Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2000 z dne 10. 5. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2000 z dne 10. 5. 2000

Kazalo

1858. Pravilnik o ocenjevanju in o postopkih nadzora skladnosti z načeli dobre laboratorijske prakse, stran 4518.

Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravstvo v soglasju z ministrom za okolje in prostor in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ocenjevanju in o postopkih nadzora skladnosti z načeli dobre laboratorijske prakse
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina in namen predpisa)
Ta pravilnik ureja ocenjevanje in postopke nadzora skladnosti ter izmenjave informacij o dobri laboratorijski praksi (v nadaljnjem besedilu: DLP) z namenom, da se zagotovi ustrezno izvajanje nekliničnih preskusov snovi ali pripravkov (varnostnih študij) za ocenjevanje vplivov snovi ali pripravkov na človeka in okolje ter omogoči medsebojno priznavanje preskusnih podatkov z drugimi državami.
Ta pravilnik se ne nanaša na razlago in vrednotenje rezultatov študij.
2. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz pravilnika o načelih dobre laboratorijske prakse. Dodatno se uporabljajo še naslednji:
1. načela DLP so načela dobre laboratorijske prakse, določena v 3. členu pravilnika o načelih dobre laboratorijske prakse,
2. ocenjevanje skladnosti z načeli DLP so postopki nadzora skladnosti, ki jih izvaja Urad za kemikalije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) in vključujejo preglede preskuševalnih laboratorijev in presoje študij,
3. presoja študije je primerjava neobdelanih podatkov in z njimi povezanih zapisov z vmesnim ali zaključnim poročilom zaradi preverjanja, če so bili neobdelani podatki točno poročani, če je preskus potekal po načrtu študije in po standardnih operativnih postopkih ter zaradi pridobivanja dodatnih informacij, ki jih ni v poročilu. S primerjavo podatkov se tudi ugotavlja, če so bili pri pridobivanju podatkov uporabljeni načini, ki bi lahko zmanjšali njihovo verodostojnost,
4. ocenjevalec je oseba, ki izvaja preglede preskuševalnih laboratorijev ali presoje študij,
5. ocena skladnosti z DLP je stopnja usklajenosti preskuševalnega laboratorija z načeli DLP, kot jo je ocenil urad,
6. registracijski organ in prijavni organ sta organa, ki sta v skladu s posebnimi predpisi odgovorna za postopke dajanja v promet in uporabo, registracijske ali prijavne postopke.
II. OCENJEVANJE IN NADZOR DOBRE LABORATORIJSKE PRAKSE
3. člen
(pristojni organ DLP)
Urad je odgovoren za ocenjevanje in nadzor skladnosti z načeli DLP na področju Republike Slovenije ter za druge aktivnosti, vezane na DLP.
4. člen
(organizacija in osebje pristojnega organa)
V okviru urada delujejo ocenjevalci, ki imajo visoko izobrazbo ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj in izkušnje iz ustreznega področja znanosti. Seznanjeni so z načeli DLP in drugimi dokumenti, potrebnimi za usklajeno delovanje s temi načeli, zahtevami državne zakonodaje ter so pridobili pooblastilo ministra za zdravstvo.
Ocenjevalci morajo biti neodvisni.
Ocenjevalci imajo pravico in dolžnost:
1. vstopiti v prostore preskuševalnega laboratorija ob katerem koli primernem času,
2. izvajati v prostorih preskuševalnega laboratorija preglede, preskuse in analize, za katere menijo, da so nujni za ocenjevanje skladnosti preskuševalnega laboratorija z zahtevami tega pravilnika,
3. pregledati, zahtevati pripravo ali vzeti kopije ali izvlečke katere koli dokumentacije, pomembne za ocenjevanje skladnosti,
4. zahtevati pomoč od vseh zaposlenih v preskuševalnem laboratoriju pri postopkih nadzora skladnosti.
5. člen
(sodelovanje organov pri pregledih ali presojah)
Urad lahko po potrebi povabi predstavnike drugih pristojnih registracijskih ali prijavnih organov ali organov tujih držav, pristojnih za DLP, da so prisotni kot opazovalci pri pregledu preskuševalnih laboratorijev ali pri presojah študij.
6. člen
(podatki in njihova tajnost)
Ocenjevalci imajo med pregledi preskuševalnih laboratorijev in presojami študij pravico dostopa do tajnih podatkov in lahko po potrebi tudi odnesejo tajne dokumente iz preskuševalnega laboratorija ali se na njih podrobno sklicujejo v svojih poročilih. Tajnost podatkov se zagotavlja tako, da:
1. se ocenjevalci izkažejo s pooblastilom ministra za zdravstvo,
2. so vse tajne informacije, pridobljene s strani ocenjevalcev ali hranjene pri uradu, označene kot uradna tajnost – zaupno in se z njimi ravna v skladu s predpisi o varovanju podatkov,
3. so kopije vseh dokumentov, odstranjenih iz preskuševalnega laboratorija, ustrezno označene in je določena njihova stopnja tajnosti.
Dostop do informacij in poročil, hranjenih pri uradu, imajo ocenjevalci in druge pooblaščene osebe urada.
Med tajne podatke se ne štejejo naslednji podatki:
1. podatki o preskuševalnih laboratorijih, ki so ali so bili vključeni v program DLP,
2. datumi pregledov preskuševalnih laboratorijev ali presoj študij in odločitev o skladnosti,
3. vrste pregledov,
4. področja strokovne usposobljenosti preskuševalnih laboratorijev,
5. ocene skladnosti preskuševalnih laboratorijev z načeli DLP,
6. glavne pomanjkljivosti, odkrite med pregledi in presojami.
Urad lahko sporoči tajne podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojnim registracijskim ali prijavnim organom.
7. člen
(mednarodno sodelovanje)
Urad skrbi za izpolnjevanje obvez v zvezi z izvajanjem DLP, ki izhajajo iz meddržavnih oziroma mednarodnih sporazumov. Pri tem so mišljene predvsem naslednje aktivnosti:
1. izmenjava informacij v zvezi s postopki ocenjevanja in nadzora skladnosti z načeli DLP, kot so:
a) načela DLP, ki so sprejeta v državi,
b) obseg ocenjevanja z načeli DLP glede na vrste snovi ali pripravkov ter preskušanj, ki se izvajajo,
c) podatki o organizaciji in pristojnostih urada,
d) postopki za preglede preskuševalnih laboratorijev in presoje študij ter periodičnost pregledov in kriterije za načrtovanje pregledov,
e) število ocenjevalcev in njihova izobrazba,
f) ukrepi, ki so uradu na voljo v primeru neskladnosti, vključno z možnostjo obveščanja organov, pristojnih za DLP drugih držav, če je potrebno, o rezultatih pregledov preskuševalnih laboratorijev in presoj študij,
g) ukrepi za zaščito tajnosti informacij,
h) postopki za izvajanje pregledov preskuševalnih laboratorijev in presojah študij na zahtevo drugih držav,
i) postopki za pridobivanje informacij o preskuševalnih laboratorijih, ki jih je pregledal organ, pristojen za DLP druge države vključno s statusom skladnosti takega laboratorija, in
j) vrsta potrdila, ki potrjuje, da je bila študija izvedena po načelih DLP,
2. izmenjava letnih poročil o izvedenih pregledih preskuševalnih laboratorijev,
3. sporočanje podatkov o pregledih preskuševalnih laboratorijev in presojah študij na zahtevo tujih organov, pristojnih za DLP,
4. izvedba pregledov preskuševalnih laboratorijev in presoj študij na zahtevo tujih organov, pristojnih za DLP,
5. zahtevanje podatkov o pregledih preskuševalnih laboratorijev in presojah študij od tujih organov, pristojnih za DLP,
6. zahtevanje izvedb pregledov preskuševalnih laboratorijev in presoj študij od tujih organov, pristojnih za DLP, na zahtevo registracijskih organov, po potrebi s sodelovanjem kot opazovalci,
7. sodelovanje v mednarodnih telesih, zadolženih za področje DLP,
8. sodelovanje v meddržavnih preverjanjih z namenom uskladitve uporabe načel DLP v preskuševalnih laboratorijih,
9. informiranje o morebitnih meddržavnih sporih in njihovo reševanje na ustreznih mednarodnih telesih.
8. člen
(pregled s strani organa tuje države)
V primeru, da želi organ tuje države, pristojen za DLP, sam izvesti pregled preskuševalnega laboratorija ali presojo študije na območju Republike Slovenije, mora preskuševalni laboratorij predhodno pridobiti soglasje urada in omogočiti prisostvovanje ocenjevalca urada kot opazovalca.
9. člen
(ocenjevanje DLP)
Ocenjevanje DLP zajema preskuševalne laboratorije, ki izvajajo neklinične varnostne študije snovi ali pripravkov:
1. katerih rezultati omogočajo ocenjevanje njihovih morebitnih nevarnosti za ljudi in okolje ter se uporabljajo v postopkih za dajanje v promet in uporabo, v registracijskih, prijavnih ali sporočilnih postopkih in
2. za katere se zahteva uporabo načel DLP v posebnih predpisih za posamezne skupine snovi ali pripravkov.
Neklinične varnostne študije snovi ali pripravkov iz prejšnje točke se morajo izvajati v skladu s pravilnikom o načelih DLP in ustreznimi publikacijami iz zbirke OECD o načelih dobre laboratorijske prakse in nadzoru skladnosti.
Preskuševalni laboratorij mora za vsako posamezno študijo zagotoviti pisno izjavo, da je bila izvedena v skladu z načeli DLP.
Prijavitelj ali zavezanec, ki predloži rezultate preskusov pristojnemu registracijskemu organu, mora dokazati, da študija, na kateri temeljijo predloženi rezultati, ustreza zahtevam načel DLP. Dokazilo mora vsebovati:
1. kopijo potrdila o skladnosti z DLP iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika,
2. izjavo o skladnosti z DLP v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
10. člen
(obseg in področja ocenjevanja DLP)
Ocenjevanje DLP zajema neklinične varnostne študije snovi, ki so vsebovane v:
1. zdravilih za humano uporabo,
2. zdravilih za veterinarsko uporabo,
3. kozmetičnih proizvodih,
4. dodatkih živilom,
5. dodatkih h krmi,
6. kemikalijah,
7. pesticidih,
8. biocidih,
9. drugo.
Področja strokovne usposobljenosti preskuševalnih laboratorijev so razdeljena na:
1. fizikalno-kemijska preskušanja,
2. toksikološke študije,
3. mutagenične študije,
4. okoljske toksikološke študije na vodnih in kopenskih organizmih,
5. študije obnašanja v vodi, zemlji in zraku; bioakumulacija,
6. študije ostankov,
7. študije vplivov na mezokozmos in naravne ekosisteme,
8. analizna in klinična kemijska preskušanja,
9. drugo.
11. člen
(vloga za ocenjevanje DLP)
Preskuševalni laboratorij mora na uradu vložiti pisno vlogo za ocenjevanje DLP. Prijava mora vsebovati:
1. ime in sedež firme pravne osebe, katere del je preskuševalni laboratorij,
2. ime in sedež preskuševalnega laboratorija,
3. odgovorno osebo preskuševalnega laboratorija,
4. vrste snovi ali pripravkov, ki jih preskušajo, glede na prvi odstavek prejšnjega člena.
Urad lahko v postopku vključitve po potrebi zahteva dodatne podatke o preskuševalnem laboratoriju ali izvede predhodni pregled preskuševalnega laboratorija.
12. člen
(vrste pregledov in presoj)
Nadzor skladnosti z načeli DLP obsega v preskuševalnem laboratoriju naslednje vrste pregledov:
1. predhodni pregled preskuševalnega laboratorija, ki se izvaja v postopku vključitve v program DLP pred prvim pregledom skladnosti preskuševalnega laboratorija,
2. periodični pregled preskuševalnega laboratorija, ki se izvaja vsaki dve leti ter obsega splošen pregled preskuševalnega laboratorija in presojo ene ali več dokončanih študij ali študij v teku,
3. posebni pregled preskuševalnega laboratorija ali presoja študije na zahtevo domačih ali tujih registracijskih organov, ki temelji npr. na pregledu dokumentacije, predložene registracijskemu organu,
4. preveritveni pregled preskuševalnega laboratorija.
13. člen
(izvajanje pregledov in presoj)
Urad obvesti preskusni laboratorij o datumu izvedbe pregleda preskuševalnega laboratorija (z izjemo pregleda pod 4. točko prejšnjega člena) ali presoje študije in o imenih ocenjevalcev. Preskusni laboratorij lahko oporeka izbiri ocenjevalcev, vendar mora to obrazložiti.
Urad lahko pred izvedbo periodičnega ali posebnega pregleda po potrebi zahteva dodatne podatke o preskuševalnem laboratoriju.
Urad izvaja preglede preskuševalnih laboratorijev in presoje študij v skladu z navodili iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
14. člen
(poročilo pregleda)
Po zaključku pregleda ali presoje mora ocenjevalec pripraviti pisno poročilo, ki vsebuje:
1. splošne informacije o preskuševalnem laboratoriju,
2. rezultate pregleda glede skladnosti z načeli DLP,
3. mnenje o skladnosti ter predlog možnih izboljšav.
Osnutek poročila iz prejšnjega odstavka pošlje urad v pripombe preskuševalnemu laboratoriju. Preskuševalni laboratorij mora dostaviti pripombe uradu v roku 30 dni po prejemu osnutka poročila. Pripombe se lahko upoštevajo pri pripravi poročila pregleda in se dodajo poročilu kot priloga. Končno poročilo pregleda ali presoje dostavi urad preskuševalnemu laboratoriju, na zahtevo tudi sponzorju ali pristojnemu registracijskemu organu.
15. člen
(ocena skladnosti)
Na podlagi poročila pregleda urad določi oceno skladnosti preskuševalnih laboratorijev z načeli DLP, ki je lahko:
1. v skladu z načeli DLP,
2. ni v skladu z načeli DLP,
3. v postopku odločanja.
Oceno skladnosti iz 3. točke prejšnjega odstavka lahko urad določi ob ukrepih v primeru odstopanj od načel DLP, opisanih v 2. točki tretjega odstavka 16. člena in 1. točki 17. člena tega pravilnika, oziroma v času trajanja postopka ocenjevanja.
16. člen
(ukrepi v primeru skladnosti ali manjših odstopanj)
V primeru, da je med pregledom preskuševalnega laboratorija ugotovljena skladnost z načeli DLP, urad izda potrdilo o skladnosti z DLP.
V primeru, da je med presojo študije ugotovljena skladnost z načeli DLP, ali so ugotovljena le manjša odstopanja, ki ne vplivajo na njeno veljavnost, urad izda pisno potrdilo o skladnosti študije z načeli DLP.
V primeru, da so med pregledom preskuševalnega laboratorija ugotovljena manjša odstopanja, ki ne vplivajo na veljavnost študij, ki jih izvaja ta laboratorij, lahko urad:
1. izda potrdilo o skladnosti z DLP, če preskuševalni laboratorij pisno potrdi, da bo takoj izvedel korektivne ukrepe, ali
2. določi ustrezen čas za odpravo pomanjkljivosti in zahteva pisno obvestilo o izvedenih ukrepih. Urad izda potrdilo o skladnosti z DLP ali odloči, da je potreben ponovni pregled v delu, kjer so bila ugotovljena odstopanja.
17. člen
(ukrepi v primeru večjih odstopanj)
V primeru, da so med pregledom preskuševalnega laboratorija ali presojo študije ugotovljena večja odstopanja, ki bi lahko vplivala na veljavnost študij, ki jih izvaja ta laboratorij, lahko urad:
1. določi ustrezen rok za izvedbo ukrepov in najkasneje v šestih mesecih izvede delno ali celotno ponovitev pregleda. Če ocenjevalec pri ponovnem pregledu ugotovi, da so nepravilnosti odpravljene, urad izda potrdilo o skladnosti z DLP,
2. črta preskuševalni laboratorij s seznama preskuševalnih laboratorijev. V tem primeru lahko preskuševalni laboratorij zahteva ponoven pregled po preteku najmanj šest mesecev. Pregled se izvede v skladu z 11. členom tega pravilnika,
3. objavi izjavo, ki natančno opisuje opažene nepravilnosti ali napake, ki bi lahko vplivale na veljavnost preskušanj v določenem preskuševalnem laboratoriju,
4. zahteva, da se ocena urada o neskladnosti študije priloži določeni študiji,
5. izda priporočilo registracijskim organom, da študijo zavrnejo,
6. obvesti o večjih odstopanjih ustrezne mednarodne organe in nadzorne organe DLP drugih držav.
18. člen
(seznam preskuševalnih laboratorijev)
Urad vodi seznam preskuševalnih laboratorijev, ki opravljajo študije v skladu z načeli DLP.
19. člen
(izstop iz ocenjevanja DLP)
Če preskuševalni laboratorij preneha izvajati študije v skladu z načeli DLP, mora o tem pisno obvestiti urad.
V primeru iz prejšnjega odstavka urad črta preskuševalni laboratorij iz seznama preskuševalnih laboratorijev in to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
20. člen
(stroški)
Stroške pregleda preskuševalnega laboratorija ali presoje študije krije preskuševalni laboratorij v skladu z uredbo o stroških ocenjevanja in pridobitve DLP-potrdila.
III. KONČNA DOLOČBA
21. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 022-7/00
Ljubljana, dne 19. aprila 2000.
Minister
za zdravstvo
dr. Marjan Jereb l. r.
Soglašam!
Minister
za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Priloga 2: Navodila za izvajanje pregledov preskuševalnih
laboratorijev in presoj študij

PREGLEDI PRESKUŠEVALNEGA LABORATORIJA

Pregled zaradi ocenjevanja skladnosti z načeli DLP se lahko
opravi v vsakem preskuševalnem laboratoriju, kjer se pridobivajo
podatki za upravne organe, ki se nanašajo na zdravje ali varstvo
okolja. Od ocenjevalcev se  lahko zahteva, da presodijo podatke o
fizikalnih, kemijskih, toksikoloških in ekotoksikoloških
lastnostih snovi ali pripravkov. V nekaterih primerih lahko
ocenjevalci potrebujejo tudi pomoč strokovnjakov z določenega
področja.

Velika raznolikost laboratorijev (v fizičnem obsegu in v
organizacijski strukturi odgovorne osebe) ter različne vrste
študij, ki jih ocenjevalci srečujejo, pomenijo, da morajo
ocenjevalci sami presoditi stopnjo in obseg skladnosti z načeli
DLP. Vendar si morajo ocenjevalci prizadevati za enoten pristop k
ovrednotenju stopnje skladnosti s posameznim načelom DLP v
določenem preskuševalnem laboratoriju ali študiji.

V naslednjih poglavjih so podane smernice za različne vidike
preskuševalnega laboratorija, ki jih mora ocenjevalec pregledati,
vključno z osebjem in postopki. V vsakem poglavju sta navedena
namen in opisni seznam posameznosti, ki naj bi jih pregledali med
pregledom preskuševalnega laboratorija. Ta seznam ni splošen in
se ne sme razumeti kot tak.

Ocenjevalci se ne smejo ukvarjati z znanstvenim pristopom k
študiji  niti z razlago ugotovitev študije, ki se nanaša na
tveganje glede človekovega zdravja in okolja. Za te vidike so
odgovorni tisti upravni organi, ki v skladu s posebnimi predpisi
opravljajo postopke dajanja v promet in uporabo, registracijske
ali prijavne postopke.

Pregledi preskuševalnih laboratorijev in presoje študij nedvomno
motijo normalno delo v laboratoriju. Ocenjevalci morajo zato
opravljati svoje delo skrbno načrtovano in, če je mogoče,
upoštevati želje odgovorne osebe preskuševalnega laboratorija
glede časa obiskov v določenih delih laboratorija.

Ocenjevalci bodo med izvajanjem pregledov preskuševalnega
laboratorija in presojo študije  imeli dostop do tajnih,
komercialno pomembnih informacij. Pomembno je, da zagotovijo, da
te informacije vidijo le pooblaščene osebe. Njihova odgovornost v
tem pogledu je določena v okviru tega pravilnika.


POSTOPKI PREGLEDOV

Predhodni pregled

NAMEN: seznaniti ocenjevalca s preskuševalnim laboratorijem, ki
ga bo pregledal, glede na organizacijsko strukturo odgovorne
osebe, fizični razpored poslopij in vrste študij.

Pred izvedbo pregleda preskuševalnega laboratorija ali presoje
študije se morajo ocenjevalci seznaniti z laboratorijem, ki ga
bodo obiskali. Pregledati morajo  vsak obstoječ podatek o
laboratoriju. To so lahko predhodna poročila pregledov, razpored
prostorov, organizacijske sheme, poročila o študijah, protokoli
in curricula vitae osebja. Ti dokumenti vsebujejo informacije o:

- vrsti in velikosti laboratorija ter  razporeditvi prostorov,

- vrsti študij, s katerimi se bodo po vsej verjetnosti srečali
med pregledom,

- organizaciji vodenja laboratorija.

Ocenjevalci morajo biti še posebno pozorni na pomanjkljivosti iz
prejšnjih pregledov preskuševalnega laboratorija. Kjer prejšnjih
pregledov ni bilo, lahko opravijo predhodni pregled, da dobijo te
podatke.

Preskuševalni laboratoriji morajo biti obveščeni o datumu in času
prihodov ocenjevalcev ter namenu in predvidenem trajanju
njihovega obiska v laboratoriju. To bo omogočilo preskuševalnemu
laboratoriju, da bo zagotovil prisotnost ustreznega osebja in
razpoložljivost dokumentacije. Kadar morajo ocenjevalci
pregledati kakšne posebne dokumente ali zapise, je priporočljivo
o tem vnaprej obvestiti preskuševalni laboratorij, tako da bodo
med pregledom preskuševalnega laboratorija ti dokumenti takoj na
voljo.

Začetni sestanek

NAMEN: obvestiti odgovorno osebo in osebje laboratorija o
razlogih za pregled preskuševalnega laboratorija ali presojo
študije, ki jo bodo ocenjevalci opravili ter o prostorih,
študiji, izbrani za presojo, dokumentih in osebju, ki bodo
vključeni v pregled.

O administrativnih in praktičnih podrobnostih pregleda
preskuševalnega laboratorija ali presoje študije se morajo
ocenjevalci dogovoriti z odgovorno osebo laboratorija na začetku
obiska. Na začetnem sestanku morajo ocenjevalci:

- opisati namen in obseg obiska,

- opisati dokumentacijo, ki jo bodo zahtevali pri pregledu
preskuševalnega laboratorija, kot npr. sezname študij v teku in
končanih študij, načrte študij, standardne operativne postopke,
poročila o študijah itd.; hkrati se morajo dogovoriti o dostopu
do dokumentov in pripraviti vse potrebno za morebitno
fotokopiranje pomembnejših dokumentov,

- pojasniti ali zahtevati informacije o organizacijski strukturi
odgovorne osebe in o osebju v laboratoriju,

- zahtevati informacije o študijah, za katere se ne zahteva
skladnost z načeli DLP in se izvajajo v prostorih, namenjenih za
izvajanje študij DLP,

- določiti, kateri deli laboratorija bodo pregledani med
pregledom preskuševalnega laboratorija,

- opisati dokumente in primerke za izbrano študijo v teku in za
dokončano študijo,  ki so potrebni za njihovo presojo,

- najaviti zaključni sestanek po opravljenem pregledu.

Pred nadaljevanjem pregleda preskuševalnega laboratorija je
priporočljivo, da ocenjevalci vzpostavijo stik z enoto za
zagotavljanje kakovosti (v nadaljnjem besedilu: ZK)
preskuševalnega laboratorija.

Splošno pravilo je, da je ocenjevalcu med njegovim pregledom v
pomoč spremstvo člana enote ZK.

Ocenjevalci lahko zahtevajo posebno sobo za pregled dokumentov in
druge dejavnosti.

Organizacija in osebje

NAMEN: ugotoviti, ali ima preskuševalni laboratorij dovolj
usposobljenega osebja in podpornih dejavnosti  za raznovrstnost
in število študij, ki jih izvaja; ali je organizacijska struktura
primerna in ali odgovorna oseba vodi primerno politiko
izpopolnjevanja ter nadzora zdravstvenega stanja osebja glede na
študije, ki jih izvaja v laboratoriju.

Ocenjevalci lahko zahtevajo, da odgovorna oseba pripravi določene
dokumente, npr.:

- tlorise nadstropij,

- organizacijske sheme vodenja in strokovne organiziranosti
laboratorija,

- curricula vitae osebja, vključenega v vrste študij, izbranih za
presojo,

- seznam tekočih in dokončanih študij z informacijami o vrsti
študije, datumih začetka/dokončanja študije, preskuševalnem
sistemu, načinu dodajanja preskuševalne snovi in imenu vodje
študije,

- politiko zdravstvenega nadzora osebja,

- opise delovnih mest in programe ter zapise o izpopolnjevanju
osebja,

- seznam standardnih operativnih postopkov (v nadaljnjem
besedilu: SOP) laboratorija,

- specifične SOP v zvezi s študijami ali postopki, ki jih
obravnavajo pregledi ali presoje,

- seznam vodij študij in sponzorjev, povezanih s študijami, ki se
presojajo.

Ocenjevalec mora še posebej preveriti:

- sezname tekočih in dokončanih študij, da ugotovi obseg dela, ki
ga preskuševalni laboratorij opravlja,

- identiteto in usposobljenost vodje študije, vodje enote za
zagotavljanje kakovosti in drugega osebja,

- obstoj SOP za vsa ustrezna področja preskušanja.

Program zagotavljanja kakovosti

NAMEN: ugotoviti, ali so mehanizmi, ki zagotovijo odgovorni
osebi, da se študije izvajajo v skladu z načeli DLP, primerni.

Vodja enote ZK mora prikazati sisteme in metode za ZK-preglede in
nadzor študij ter sistem za zapisovanje opazovanj, dobljenih med
ZK-nadzorom. Ocenjevalec mora preveriti:

- usposobljenost vodje ZK in vsega osebja ZK,

- da enota ZK deluje neodvisno od osebja, vključenega v študije,

- kako enota ZK načrtuje in izvaja preglede, kako nadzoruje
identificirane kritične faze v študiji in kakšna sredstva so na
voljo za ZK-preglede in nadzor,

- da obstajajo možnosti nadzora na podlagi vzorcev, če so študije
tako kratkotrajne, da nadzor posamezne študije ni možen,

- obseg in globino ZK-nadzora med razvojnimi stopnjami študije,

- obseg in globino ZK-nadzora rutinskih postopkov v
preskuševalnem laboratoriju,

- postopke ZK za preverjanje, ali se zaključno poročilo ujema z
neobdelanimi podatki,

- da odgovorna oseba od enote ZK prejema poročila o problemih, ki
bi lahko vplivali na kakovost ali integriteto študije,

- ukrepe enote ZK, kadar odkrijejo odstopanja,

- vlogo enote ZK, če obstaja, pri študijah ali delih študij, ki
se izvajajo v pogodbenih laboratorijih,

- vlogo enote ZK, če obstaja, pri pregledih, revizijah in
posodabljanju SOP.

Zmogljivosti preskuševalnih laboratorijev

NAMEN: določiti, ali je preskuševalni laboratorij, tako notranji
kot terenski, primerno velik, primerno zgrajen in izveden ter na
primerni lokaciji, da lahko zadosti potrebam študij, ki jih
izvaja.

Ocenjevalec mora preveriti:

- da je zagotovljena ustrezna stopnja ločevanja, da se npr.
preskusne snovi, živali, hrana, patološki vzorci itd., ki jih
uporabljajo pri eni študiji, ne pomešajo s tistimi iz druge
študije,

- da obstajajo postopki za kontrolo in nadzor okolja in da so
učinkoviti na kritičnih področjih, npr. v prostorih za preskusne
živali in biološke sisteme, skladiščih preskusnih snovi,
laboratorijih,

- da sta red in čistoča v raznih prostorih zadovoljiva in da je
zagotovljeno uničevanje škodljivcev, če je potrebno.

Nega, bivališče in obvladovanje bioloških preskusnih sistemov

NAMEN: določiti, ali ima preskuševalni laboratorij, ki pri svojih
študijah uporablja živali ali druge biološke preskusne sisteme,
ustrezne pomožne prostore in pogoje za njihovo nego, bivanje in
obvladovanje, da prepreči stres in druge probleme, ki bi lahko
vplivali na preskusne sisteme in s tem na kakovost podatkov.

Preskuševalni laboratorij lahko izvaja študije, ki zahtevajo
različne vrste živali ali rastlin, mikroorganizmov ali drugih
celičnih in podceličnih sistemov. Vrsta uporabljenega preskusnega
sistema bo določila način nege, bivanja in obvladovanja, ki ga bo
ocenjevalec pregledal. Glede na vrsto preskusnega sistema bo
ocenjevalec po svoji presoji preveril, da:

- so prostori primerni za uporabljeni preskusni sistem in za
preskus sam,

- obstaja in zadovoljivo deluje karantena za živali in rastline,
ki so jih prinesli na območje laboratorija,

- obstaja možnost izolacije živali (ali drugih elementov
preskusnega sistema, če je potrebno), za katere se ve ali sumi,
da so bolne, ali prenašajo bolezni,

- obstajata primeren nadzor in kartoteka o zdravstvenem stanju,
obnašanju ali drugih vidikih, ki so primerni za preskusni sistem,

- je oprema za vzdrževanje pogojev okolja, ki ga posamezni
preskusni sistem zahteva, primerna, dobro vzdrževana in
učinkovita,

- so živalske kletke, jasli, rezervoarji in druge posode ter
dodatna oprema dovolj čisti,

- se v skladu z zahtevami izvajajo analize pogojev okolja in
pomožnih sistemov,

- obstajajo prostori in postopki za odstranjevanje in odlaganje
živalskih odpadkov in odpadkov preskusnih sistemov in da ti
delujejo tako, da zagotavljajo najmanjše možne okužbe s paraziti,
vonjave, nevarnosti bolezni in onesnaževanje okolja,

- obstajajo skladišča hrane za živali ali podobni material za vse
preskusne sisteme; da se ti prostori ne uporabljajo za
shranjevanje drugih vrst materiala, kot so preskusne snovi,
sredstva za uničevanje škodljivcev ali razkužila in da so ločeni
od področij, kjer so nastanjene živali ali drugi biološki
preskusni sistemi,

- sta shranjena krma in stelja zaščiteni pred propadanjem zaradi
neugodnih pogojev okolja, škodljivcev ali kontaminacije.

Naprave, material, reagenti in primerki

NAMEN: določiti, ali ima preskuševalni laboratorij zadostno
število primerno nameščenih in ustrezno zmogljivih delovnih
naprav, da zadovolji zahteve preskušanj, ki jih izvaja, ter da so
material, reagenti in primerki pravilno označeni, uporabljeni in
shranjeni.

Ocenjevalec mora preveriti, da:

- je naprava čista in v dobrem stanju,

- se hranijo zapisi o delovanju, vzdrževanju, overitvi, umerjanju
in validaciji merilne opreme in naprav (vključno z računalniškimi
sistemi),

- so material in kemični reagenti pravilno označeni in shranjeni
na primerni temperaturi in so upoštevani roki trajanja; oznake
reagentov morajo vsebovati njihovo poreklo, ime in koncentracijo
ter druge potrebne podatke,

- so na primerkih navedeni vrsta preskusnega sistema, študija,
namen in datum odvzema,

- naprave in uporabljeni material ne spremenijo v preveliki meri
preskusnih sistemov.

Preskusni sistemi

NAMEN: določiti, ali obstajajo primerni postopki za ravnanje in
obvladovanje različnih preskusnih sistemov, ki jih zahtevajo
študije, ki se izvajajo v laboratoriju, npr. kemični in fizikalni
sistemi, celični in mikrobni sistemi, rastline ali živali.

Fizikalni in kemijski sistemi

Ocenjevalec mora preveriti, da:

- je bila, če to zahteva načrt študije, določena stabilnost
preskusnih  in referenčnih snovi in da so bile uporabljene
referenčne snovi, določene v načrtu študije,

- so pri avtomatiziranih sistemih podatki v obliki grafov,
pisalniških ali računalniških izpisov dokumentirani kot
neobdelani podatki in so arhivirani.

Biološki preskusni sistemi

Glede na zgoraj omenjeno o negi, bivališču in obvladovanju
bioloških preskusnih sistemov mora ocenjevalec preveriti, da:

- so preskusni sistemi taki, kot je določeno v načrtih študij,

- so preskusni sistemi primerno in po potrebi enovito označeni
med vso študijo; da obstajajo zapisi o prejemu preskusnih
sistemov in dokumenti o številu prejetih, uporabljenih,
zamenjanih ali zavrženih preskusnih sistemov,

- so bivališča ali zabojniki za preskusne sisteme pravilno
označeni z vsemi potrebnimi podatki,

- so študije, ki se izvajajo na enakih živalskih vrstah (ali
enakih bioloških poskusnih sistemih) z različnimi preskusnimi
snovmi, primerno ločene,

- so živalske vrste (in drugi biološki preskusni sistemi)
primerno ločeni v prostoru in v času,

- je okolje biološkega preskusnega sistema takšno, kot je
navedeno v načrtu študije ali v SOP glede npr. temperature ali
menjave teme in svetlobe,

- je zapisovanje o prejemu, ravnanju, bivanju, obvladovanju, negi
in zdravstvenem stanju primerno za preskusni sistem,

- se vodijo pisni zapisi o pregledovanju, karanteni, obolevnosti,
smrtnosti, obnašanju, diagnozi in zdravljenju živalskih in
rastlinskih preskusnih sistemov ali o drugih podobnih vidikih, ki
so primerni za posamezni biološki preskusni sistem,

- so zagotovljeni ukrepi za ustrezno odstranjevanje preskusnih
sistemov po končanih preskusih.

Preskusne in referenčne snovi

NAMEN: določiti, ali ima preskuševalni laboratorij postopke, ki
zagotavljajo, (i) da identifikacija, učinkovitost, količina in
sestava preskusnih in referenčnih snovi ustreza njihovi
specifikaciji in (ii) pravilno prevzemanje in hranjenje
preskusnih in referenčnih snovi. 

Ocenjevalec mora preveriti, da:

- obstajajo pisni zapisi o prejemu (vključno z imenom osebe,
odgovorne za prejem) ter ravnanju, vzorčenju, uporabi in
shranjevanju preskusnih in referenčnih snovi,

- so posode s preskusnimi in referenčnimi snovmi primerno
označene,

- so pogoji shranjevanja primerni, tako da preskusne in
referenčne snovi ohranijo koncentracijo, čistočo in stabilnost,

- obstajajo pisni zapisi o določitvi identitete, čistote,
sestave, stabilnosti in o preprečevanju kontaminacije preskusnih
in referenčnih snovi, če je primerno,

- obstajajo postopki za določanje homogenosti in stabilnosti
mešanic, ki vsebujejo preskusne in referenčne snovi, če je
primerno,

- so posode, ki vsebujejo mešanice (ali razredčene raztopine)
preskusnih in referenčnih snovi, označene in da obstajajo zapisi
o homogenosti in stabilnosti njihove vsebine, če je primerno,

- so bili, kadar preskus traja dlje od štirih tednov, vzeti
vzorci vsake serije preskusne in referenčne snovi za analizo in
so bili ti hranjeni primeren čas,

- so postopki za mešanje snovi pripravljeni tako, da se
preprečijo napake pri identifikaciji ali navzkrižna
kontaminacija.

Standardni operativni postopki

NAMEN: določiti, ali ima laboratorij pisne SOP za vse pomembne
dejavnosti, upoštevajoč, da je ena od najpomembnejših  tehnik
vodenja za obvladovanje dela v laboratoriju uporaba pisnih SOP.
Ti se nanašajo neposredno na rutinske elemente preskusov, ki jih
izvajajo v laboratoriju.

Ocenjevalec mora preveriti, da:

- so v vsakem prostoru preskuševalnega laboratorija takoj na
voljo ustrezne in odobrene kopije SOP,

- obstajajo postopki za revizijo in posodabljanje SOP,

- sta vsako dopolnilo ali sprememba SOP odobrena in datirana,

- se vzdržuje kronološki zbir SOP,

- obstajajo SOP za spodaj naštete dejavnosti, vendar niso omejeni
le nanje:

i) prejem; določitev identitete, čistote, sestave in 
stabilnosti; označevanje;  ravnanje;  vzorčenje; uporaba in
shranjevanje preskusnih in referenčnih snovi,

ii) uporaba, vzdrževanje, čiščenje, kalibracija in validacija
merilnih naprav, računalniških sistemov in opreme za kontrolo
okolja,

iii) priprava reagentov in način doziranja,

iv) vodenje zapisov, poročanje, shranjevanje in dostop do zapisov
in poročil,

v) priprava in kontrola okolja v področjih s preskusnimi sistemi,

vi) prejem, prenos, lokacija, opis, identifikacija in nega
preskusnih sistemov,

vii) ravnanje s preskusnimi sistemi pred študijo, med njo in po
njej,

viii) odlaganje preskusnih sistemov,

ix) uporaba sredstev za uničevanje škodljivcev in čistilnih
sredstev,

x) delovanje programa za zagotavljanje kakovosti.

Izvajanje študije

NAMEN: preveriti, da obstaja pisni načrt študije in da so načrti
ter potek študije v skladu z načeli DLP.

Ocenjevalec mora preveriti, da:

- je načrt študije podpisal njen vodja,

- je vsako dopolnilo k načrtu študije podpisal in datiral vodja
študije,

- je zapisan datum, ko sta sponzor ali odgovorna oseba
preskuševalnega laboratorija ali oba odobrila načrt študije (če
je primerno),

- so bile meritve, opazovanja in pregledi v skladu z načrtom
študije in ustreznimi SOP,

- so rezultati teh meritev, opazovanj in pregledov zapisani
neposredno, takoj, točno in čitljivo ter so podpisani (ali
parafirani) in datirani,

- je pri vsaki spremembi neobdelanih podatkov, vključno s
spremembami, shranjenimi v računalnikih, naveden razlog zanjo, da
sprememba ni zabrisala prejšnjih zapisov, in da jo je podpisala
ter datirala oseba, odgovorna za spremembo,

- so računalniški podatki  ali shranjeni podatki prepoznavni in
da obstajajo ustrezni postopki za njihovo zaščito pred
nepooblaščenimi spremembami ali uničenjem,

- so računalniški sistemi, uporabljeni med študijo, zanesljivi,
točni in validirani,

- so bili vsi nepredvideni dogodki, zapisani v neobdelanih
podatkih, preiskani in ovrednoteni,

- so rezultati prikazani v poročilih študije  (vmesnih ali
končnemu) dosledni, popolni in so prava slika neobdelanih
podatkov.

Poročanje o rezultatih študij

NAMEN: določiti, ali so zaključna poročila pripravljena v skladu
z načeli DLP.

Pri pregledu zaključnega poročila mora ocenjevalec preveriti, da:

- ga je vodja študije podpisal in datiral ter s tem prevzel
odgovornost za veljavnost študije in potrdil, da je bila študija
opravljena v skladu z načeli DLP,

- so ga podpisali in datirali drugi vodilni znanstveniki, kadar
so priložena poročila sodelujočih strok,

- je izjava o zagotavljanju kakovosti sestavni del poročila in da
je podpisana ter datirana,

- je vsa dopolnila naredilo osebje, odgovorno za postopek
izdelave dopolnila,

- vsebuje podatke o lokaciji arhiva vseh vzorcev, primerkov in
neobdelanih podatkov.

Shranjevanje in hranjenje zapisov

NAMEN: določiti, ali je laboratorij izdelal  zadovoljive zapise
in poročila ter  poskrbel za varno shranjevanje in hranjenje
zapisov ter materiala.

Ocenjevalec mora preveriti:

- da obstaja oseba, ki je odgovorna za arhiv,

- arhivske zmogljivosti za shranjevanje načrtov študij,
neobdelanih podatkov (tudi za prekinjene DLP-študije), zaključnih
poročil, vzorcev in primerkov ter zapisov o izobrazbi in
izpopolnjevanju osebja,

- postopke za ponoven dostop do arhiviranega materiala,

- postopke, s katerimi sta zagotovljena dostop do arhivov le
pooblaščenim osebam in  evidenca osebja, ki je imelo dostop do
neobdelanih podatkov, diapozitivov itd.,

- da vodijo evidenco o materialu, vzetem iz arhiva in vrnjenega
vanj,

- da zapise in material hranijo zahtevan ali primeren čas in da
so zaščiteni pred poškodbami ali uničenjem zaradi ognja,
neprimernih pogojev okolja itd.

PRESOJE ŠTUDIJ

Pregled preskuševalnega laboratorija na splošno vključuje presoje
študij, s katerimi se pregledajo tekoče ali dokončane študije.
Upravni organi pogosto zahtevajo posebne presoje študij, ki se
lahko izvajajo neodvisno od pregledov preskuševalnih
laboratorijev. Zaradi raznolikosti vrst študij, ki jih je treba
presojati, lahko navajamo le splošne smernice, ocenjevalci in
drugi, ki v njej sodelujejo, pa morajo sami presoditi način in
obseg pregledov. Cilj mora biti rekonstrukcija študije s
primerjavo zaključnega poročila z načrtom študije, z ustreznimi
SOP, neobdelanimi podatki in drugim arhivskim materialom.

Včasih potrebujejo ocenjevalci  za učinkovito presojo študije
pomoč drugih strokovnjakov npr. kadar morajo pregledati dele
tkiva pod mikroskopom.

Pri presoji študije mora ocenjevalec:

- dobiti imena, opise del in  povzetek izpopolnjevanja ter
izkušenj določenega osebja, npr. vodje študije in glavnih
znanstvenikov, ki sodelujejo v študiji,

- preveriti, da je dovolj usposobljenega osebja za posamezna
področja izvajanih študij,

- prepoznati posamezne dele naprav ali posebne opreme,
uporabljene pri  študiji, in pregledati zapise o umerjanju,
vzdrževanju in servisiranju opreme,

- pregledati zapise  o stabilnosti preskusnih snovi, analizah
preskusnih snovi in njihovih oblikah, analizah hrane itd.,

- poskusiti iz razgovorov razbrati obveznosti določenih
posameznikov, ki sodelujejo v študiji, da bi ugotovil, ali so te
osebe imele dovolj časa za dokončanje nalog, določenih v načrtu
študije ali poročilu,

- dobiti kopije vse dokumentacije v zvezi s kontrolnimi postopki
ali tiste, ki je sestavni del študije, vključno:

i) načrt študije,

ii) SOP, veljavne med študijo,

iii) dnevnike, laboratorijske zapiske, kartoteke, delovne naloge,
izpise računalniških podatkov itd.;  kontrolne izračune, če je
primerno,

iv) zaključno poročilo.

Pri študijah, pri katerih uporabljajo živali (npr. glodalce ali
druge sesalce)  mora ocenjevalec spremljati določen odstotek
živali od prihoda v laboratorij do avtopsije. Posebej mora biti
pozoren na zapise, ki se nanašajo na:

- telesno težo živali, porabo hrane/vode, obliko odmerka in način
dajanja itd.,

- klinična opazovanja in izsledke avtopsije,

- klinično kemijo, 

- patologijo.

DOKONČANJE PREGLEDA ALI PRESOJE ŠTUDIJE

Ko ocenjevalec konča pregled laboratorija ali presojo študije, se
mora na zaključnem sestanku pogovoriti s predstavniki
laboratorija  o svojih izsledkih in pripraviti pisno poročilo, to
je poročilo o pregledu.

Pregled velikega laboratorija bo verjetno pokazal vrsto manjših
odstopanj od DLP, toda običajno ta ne bodo dovolj resna, da bi
okrnila veljavnost študije, opravljene v tem laboratoriju. V
takih primerih bi bilo logično, da ocenjevalec v svojem poročilu
navede, da laboratorij deluje v skladu z  načeli DLP glede na
merila, ki jih je postavil nacionalni organ, pristojen za
ocenjevanje skladnosti z DLP. Vendar pa mora laboratoriju
sporočiti podrobnosti opaženih nepravilnosti ali napak in dobiti
zagotovila od najvišje odgovorne osebe preskuševalnega
laboratorija, da bodo odstranili te nepravilnosti. Če je
potrebno, lahko ocenjevalec po določenem času ponovi obisk v
laboratoriju, da preveri, ali so bili potrebni ukrepi izvedeni.

Če ocenjevalec pri svojem pregledu ali presoji študije opazi
večja odstopanja od načel DLP, ki bi lahko po njegovem mnenju
ogrozila veljavnost tekoče študije ali drugih študij, ki jih
izvaja ta laboratorij, mora to sporočiti  nacionalnemu organu,
pristojnemu za ocenjevanje skladnosti z DLP. Ukrepi, ki jih bo
izvedel ta organ ali organ, odgovoren za postopke dajanja v
promet in uporabo, registracijske ali prijavne postopke, ali oba
organa, bodo odvisni od narave in obsega neskladnosti in pravnih
ali upravnih določb v okviru tega pravilnika in drugih posebnih
predpisov.

Kjer je bila presoja študije opravljena na zahtevo organov,
odgovornih za postopke dajanja v promet in uporabo,
registracijske ali prijavne postopke, mora ocenjevalec pripraviti
celotno poročilo o izsledkih in ga preko ustreznega nacionalnega
organa, pristojnega za DLP, poslati zakonodajnim oblastem, ki jih
to zadeva.