Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 6. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Škocjan na 16. redni seji dne 4. 4. 2000 sprejel

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na zdravstveno ustreznost in kakovost pitne vode na območju Občine Škocjan.

Zavarujejo se naslednji vodni viri, ki se izkoriščajo za pitno vodo:
– vrtina Škocjan Š-1/92,
– vrtina Bučka BUČ-1/97,
– izvir Ščetar,
– izvir Rabzelj.

Varstveni pasovi za zavarovanje vodnih virov so naslednji:
1. ožji varstveni pas – območje s strogim režimom varovanja,
2. širši varstveni pas – območje s sanitarnim režimom varovanja,
3. vplivni varstveni pas – območje z blagim režimom varovanja.
Obseg varstvenih pasov je določen v strokovnih podlagah, ki so priloga tega odloka in so na vpogled na sedežu občine in sedežu upravljalca vodovoda.
Strokovne podlage vsebujejo opis stanja, popis ukrepov za varovanje vodnega vira ter izris varstvenih pasov na temeljne topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 in v katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880.

Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembe lastnosti vodnega vira, je potrebno poleg predpisanih soglasij tudi soglasje upravljalca javnega vodovoda, ki mora biti izdano v roku 30 dni.

V ožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo in z njimi upravlja upravljalec javnega vodovoda.
Ožji varstveni pas predstavlja območje s strogim režimom zavarovanja, za katerega veljajo naslednje določbe:
1. meje ožjega varstvenega pasu je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablami,
2. ožji varstveni pas ali njegov del je potrebno ograditi z varnostno ograjo višine najmanj 1,8 m,
3. področje ožjega varstvenega pasu je potrebno zatraviti in zasaditi s samoniklim drevjem in grmičjem,
4. prepovedana je gradnja novih objektov, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu,
5. prepovedano je vsako gnojenje in uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev,
6. prepovedan je promet in skladiščenje vseh naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi, razen za pogon agregatov v črpališču,
7. prepovedano je odpiranje in izkoriščanje kamnolomov in peskokopov,
8. prepovedana je gradnja cest, z izjemo dovoznih poti za potrebe vodovoda,
9. prepovedana je gradnja kanalizacije preko območja ožjega varstvenega pasu,
10. prepovedano je odlaganje odpadkov.

Širši varstveni pas je območje s sanitarnim režimom varovanja. Obsega del vodonosnika, iz katerega priteče podtalnica v 365 dneh do zajetja. Potovalni čas temelji na zadrževanju odtoka in zniževanju koncentracij počasi razgradljivih polutantov.
Za širši varstveni pas veljajo naslednje določbe:
Ni dovoljena:
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi,
– uporaba hlevskega gnoja v času od 15. 11. do 1. 2.
– uporaba umetnih gnojil na travinju od 15. 10. do 1. 2. in na drugih zemljiščih od 1. 10. do 15. 2.,
– gradnja naftovodov in plinovodov,
– gradnja stanovanjskih in industrijskih zgradb ter živinorejskih farm,
– gradnja čistilnih naprav, ponikovalnic in smetišč,
– predelava lahkotekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi,
– golosečnja v gozdovih,
– izkop gramoza, peskov in odpiranje kamnolomov, obstoječe je potrebno zapreti in sanirati,
– gradnja novih prometnic, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– tranzitni promet z nevarnimi snovmi.
Dovoljena je:
– gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov ter adaptacija stanovanjskih objektov in čistih industrijskih objektov pod pogojem, da je zagotovljeno zbiranje odpadnih vod v vodotesnih greznicah z odvozom na čistilno napravo, oziroma odvod odpadnih vod preko vodotesne kanalizacije izven območja varstvenih pasov ter organiziran odvoz odpadkov na javno odlagališče komunalnih odpadkov,
– gradnja vodotesne kanalizacije z izpustom izven območja varstvenih pasov,
– gradnja vodotesnih greznic brez izpusta v ponikovalnico. Obstoječe je potrebno sanirati, zagotoviti vodotesnost,
– uporaba cistern za gorivo, velikosti za lokalne potrebe, ki se postavljajo v vodotesne armiranobetonske jame brez neposrednega stika s kanalizacijo,
– kmetijstvo ob upoštevanju:
– minimalna obdelava tal,
– uporaba umetnih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo domača organska gnojila, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v strokovnih podlagah,
– poraba organskih gnojil na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v strokovnih podlagah,
– uporaba le fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste, strokovne podlage,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri pokrita z rastlinsko odejo skozi vse leto,
– zeleno gnojenje, čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja,
– živinoreja v hlevih z največ 10 glavami živine in urejenim vodotesnim gnojiščem, brez nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalnico,
– uporaba mehanizacije pod pogojem, da ne pride do razlitja naftnih derivatov.
Posebni pogoji:
Pod posebnimi pogoji se lahko v širšem varstvenem pasu dovoli izgradnja novih stanovanjskih objektov, novih prometnic ter obratovanje obstoječih in izgradnja novih, okolju neškodljivih proizvodnih obratov. pogoje določi Ministrstvo za okolje in prostor.

Vplivni varstveni pas je območje z blagim režimom varovanja. Obsega celotno napajalno območje vodonosnika, iz katerega se podtalnica izteka v smeri zajetja ali črpališča in območja, od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika, ali se lahko onesnažena podtalnica sosednjega vodonosnika drenira v napajalno območje obravnavanega vodonosnika. Za vplivni varstveni pas veljajo naslednje določbe.
Ni dovoljena:
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi na travinju od 15. 10. do 1. 2. in na drugih zemljiščih od 1. 10. do 15. 2. ,
– uporaba hlevskega gnoja v času od 15. 11. do 1. 2.,
– uporaba umetnih gnojil na travinju od 15. 10. do 1. 2. in na drugih zemljiščih od 1. 10. do 15. 2.,
– ponikovanje odpadnih vod,
– izkop gramoza, peskov ali odpiranje novih kamnolomov, obstoječe je potrebno sanirati do stopnje, da obratovanje kamnoloma ne ogroža podtalnice,
– predelava in skladiščenje nevarnih snovi,
– izgradnja odlagališč komunalnih odpadkov.
Dovoljena je:
– usmerjena stanovanjska gradnja ter gradnja objektov čiste industrije in obrti na območju, opremljenem z vodotesno kanalizacijo, ki odpadne vode odvaja izven območja varstvenih pasov,
– transport nevarnih snovi in lahkotekočih naftnih derivatov z upoštevanjem strogih varstvenih ukrepov, ki preprečujejo razlitje teh tekočin,
– obratovanje obstoječih kamnolomov in peskokopov pod pogojem, da niso v neposrednem stiku s podtalnico, da se prepreči prelivanje nevarnih in strupenih tekočin izven urejenih in vodotesnih prostorov. Zagotovljen mora biti varen odvoz odpadnih in nevarnih snovi v čistilne naprave oziroma na sanitarno deponijo,
– ceste, po kateri poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje podtalnice. Vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– kmetijstvo ob upoštevanju:
– poraba organskih gnojil na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v tabeli v strokovnih podlagah,
– uporaba umetnih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo domača organska gnojila, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v strokovnih podlagah,
– uporaba le fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste, strokovne podlage,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri pokrita z rastlinsko odejo skozi vse leto,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja,
– živinoreja v hlevih z urejenim vodotesnim gnojiščem brez nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalnico,
– uporaba mehanizacije pod pogojem, da ne pride do razlitja naftnih derivatov.
Posebni pogoji
Pod posebnimi pogoji se lahko v vplivnem varstvenem pasu dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih in izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča nevarnih snovi, bencinski servisi, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena. Pogoje določi Ministrstvo za okolje in prostor.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju:
– z določili 5. člena tega odloka,
– z določili 6. člena tega odloka,
– z določili 7. člena tega odloka,
– z določili 10. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe za storjene prekrške iz tega člena.
Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo vodovarstvenih ukrepov je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.
Lastnik vodovoda je dolžan ugotoviti povzročitelja škode in zagotovi njegovo odškodninsko odgovornost.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka, in sicer:
– v ožjem varstvenem pasu v roku enega leta, v širšem varstvenem pasu v treh letih, v vplivnem varstvenem pasu pa v petih letih po uveljavitvi tega odloka.

Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omejuje izkoriščanje zemljišč, so v skladu z določili odloka o davkih občanov Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) upravičeni do davčne olajšave oziroma do pravične odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi.

Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih pasovih, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe, občinska nadzorna služba, upravljalec vodovoda.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.