 65. in 74. člena tega zakona najkasneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Naročnik mora sprejeti predpis iz 126. člena tega zakona najkasneje v dveh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Dokler naročnik ne sprejme predpisa iz 126. člena tega zakona, mora oddajati naročila malih vrednosti skladno z določili tega zakona, ne glede na ocenjeno vrednost. Ministrstva, lokalne skupnosti in drugi naročniki, ki pokrivajo druge manjše naročnike, lahko pripravijo za te naročnike enotni predpis za oddajo naročila male vrednosti. Proračunski inšpektor, nadzorni svet občine, nadzorni svet javnega podjetja, javnega sklada ali javnega zavoda lahko naloži naročniku, ki ga nadzoruje, da, ne glede na določbo 126. člena tega zakona, odda javno naročilo v skladu s tem zakonom, če oceni, da se z oddajanjem javnih naročil male vrednosti ne dosega gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.
(3) Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije pripravita seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj na podlagi 92. člena tega zakona najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
135. člen
Vlada Republike Slovenije sprejme odlok o ustanovitvi Urada za javna naročila iz 129. člena tega zakona najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
136. člen
(1) Določbe tega zakona, ki obvezujejo naročnika, Republiko Slovenijo ali njene organe, da sporočajo določene podatke pristojnim organom Evropskih skupnosti in določila, ki se nanašajo na obveznost objavljanja v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Določbe poglavja 2.5. Splošna pravila na tehničnem področju javnega naročanja se uporabljajo postopoma, skladno s sprejemanjem tehničnih specifikacij, tehničnih normativov, certifikatov in standardov v Republiki Sloveniji.
137. člen
(Uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/94-35/26
Ljubljana, dne 25. aprila 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
Priloga I A - storitve:

Št. kategorije     Predmet

1.      storitve vzdrževanja in popravila,

2.      storitve kopenskega transporta (razen storitev železniškega transporta, ki sodi v 18. kategorijo),
        vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte,

3.      letalske prevozne storitve za potnike in tovor, razen prevoza pošte,

4.      kopenski in zračni prevoz pošte (razen storitev železniškega transporta, ki sodi v 18. 
        kategorijo),

5.      telekomunikacijske storitve, razen storitev glasovne telefonije, radiotelefonije, paginga in 
        satelitskih storitev,

6.      finančne storitve

a)      zavarovalniške storitve,

b)      bančne in investicijske storitve, razen naročil za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, 
        nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in storitev Banke 
        Slovenije,

7.      računalniške storitve in sorodne opreme,

8.      storitve za raziskave in razvoj, razen naročil za storitve na področju raziskav in razvoja, od 
        katerih za lastno uporabo pri vodenju svojih zadev nima izključnih koristi le naročnik, pod
        pogojem, da naročnik ponujeno storitev v celoti plača.

9.      računovodske, revizorske in knjigovodske storitve,

10.     storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja,

11.     storitve svetovanja pri vodenju, razen arbitražnih in poravnalnih storitev in sorodne storitve,

12.     arhitekturne storitve; inženiring storitve; storitve urbanističnega planiranja in krajinske 
        arhitekturne storitve, storitve tehničnega testiranja in analiz,

13.     oglaševalske storitve,

14.     storitve čiščenja stavb in storitve upravljanja z nepremičninami,

15.     založniške in tiskarske storitve na honorarni ali pogodbeni osnovi,

16.     storitve odstranjevanja odplak in odpadkov, storitve sanitarnega urejanja in podobno.
Priloga I B - storitve:

Št. kategorije   Predmet

17.     hotelske in restavracijske storitve,

18.     storitve železniškega prevoza,

19.     prevozne storitve po vodi,

20.     podporne in pomožne prevozne storitve,

21.     pravne storitve,

22.     storitve na področju kadrovanja,

23.     preiskovalne in varovalne storitve, razen storitev
        varovanja z oklepnimi avtomobili,

24.     izobraževalne storitve in storitve poklicnega
        izobraževanja,

25.     zdravstvene in socialne storitve,

26.     storitve na področju rekreacije, kulture in športa,

27.     druge storitve.

Priloga II - gradbena dela


-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Razredi  Skupine  Podskupine   Opis
                  in točke

50                             STAVBE IN NIZKE GRADNJE

         500                   Splošna dela na področju stavb in nizkih gradenj (brez posebnih specifikacij) in rušenje
                  500,1        Splošna dela na področju stavb in nizkih gradenj (brez posebnih specifikacij)
                  500,2        Rušenje

         501                   Gradnja objektov in delov objektov
                  501,1        Splošna gradbena dela
                  501,2        Postavljanje ostrešij in krovska dela
                  501,3        Gradnja dimnikov, peči in kaminov
                  501,4        Zaščita proti vodi in vlagi
                  501,5        Obnova in vzdrževanje zunanjih sten (ponovno zapolnjevanje stikov med opekami z malto, čiščenje itd.)
                  501,6        Postavitev in odstranitev gradbenih odrov
                  501,7        Druge specializirane dejavnosti povezane z gradbenimi deli (vključno s tesarstvom)

         502                   Nizke gradnje; gradnja cest, mostov, železnice itd.
                  502,1        Splošna dela na področju nizkih gradenj
                  502,2        Zemeljska dela
                  502,3        Gradnja mostov, tunelov in jaškov; vrtanje
                  502,4        Hidrogradnja in urejanje voda (reke, kanali, pristanišča, dotoki, ozki zalivi in jezovi)
                  502,5        Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov
                  502,6        Specializirana gradbena dela povezana z vodo (z namakanjem, izsuševanjem zemlje, vodno oskrbo, odstranjevanjem
                               odpadnih voda, kanalizacijo itd.)
                  502,7        Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok

         503                   Inštalacije pri gradnjah
                  503,1        Splošna industrijska dela
                  503,2        Plinske in vodovodne instalacije ter instalacije sanitarne opreme
                  503,3        Inštalacije grelnih in prezračevalnih naprav (centralno ogrevanje, klimatske naprave, ventilacija)
                  503,4        Izolacijska dela
                  503,5        Električna napeljava
                  503,6        Inštalacija anten, strelovodov, telefonov itd.

         504                   Zaključna gradbena dela
                  504,1        Splošna zaključna gradbena dela
                  504,2        Fasadna in štukaterska dela
                  504,3        Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva in/ali instalacij (vključno s polaganjem parketa)
                  504,4        Soboslikarska, in steklarska dela ter polaganje stenskih oblog
                  504,5        Oblaganje tal in sten
                  504,6        Druga zaključna in dopolnilna gradbena dela (vgradnja kaminov itd.)

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------