Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2000 z dne 17. 4. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2000 z dne 17. 4. 2000

Kazalo

1557. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Mariborske ceste - III. etapa, stran 4003.

Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99) na seji dne 21. 3. 2000 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Mariborske ceste – III. etapa
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in s srednjeročnim družbenim planom občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 48/90 in 25/98) se sprejme lokacijski načrt za rekonstrukcijo Mariborske ceste – III. etapa na glavni cesti G1 5/328 Celje–Šmarjeta na pododseku od km + 130.00 – 8 + 160.00 do km 0 + 5800.00, podvoz pod savinjsko železniško progo in železniški tiri nad podvozom in zvezni tir, ki ga je pod št. 315/99/2000 izdelal Razvojni center Planiranje Celje, d.o.o.
2. člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje: tekstualni del, soglasja in grafične priloge. Projekt je z vsemi deli sestavni del odloka.
Tekstualni del obsega:
– Splošna pojasnila
– Funkcija območja
– Izhodišča planske in urbanistične dokumentacije
– Opis območij obravnave
– Seznam parcel
– Opis stanja
– Varstvo kulturne dediščine in arheologija
– Tehnične značilnosti ceste, cestnega podvoza in napajalnih cest in železniškega nadvoza
– Usmeritve za prostorske ureditve
– Vodnogospodarske ureditve
– Komunalna, energetska in teleprenosna infrastruktura
– Ocena stroškov za izvedbo posega
– Etape izvajanja
– Varstvo okolja
– Tolerance
Grafični del obsega priloge:
-----------------------------------------------------------
      Naslov karte                                   Merilo
-----------------------------------------------------------
1     pregledna karta
2     izsek spremembe in dopolnitve
      prostorskih sestavin dolgoročnega plana
      Občine Celje za obdobje od leta
      1986–2000, dopolnjen leta 1989                 1:5000
2/1   legenda
3     izsek srednjeročnega družbenega
      plana Občine Celje za obdobje
      od leta 1986 do leta 1990 – območja            1:5000
3/1   izsek srednjeročnega družbenega
      plana Občine Celje za obdobje
      od leta 1986 do leta 1990 – komunalna
      infrastruktura                                 1:5000
3/2   legenda
4     katastrsko topografska situacija
      obstoječega stanja z mejo obravnavanega
      območja in prikazom rušitev                     1:500
5     urbanistična ureditvena situacija               1:500
6     situacija prometne ureditve                     1:500
7     situacija komunalne, energetske
      in telekomunikacijske ureditve                  1:500
8     pregledni podolžni profil
9     karakteristični prečni prerez na območju
      podvoza
10    načrt gradbenih parcel – tehnični elementi
      za zakoličbo (seznam koordinat lomnih točk)     1:500
-----------------------------------------------------------
Soglasja:
1. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju (št. 02-2903/49-99/00-GD z dne 10. 2. 2000).
2. RS Ministrstvo za okolje in prostor uprava RS za varstvo narave izpostava Celje (št. 355-08/0108/03/PO-2000/M.Cv., z dne 22. 2. 2000).
3. Vodovod-kanalizacija JP (št. L – 14/00/AS, z dne 24. 2. 2000).
4. Elektro Celje JP (št. 971724-2000/DF/LZ, z dne 15. 2. 2000).
5. Telekom Slovenije PE Celje (št. 3-3/3282/1-2000/SŠ-54, z dne 14. 2. 2000).
6. Energetika Celje JP (št. TE-35/MM, z dne 14. 2. 2000).
7. JP Javne naprave (št. TE-35/MM, z dne 14. 2. 2000).
8. RS Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste (št. 347-09/01/01/034.1/00-, z dne 25. 2. 2000).
9. RS Ministrstvo za obrambo inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Celje, (št. 8031-S-370 05/1-39/00-AK, z dne 2. 2. 2000).
10. RS, Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Celje, (št. 526000/00019/2000-42/MP, z dne 24. 2. 2000).
11. Slovenske železnice, infrastruktura, služba za nepremičnine, (št. 782/5-2/98-MD, z dne 10. 3. 2000).
II. MEJA OBMOČJA OBRAVNAVE
3. člen
Opis območij obravnave
Območje obravnavanega posega je prikazano na grafični prilogi št. 5 – Urbanistična ureditvena situacija.
Območje trase rekonstrukcije Mariborske ceste v širini cestišča na severu od osi križišča z magistralo vzhod–zahod, na jugu do križišča z Levstikovo ulico.
Območje tirnega omrežja od Vrunčeve ulice preko Mariborske ceste do priključka na tirno omrežje, novi zvezni tir in korekcijo tira v smeri jug.
Območje vzhodno od rekonstrukcije Mariborske ceste in severno od predvidenega zveznega tira – območje Gaberje.
Območje zahodno od Mariborske ceste (Kovinotehna, hotel Celeia).
Površina območja obravnave meri 6.462 ha.
4. člen
Seznam parcelnih številk
Ureditveno območje LN obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo rekonstrukcije Mariborske ceste, podvoza, nadvoza za železniška tira, povezovalni železniški tir in napajalne ceste na vzhodni strani objektov ob Mariborski cesti. Vse parcele znotraj meje obravnave LN so predmet obravnave, tudi če je katera v izpisku izpuščena. Parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju LN, so:
k.o.: Celje, parcelne številke: 2220, 2204, 410, 2535/3, 360/3, 358/3, 357, 351/4, 351/3, 317, 316/2, 315/1, ·345/8, 345/2, 345/1, ·349, ·350, del 344/1, 312/6, 312/3, 2508/1, 2508/2, 353, 347, 356/2, 360/8, 360/7, 360/5, 363/4.
k.o.: Spodnja Hudinja, parcelne številke: 1563/2, 1564/2, ·1565/3, 1565/6, 1565/1, 1726/3, 1691/4, 1685/2, 1685/3, 1686, 1682, 1688/3, 1688/2, 1689, 1687, 1681/1, 1721/13, 1721/1, 1690/2, 1690/3, 1625/5, 1625/6, 1645, 1644, ·1643, 1642, ·1641, 1639, 1625/1, ·1638, ·1634/2, 1634/1, 1655/1, 1628, 1623, 1624, 1637. 1720/2, ·1667/3, ·1668, 1667/1, 1667/2, 1669, 1670/1, 1670/2, 1670/3, 1670/4, 1670/5, 1661/3, 1671, 1672, 1673/1, 1673/2, 1373/3, 1674/1, 1661/1, ·1661/2, 1674/2, 1675, 1678, ·1676/1, 1676/2, 1677, 1679/1, ·1679/3, 1650, 1651, 1721/14, 1721/15, 1690/1, 1679/2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
5. člen
Dolgoročni družbeni plan Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/86) v drugi točki Izhodišča, cilji in materialni okviri razvoja Občine Celje opredeljuje:
– za območje ceste je predvidena izgradnja podvoza POD Savinjsko progo,
– za območje tirnega omrežja je predvidena izgradnja triangla z delnim niveletnim dvigom savinjske železnice,
– območje Gaberja je namenjeno stanovanjsko poslovni dejavnosti. Namembnost objektov je možno spreminjati tako, da je objekt v celoti namenjen trgovski in poslovni dejavnosti ali kombinirano trgovsko, poslovni in stanovanjski dejavnosti. Obstoječim poslovnim dejavnostim so na njihovih funkcionalnih zemljiščih omogočene razvojne možnosti na podlagi predhodne strokovne preverbe in ob pogoju, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev mejašev.
IV. SEZNAM OBJEKTOV PREDVIDENIH ZA RUŠENJE
6. člen
Tabela 1: prikaz objektov, predvidenih za rušenje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
    Naslov              SH,P,S   Namembnost             Etažnost         Lesen/zidan   Streha      Parc.št./lastništvo
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1   Mariborska (44a)    SH       neuporabna, v          P+1+IP           zidana        dvokapna    1565/3
                                 razpadajočem stanju    2x(13x11+13x5)+                opečnata    (gospodarsko
                                                        (9x7+9x13)                                 poslopje) privatna last
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2   Mariborska 21       SH       trgovina, (stanovanja) P+1+IP           zidana        dvokapna    317 (vrt, stan., dvor.)
                                                        2x21x11+15x7                   opečnata    privatna last in Toper
                                                                                                   Celje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3   Mariborska 19                trgovina (Kovinotehna) P 32x8           kovinska      ravna       350
                                                                         konstrukcija  salonit     (poslovna stavba)
                                                                                                   Kovinotehna Celje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
4   Mariborska 17       SH       trgovina, lokali       P+1+IP           zidana        dvokapna    349
                                 (Obad, Trade)          2x23x8+                        opečnata    (poslovna stavba)
                                                        22x5+15x7                                  Kovinotehna leasing,
                                                                                                   G TRADE d.o.o. Celje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5   Mariborska          S        skladišče              P 46x10+38x18    zidana        dvokapna    345/8
                                                                                       salonit     (poslovna stavba)
                                                                                                   Kovinotehna Celje
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6   Mariborska 8        SH       trgovina               P+IP             zidana        dvokapna    1643
                                 (ni potrebna           7x16+5x11                      salonit     (posl. stav., dvorišče)
                                 nadomestitev)                                                     Slov. železnice Ljubljana
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7   Mariborska 8a       SH       Sekcija za vzdrževanje P+IP             lesena        dvokapna    1641
                                 prog (ni potrebna      9x16+6x11                      opečnata    (stavba)
                                 nadomestitev)                                                     Slov. železnice Ljubljana
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
    Mariborska 14       DO       nekdanja delavnica,    P 7x10                                     1676/2
                                 šupa
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
    Mariborska 32       DO       dvoriščno stanovanje,  P 10x7+3x5       zidano        zasebno     1670/5,
                                 drvarnice              3x2x3                                      1670/3, 1670/4,
                                                                                                   1670/5,
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8   ni naslova          S        skladišče              P+1              lesena        dvokapna    1625/1, 1638
                                 (nadomestitev v novih  2x37x9+8x10                    salonit     (železnica)
                                 obrtnih delavnicah)                                               Slov. železnice Ljubljana
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
9   ni naslova          S        lesena baraka,         P 19x4           lesena        dvokapna    1625/1
                                 skladišče                                             salonit     (stavba)
                                                                                                   Slov. železnice Ljubljana
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
10  parkirišče          P        nadstrešek             12 park. mest    kovinska      salonit     1634/2
                                 (delna rušitev)        9x4              konstrukc.                (posl.stav.)
                                 čuvajnica              2x2              lesena                    Slov. železnice Ljubljana
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
11  Mariborska 8c       SH       obrtne delavnice Celje P+IP             zidana        dvokapna    1628
                                                        19x12+13x8+                    salonit     (dvorišče,stavba)
                                                        16x8+11x5                                  Slov. železnice Ljubljana
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
12  Mariborska 24a      SH       trgovina z neživili    P+IP                                       1673/3
                                                        19x5+13x3                                  1673/2
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
13  parkirne površine   P        pred poslovnim         615m2            asfaltirane               357, 351/3, 351/4,
    pri Kovinotehni              objektom Kovinotehne                    površine                  358/3, 360/3, 356/2
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
14  garaže, ki jih je   G        za Mariborsko 22                                                  1661/2
    možno rušiti
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Opomba:
SH = stan. hiša, poslovni objekt, trgovina
P = parkirišče,
S = skladišče
ZP = zaporedna številka kot v grafičnih prilogah
DO = dvoriščni objekt
G = garaže
tabela 2: prikaz dreves predvidenih za odstranitev:
-----------------------------------------------------------------------------------------
Oznaka  Lokacija         Ime drevesa            Premer debla                  Št. komadov
-----------------------------------------------------------------------------------------
P       Mariborska 7     Platanus acerifolia    premer debla od 30 do 60 cm   7
        Kovinotehna
-----------------------------------------------------------------------------------------
A                        Acer platanoides       premer debla ca. 30 cm        3
-----------------------------------------------------------------------------------------
V. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN ARHEOLOGIJA
7. člen
Kulturna dediščina
Za objekta Mariborska št. 17. in 21, ki imajo lastnosti kulturne dediščine in so predvideni za rušenje, mora investitor predhodno izdelati detajlne tehnične posnetke in foto dokumentacijo notranjščine in zunanjščine.
8. člen
Pogoji za arheološko območje
Trasa ceste poteka po zavarovanem arheološkem območju, kjer v mesto iz smeri Petovie vstopa severna vpadnica rimske Celeje, ob njej pa leži grobišče. Predvidena globina arheoloških ostalin je med 80 in 250 cm.
Od križišča s Kidričevo cesto do predvidenega podvoza pod železniškimi tiri in od podhoda za pešce do križišča s Cankarjevo ulico (pošta), kjer bodo dela v glavnem potekala na območju, kjer so arheološke plasti zaradi izvedenih gradbenih del že poškodovane, bo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje izvajal strog arheološki nadzor z možno ustavitvijo del in popolnim arheološkim izkopom. Območje podvoza pod železniškimi tiri zahteva popoln arheološki izkop s predhodnimi raziskavami – georadar in testni jarki, prav tako je predviden popoln arheološki izkop s predhodnimi raziskavami na mestu možnega podhoda za pešce z lokali.
VI. URBANISTIČNO ARHITEKTONSKA ZASNOVA
9. člen
Zasnova rekonstrukcije
Mariborska cesta – III. etapa se priključuje na drugo etapo rekonstrukcije Mariborske ceste v križišču pri Vojašnici Celje in poteka do križišča z Levstikovo ulico.
Mariborska cesta – III. Etapa je zasnovana kot sodobna štiripasovnica z dvakrat po dvema voznima pasovoma, robnim pasom širine in obojestranskima kolesarskima stezama ter hodnikom za pešce.
V podhodu pod nadvozom železniške proge je dodan vmesni pas, ki omogoča postavitev vmesne podpore železniškega nadvoza.
Na območju rekonstrukcije je predvidena izgradnja treh križišč z elementi za kanaliziranje prometa in svetlobnimi signalnimi napravami za krmiljenje prometa. Priključka Veselove ulice in v območje Srce je potrebno izvesti po sistemu desni uvoz – desni izvoz. Napajalna cesta omogoča dostop do objektov ob vzhodnem robu Mariborske ceste.
10. člen
Urbanistične ureditve
Urbanistične ureditve obsegajo le pas ob rekonstruirani Mariborski cesti Usmeritve za urbanistično urejanje so omejene v okviru meje obravnavanega LN.
Zahodna stran rekonstruirane ceste:
Zaradi rušenja objektov na zahodni strani ceste in severno od železnice, v območju Kovinotehne, bo postal viden del mestnih površin, ki niso v urbani rabi. Na tem mestu je potrebno vzpostaviti ustrezno bariero, ki bo sočasno delila različne funkcije prostora, in v prihodnosti omogočala razvoj.
Gradbena linija objektov nove pozidave naj bo minimalno 4 metre oddaljena od novo predvidene zelenice.
Na južni strani Savinjske proge bo zaradi razširitve cestišča in zaradi začasne prestavitve železniške proge v času gradnje podvoza, trajno spremenjena zunanja ureditev vhodnega dela v poslovni objekt Kovinotehne. Zaradi obrazloženega je vzdolž zahodnega roba rekonstruirane ceste predvidena zelenica v širini 2 do 3 metre, posajena z drevesi. Severno od železniške proge je med zelenico z drevesi in površinami zahodno predvideno postaviti ustrezno mestno oblikovan zid.
Na zahodni strani poslovnega objekta Kovinotehna je predviden nov vhod v poslovni objekt – prizidek in nadstrešnica. Velikost je opredeljena z maksimalnim tlorisnim gabaritom. Dovoz do vhoda, ki se nahaja izven območja obravnave tega LN, z Vrunčeve ulice, je že izveden.
Oporni zid, ki v območju podvoza loči nivo hodnika za pešce od nivoja obstoječega terena, je predvideno premostiti z več stopnišči vzdolž podvoza. Stopnišča je predvideno izvesti tako, da bo rama stopnišča vzporedno s cesto.
Vzhodna stran rekonstruirane ceste
Na vzhodni strani predvidene rekonstruirane Mariborske ceste in severno nad Savinjsko progo je gosto pozidano območje stanovanjsko poslovnih objektov. Zaradi izgradnje podvoza bo na tem mestu cesta približana objektom. Površine za pešce bosta v dveh nivojih: na nivoju vhodov v objekte in na nivoju podvoza. Oba nivoja bosta med seboj povezana s stopnišči. V območju podvoza je nad piloti ob pločniku predvideno urediti korito za zelenico s pokrovnimi rastlinami in grmovnicami. Severno, kjer ni več podvoza, je mestoma predvidena zelenica, v kateri so predvidena drevesa. V primerih, ko poteka v bližini plinovodno omrežje in druga komunalna infrastruktura, je potrebno prostor širjenja korenin omejiti z zaporo (vrbov splet, pločevina, montažne plošče).
Na mejah med javnimi površinami (hodniki za pešce in zasebnimi parcelami), je predvideno postaviti mestno oblikovan zid.
Južno od Savinjske proge v območju zelenice ob avtobusnem postajališču je v rob zelenice predvideno zasaditi drevored.
Oporni zid, ki v območju podvoza loči nivo hodnika za pešce od nivoja obstoječega terena, je predvideno premostiti z več stopnišči vzdolž podvoza. Stopnišča je predvideno izvesti tako, da bo rama stopnišča, kjer je to možno, vzporedno s cesto, v situacijah kjer ni dovolj prostora pa pravokotno na cesto. Detajlno pozicijo stopnišč bo potrebno določiti v projektu za izvedbo.
11. člen
Arhitektonske ureditve
Arhitektonske ureditve obsegajo usmeritve predvsem za oblikovanje betonskih zidov, opornih zidov, ograj in urbane opreme: svetilk, ograje, oblikovanje nadvoza. Eventualne arhitektonske preureditve objektov zaradi spremembe namembnosti objektov, je potrebno določiti z lokacijsko dokumentacijo in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Sredinski oporni zid in stranski oporni zidovi v območju podvoza
Velike površine zidov morajo biti oblikovno členjene v manjše segmente, vsak segment je potrebno oblikovati z enakim nevtralnim vzorcem. Pozorno je potrebno oblikovati zgornji zaključek zidov. Pri oblikovanju velikih betonskih površin predlagamo uporabo dekorativnih elementov, ki izhajajo iz značilne celjske industrije: emajl, keramika. Predlagamo, da arhitekt (oblikovalec, umetnik) pri oblikovanju betonskih zidov uporabi kot dekorativne stenske elemente ali posebej oblikovano keramiko ali detajle v emajlirani pločevini.
Železniški nadvoz nad cesto
Glede na izhodišča idejnega projekta o konstrukciji in oblikovanju ni več možno sugerirati drugačne rešitve. Pozornost oblikovanja je potrebno usmeriti v arhitekturno ustrezno oblikovanje profila nosilca. Ograja nad nosilcem naj bo v betonski izvedbi, v likovni rimi z ograjo ob zgornjem nivoju hodnika za pešce ki je na obeh straneh Mariborske ceste v območju podvoza.
Ograje, zidovi, korito za zelenje nad oporno steno podvoza
Ograja med hodnikom za pešce in cestiščem v območju podvoza naj bo v kovinski izvedbi v likovni rimi z betonsko ograjo nad železniškim nadvozom.
V območju poslovno stanovanjskih hiš severno nad Savinjsko progo in vzhodno ob Mariborski cesti, kjer zaradi pilotov ni možno saditi dreves, je nad piloti predvideno izgraditi korito za zelenje višine do 70 cm in širine do 150 cm. V koritu bodo pretežno zimzelene grmovnice, popenjavke in pokrovne rastline.
Ograja, zid med območjem ceste in po namembnosti drugimi površinami: območje Kovinotehne, ograje, ki ločijo funkcionalna zemljišča od cest, je potrebno oblikovati v zidani izvedbi v kombinaciji s kovino ali zgolj v zidani izvedbi (podobno kakor zid ob bolnici Celje).
Urbana oprema: svetilke, koši za smeti, informacijske obvestilne table:
Cestne svetilke ob rekonstruirani Mariborski cesti je potrebno izbrati iz kataloga tipskih svetil. Pri izboru mora sodelovati tudi mestni arhitekt.
Druga urbana oprema, kot so koši za smeti, mora biti enaka urbani opremi, ki se uporablja v Celju.
12. člen
Ureditve zelenih površin
Urejanje zelenih površin je omejeno na ozke pasove zelenic ob cestišču. Vse zelenice, ki imajo posajena drevesa, morajo biti minimalne svetle širine 2 metra brez vsake komunalne infrastrukture.
Zeleni pas med obravnavano cesto in območjem Kovinotehne je predvideno zasaditi z drevoredom lipovca (Tilia Cordata) v razmaku 5 metrov. Višina sadik dreves mora biti 6 metrov, obseg debla 25 cm. Posamezne zelenice na vzhodni strani Mariborske ceste je ravno tako predvideno zasaditi z lipovcem.
Mestoma, kjer zaradi prostorske stiske ni možno saditi dreves, je potrebno saditi pretežno zimzelene grmovnice v kombinaciji s pokrovnimi rastlinami in popenjavkami.
VII. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
13. člen
Vodnogospodarski pogoji za rekonstrukcijo ceste
Meteorne vode s pripadajočih cestnih površin predvidene rekonstrukcije je potrebno zbirati v skladu z načrtovano zasnovo nove cestne konstrukcije in jih odvajati v bližnji zbirni kanal mešanega odvoda vod – primarni kanalizacijski odvodnik območja.
Na novo cestno kanalizacijo je potrebno priključiti tudi odvod meteornih vod s pripadajočih površin zaledja ceste.
Zasnova podvoza predvideva napravo črpališča v dnu kesona podvoza. Nova cestna kanalizacija obravnavane rekonstrukcije mora biti v skladu z zasnovo črpališča objekta, ter sistema prečrpavanja in odvoda prečrpanih vod podvoza.
14. člen
Vodnogospodarski pogoji za podvoz pod železniško progo
Meteorne vode s pripadajočih cestnih površin predvidene rekonstrukcije je potrebno zbirati v skladu z načrtovano zasnovo nove cestne konstrukcije in odvajati v bližnji zbirni kanal mešanega odvoda vod – primarni kanalizacijski odvodnik območja.
Na novo cestno kanalizacijo je potrebno priključiti tudi odvod meteornih vod s pripadajočih površin zaledja ceste.
Pogostost poplavne ogroženosti objekta podvoza pred površinskimi visokimi vodami podtalnice v območju je potrebno oceniti na podlagi strokovne analize razmer in vplivnih dejavnikov. Pri pripravi dokumentacije analize je potrebno sodelovati s strokovnimi službami pristojnega vodnega gospodarstva.
Za objekt podvoza in pripadajoče naprave je potrebno predvideti in pripraviti ustrezne ukrepe varovanja. V ta namen je potrebno izdelati poseben program ukrepov, ki bo vseboval postopke za zmanjšanje škode pri morebitnem preplavljanju objekta ali vdora padavinske in talne vode v podvoz.
V podvozu je potrebno zgraditi črpališče. Za črpališče je potrebno izdelati popolno tehnično dokumentacijo s prikazom odvoda vode.
VIII. CESTNO IN ŽELEZNIŠKO OMREŽJE
15. člen
Rekonstrukcija Mariborske ceste
Po novi kategorizaciji cest v Republiki Sloveniji spada obravnavani odsek, od križišča s cesto Celje–Šentjur (križišče pri vojašnici), na glavno cesto prvega reda G1-5 Celje–Šmarjeta odsek 328.
Trasa ceste predstavlja nadaljevanje II. Etape Mariborske ceste (projekt PVVC Celje, odg. proj. R. Pukl, univ. dipl. inž. gradb., št. 960/98 oktober 1998) in se nanjo v situativnem in niveletnem poteku navezuje v območju križišča pri Vojašnici Celje.
Cesta poteka po ravninskem terenu in se trasno prilagaja obstoječemu stanju. Os trase ceste od križišča pri Vojašnici Celje poteka v desno usmerjeni krivini, iz katere preko prehodnice preide v premo. Trasa poteka v premi med profiloma P93, P95. Med profiloma P95 in P96 preide trasa iz preme preko prehodnice v košarasto krivino. Trasa po prehodu iz, levo usmerjene, košaraste krivine, ki je prav tako izveden preko prehodnice, preide v premo med profiloma P111 in P112. Trasa ceste poteka v premi do križišča z Levstikovo ulico, kjer se za križiščem tudi konča obravnava.
V območju objekta Mariborska 40, ki ga ni možno napajati z napajalne ceste, je potrebno za zagotovitev servisnega in urgentnega napajanja izgraditi uvoz in izvoz na pločnik pred objektom z izvedbo pogreznjenega robnika s ceste.
Na obravnavanem odseku je potrebno zgraditi tri nivojska, kanalizirana in s svetlobnimi signalnimi napravami krmiljena križišča:
– križišče z glavno cesto G2-107 (pri vojašnici) km 0 + 00,
– križišče z napajalno cesto km 0 + 155,72,
– križišče z Levstikovo ulico km 0 + 553,26.
Po sistemu desni uvoz in desni izvoz je potrebno zgraditi priključka:
– Veselova ulica km 0 + 104,47
– uvoz v območje srce km 0 + 421,58.
Križišče z napajalno cesto je zasnovano kot trikrako, s svetlobnimi signalnimi napravami krmiljeno križišče. Napajalna cesta zagotavlja dovoz do objektov vzhodno od predvidene prometnice, z vzhodne strani, saj bodo obstoječe napajalne komunikacije ukinjene zaradi izgradnje podvoza pod železniško progo.
Vertikalni potek trase je prav tako prilagojen obstoječemu stanju. Podolžni padci bodo minimalni in se gibljejo od 0,27% do 2,30%. V podvozu znašata vzdolžna sklona 5%, pri hodniku za pešce pa ca. 3,1%. Radiji vertikalnih zaokrožitev znašajo od 900 m v podvozu, do 5000 m.
Prečni prerez je sestavljen iz:
– vozišče širine 4x3,25 m,
– pas za leve zavijalce širine 3 m,
– robni pas širine 0,40 m,
– kolesarska steza širine 1,60 m,
– hodnik za pešce širine 2,00 m.
Širine priključnih cest ostanejo enake kot so sedaj.
Odstraniti je potrebno celotni obstoječi zgornji ustroj. Odstraniti je potrebno tudi temelje porušenih objektov. Pri posegu bodoče prometnice v raščen teren je potrebno odstraniti humusno plast.
Za obravnavano območje je sestava zgornjega ustroja ceste določena na podlagi geološkega poročila, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana, in znaša:
– bitumenski beton DBM 8 S 0-8mm 3 cm,
– bituminiziran drobljenec BD 32 0-32mm 11 cm,
– cementna stabilizacija iz kam. materiala 20 cm,
– kamnita greda iz enakomerno zrnatega drobljenca 50 cm.
Skupaj znaša debelina zgornjega ustroja 0,84 m.
16. člen
Napajalna cesta
Križišče napajalne ceste z Mariborsko cesto je potrebno izvesti v delu, kjer bo Mariborska cesta prehajala v vzdolžni padec 5%, proti podvozu pod železniško progo.
V območju križišča ima napajalna cesta širino 6 m in je obrobničena z betonskimi robniki 15 do 25 cm, ki so položeni v betonski temelj MB 20. V neposrednem območju križišča je izveden obojestranski hodnik za pešce, ki se ob severni strani podaljša.
V nadaljnjem poteku bo napajalna cesta prešla na širino 5 m in se bo na vzhodu s trikrakim križiščem priključevala na vezno cesto, ki bo potekala vzhodno od obstoječih objektov.
Niveletni potek napajalne ceste je prilagojen višini osi Mariborske ceste – III. etapa in njenim prečnim sklonom. Proti vzhodu je niveleta napajalne ceste prilagojena obstoječemu terenu in vhodom v objekte. Vzdolžni padci znašajo od 2,33% do 4,65%. Na lomih je niveleta zaokrožena z vertikalnimi zaokrožitvami od 100 m do 300 m. Prečni skloni so prav tako vezani na potek Mariborske ceste in obstoječi teren in bodo znašali od 0,50% do 3%.
Ustroj napajalne ceste je sestavljen iz naslednjih plasti:
– bitumenski beton BB 8 S 0-8mm 3 cm,
– bituminiziran drobljenec BD 22 0-22mm 5 cm,
– tamponski drobljenec 40 cm.
Napajalna cesta je odvodnjavana s pomočjo vzdolžnih in prečnih padcev preko požiralnikov z LTŽ rešetko ali vtokom pod robnikom v kanalizacijo.
Z napajalne ceste so priključki na posamezna dvorišča. Njihova detajlna lokacija v območju iste parcelne meje je predmet tolerance in je možno priključek v fazi izdelave PGD; PZI premakniti levo ali desno od narisanega.
17. člen
Podvoz pod železniško progo
Obstoječe nivojsko križanje železniške proge Celje–Velenje z Mariborsko cesto je potrebno nadomesti s sodobnim izvennivojskim križanjem.
AB kesona merita v širino 2 x 13,30 m. Dolžina AB vodotesnih kesonov je ocenjena na 240 m, dolžina celotne konstrukcije podvoza vključno z opornimi zidovi pa znaša 280 m.
Keson glede na zasnovo razdelimo na tri dele:
– Robno območje z AB opornima stenama in ograjo, brez AB kesonskega dna (vodotesnost ni potrebna), L = 2 x 20 m = 40 m.
– Plitvejša krajna kesona brez zaščite s pilotnimi stenami in brez sidranja v hribinsko podlago, L = 30,65 m + 30,65 m = 61,30 m.
– Globoki srednji del v območju pilotnih sten z dodatnim varovanjem pred dvigom z zemeljskimi sidri, L = 180.
Karakteristični prečni profil bosta sestavljata dve vozišči širine 2 x 6,50 m med bet. robniki, dvignjen vmesni ločilni pas med voziščema širine 4,30 m, znotraj katerega bo nameščen vmesni AB steber železniškega premostitvenega objekta okroglega prereza, dvignjena varnostna hodnika širine 0,75 m na zunanjih robovih vozišč, AB stena za premagovanje višinske razlike med voziščem in kolesarsko stezo širine 0,40 m, kolesarske steze 2 x 1,60 m in hodnik za pešce 2 x 2 m.
Svetla širina podvoza znaša skupaj 26,80 m.
Na obeh straneh je potrebno upoštevati še konstrukcijsko širino pilotne stene tako da znaša konstrukcijska širina podvoza pod železniško progo 31,70 m.
Debelina talne plošče kesonov se spreminjala od 1 m do 1,21 m. Obodne stene kesonov so debeline 0,50 m, manjša vmesna stena pa debeline 0,30 m.
Kesona bosta izdelana iz vodotesnega betona. Obe kesonski konstrukciji je potrebno od zunaj pred vdorom vode zaščititi z ustrezni hidroizolacijo.
Odvodnjavanje vozišča in ostali površin je speljano preko izlivnikov in sistema kanalizacijskih cevi DN 200 in DN300 v črpališči v dnu kesona.
Gradbeno jamo je potrebno zaščititi pred zrušitvijo v omenjenem prostoru, ki ga omejujejo obstoječi objekti in pred vdorom talne vode. Potrebna je zaščita s pilotno steno z Benotto piloti Fi 1,50 m in zapolnitvijo vmesnih prostorov z »jetgrouting« koli Fi 0,30 m. Čelni injekcijski zavesi na konceh pilotnih sten je potrebno izdelati iz »jetgrouting« kolov, tako da bo znotraj območja pilotnih sten suha in varna gradbena jama.
Normalni profil podvoza bo imel v območju vožišča minimalno dopustno svetlo višino 4,70 m, profil podvoza v območju za pešce in kolesarje pa minimalno svetlo višino 2,50 m. Minimalne dimenzije svetlega profila ne bodo nikjer presežene (zagotovljena je varnostna višina ca. 0,10 m).
Prečni skloni na vozišču bodo zaradi horizontalnega poteka enostranski z nagibom 3%. Enostranski skloni preidejo v dvostranski strešni nagib na poteku izven podvoza. Na hodnikih za pešce in kolesarskih stezah bo znašal prečni padec 2,0%.
18. člen
Železniški premostitveni objekt
Železniški premostitveni objekt, ki v dveh statičnih razponih 22,70 + 23,20 = 45,90 m prečka podvoz, oklepa v območju križanja s podvozom kot ca. 54°.
Železniška tira sta dva in se približno v sredini združita v enega. En tir predstavlja obstoječ tir železniške proge Celje–Velenje, drugi pa je odcep za postajo v Čretu ali t.i. zvezni tir (triangel).
Tira bosta potekala v horizontalnih krivinah:
– Tir proge Celje–Velenje v horizontalni krivini R = 400 m
– Tir zveznega tira (triangel) v horizontalni krivini R = 200 m, na progo Celje–Velenje pa bo priključen preko prehodnice.
Tira preko premostitvenega objekta potekata v vertikalni krivini zaokrožitve Rv = 3500 m in Rv = 4000 m, v območju kretnice pa potekata v naklonu 0,156%. Niveleta bodoče proge bo nad obstoječo dvignjena za ca. 1 m.
Karakteristični prečni prerez železniškega premostitvenega objekta je spremenljive širine zaradi razcepa v dva tira, saj se osi tira razhajata za 102 m.
Železniški premostitveni objekt je zasnovan kot kontinuirna monolitna AB konstrukcija, ki bo v dveh razponih premoščal cesto, kolesarske steze in hodnike za pešce.
Prekladno konstrukcijo tvori kontinuirni AB ploščati nosilec, ki je polno vpet v vmesno in v krajni podpori. Dopustna je tudi variantna rešitev s prednapeto konstrukcijo oziroma konstrukcijo ki zagotavljala ustrezne varnostne kriterije, ki so predpisani za tovrstne objekte.
Prečni prerez je oblikovan kot plošča širine 8 m.
Spodnjo konstrukcijo tvorita krajna opornika na po dveh AB pilotih Fi 1,50 m, ki sta locirana zunaj območja pilotnih sten vodotesnih kesonov. Vmesno podporo tvori AB prečka na sedmih uvrtanih pilotih Fi 1,25 m.
Zaključka premostitvenega objekta sta oblikovana pravokotno na os proge zaradi ugodnejšega prehoda vlakov s konstrukcije na nasip, hkrati pa je takšna rešitev primerna tudi s statičnega vidika. Zgornji ustroj obsega tirnice in pragove na tamponu debeline 0,55 m.
19. člen
Obstoječo progo Celje–Velenje je potrebno spremeniti na odseku od km ca. 0+4350 do km ca. 0+7900. Trasa bo potekala od začetne točke kot krivina z radijem R= 400 m s prehodnicama L(1) = 30 m in L(2) = 0 m in bo priključena na obstoječo krivino z radijem R = 500 m. Industijski tir za Kovinotehno – Kurivo je potrebno ukiniti.
20. člen
Med železniško progo Celje–Velenje in postajo Celje–Čret je potrebno izgraditi zvezni tir. Začetek zveznega tira bo v km ca. 525+000‚000 v tiru št. 083 med postajama Celje in Celje–Čret. Priključna kretnica “B” je predvidena v km ca. 0+6250, t.j. km ca. 0+6150 proge Celje–Velenje. Koristna dolžina zveznega tira znaša 510 m.
IX. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEKOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
Zaradi predvidene ureditve Mariborske ceste – III. etapa je potrebno vse komunalne in energetske naprave in napeljave prestaviti izven območja ceste in podvoza v komunalni in energetski koridor, ki poteka ob zahodnem robu ureditve Mariborske ceste.
21. člen
V območju zveznega tira je predvidena ureditev protihrupne bariere. Način izvedbe ni določen, ker v času izdelave tega LN niso določene podrobnosti o obratovanju tira. Zvezni tir predstavlja II. fazo izgradnje.
22. člen
Vodovodno omrežje
Potrebna je prestavitev oziroma rekonstrukcija obstoječega cevovoda DN 175 mm od profila P 93, kjer se zaključuje obdelava cevovoda po projektu PUV Celje s št. 960/98 do vozlišča V6, kjer je potrebno rekonstruirani vodovod navezati na obstoječ LTŽ vodovod profila 175 mm.
Traso vodovoda je potrebno voditi vzporedno s traso rekonstruirane Mariborske ceste, v komunalnem koridorju ob zahodnem robu ceste. Predviden vodovod je potrebno izvesti iz DUKTIL cevi DN 300 mm z neizvlečnim spojem.
Predvideni vodovod prečka železniške tire Savinjske železnice med profiloma P102 in P103. Križanje je potrebno izvesti v zaščitni šivni jekleni cevi Fi 508 x 11 mm (DN 500 mm), in sicer v dolžini min 5 m na vsako stran od osi tira. V vozlišču V6 je potrebno vodovod navezati na obstoječi vodovod LTŽ DN 175 mm.
Na območju novogradnje je potrebno izvesti vodovodni priključek oziroma odcep premera DN 100 mm za napajanje z vodo iz zaledja, oziroma za napajanje objektov, ki so locirani na vzhodni strani predvidenega podvoza pod železniškimi tiri.
Potrebna je zamenjava hišnih priključkov, ki jih je potrebno izvesti z navrtalnim oklepom.
Potrebna je prevezava in obnova vseh obstoječih hišnih priključkov iz obstoječega vodovoda na nov predvideni vodovod. Prav tako je potrebno obnoviti in prevezati iz obstoječega na nov predvideni vodovod vse ostale obstoječe vodovode na območju rekonstrukcije Mariborske ceste.
23. člen
Kanalizacijsko omrežje
Potrebna je kompletna zamenjava kanalizacije, ki se zamakne iz osi ceste v predvideni komunalni in energetski koridor komunalne in energetske infrastrukture ob zahodnem robu predvidene ceste.
Z izvedbo rekonstrukcije Mariborske ceste je potrebno izvesti novo kanalizacijo za odvod meteornih voda s cestišča štiripasovnice, odvodnjavanje podvoza pod železniškimi tiri savinjske železnice in tudi odvodnjo fekalnih odplak stanovanjsko poslovnih objektov lociranih neposredno ob trasi glavne ceste.
Prav tako je potrebno na novopredvideno kanalizacijo priključiti sekundarne kanalizacijske veje, ki odvajajo vodo iz prispevnih površin neposredne okolice glavne ceste.
Takšna zasnova zagotavlja odvoda mešanih odplak v obstoječi glavni zbiralnik GZ-2.
Za odvod se izvedeta dva kanala. Kanal “1” je potrebno izvesti iz ABC DN 1000 mm in predstavlja nadaljevanje novoprojektirane kanalizacije, ki je predmet projekta št. 960/98, ki ga je izdelal PVVC Celje (od obstoječega jaška OJ9). Kanal poteka vzporedno z osjo ceste do jaška J12, kjer se trasa lomi in se kanal iz vozišča zaradi objekta podvoza prestavi v predvideni komunalni in energetski koridor na zahodno stran ceste. V nadaljevanju prečka obstoječi železniški tir savinjske železnice. Trasa kanala se v jašku J4 ponovno lomi in se z jaškom J3 ponovno locirala v os rekonstruirane ceste. V jašku J1 se bo kanal ponovno lomil in se bo v novopredvidenem vtočnem objektu VB priključil na obstoječi GZ-2. Celotna trasa kanala bo izvedena iz armiranobetonskih cevi ABC DN 1000 mm.
Kanal “2” se prav tako priključi v novopredvidenem vtočnem objektu VB na GZ-2. Celotni kanal bo potekal v osi rekonstruirane ceste med profili P118 do P131. Kanal “2” se bo izvedel iz ABC cevi DN 400 do DN 800 mm.
Na oba primarna kanala se priključijo sekundarni kanali, ki bodo povezovali predvidene požiralnike, preko katerih se odvajajo meteorne vode iz vozišča štiripasovnice, hodnikov za pešce in površin namenjenih kolesarjem. Sekundarni kanali odvajajo meteorno vodo preko požiralnikov z vtokom pod robnikom.
Potrebna je obnova in prevezava vseh obstoječih internih kanalizacijskih priključkov iz obstoječe kanalizacije na novo predvideno kanalizacijo.
Za predvideno preureditev kanalizacijskega omrežja je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi in projektno nalogo, ki mora biti potrjena s strani upravljavca.
24. člen
Plinovodno omrežje
Rekonstrukcija ceste tangira obstoječe plinovodno omrežje. Potrebna je ukinitev dela plinovoda, ki poteka v območju predvidenega podvoza pod železniško progo, in sicer med profiloma P96 in P102.
Potrebno je izvesti plinovod, ki se priključuje na obstoječi plinovod v osi profila P102 in poteka vzporedno s predvideno napajalno cesto, oziroma v cesti.
Upravljavec plinovoda bo po potrebi v času rekonstrukcije ceste opravil nujna vzdrževalna dela na plinovodih in hišnih plinskih priključkih.
Za predvideno preureditev plinovodnega omrežja je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi in projektno nalogo, ki mora biti potrjena s strani upravljavca.
25. člen
Telekomunikacijsko omrežje
TK omrežje poteka v cestnem telesu. Potrebno je izvesti prestavitev le-tega v komunalni in energetski koridor ob zahodnem robu Mariborske ceste – III. etapa.
Za predvideno preureditev telekomunikacijskega omrežja je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi in projektno nalogo, ki mora biti potrjena s strani upravljavca.
26. člen
Električno omrežje
Rekonstrukcija ceste tangira obstoječe elektro NN in VN omrežje. Električne naprave in napeljave, ki potekajo v območju predvidenega podvoza je potrebno prestaviti v komunalni in energetski koridor na zahodnem robu posega.
Potrebna je prestavitev elektro kablov v elektro kabelsko kanalizacijo v predviden komunalni in energetski koridor. Os predvidenega kanala mora potekati vzporedno z osjo predvidenega vodovoda, in sicer v oddaljenosti min. 4 m od predvidenega objekta – podvoza pod železniško progo.
Za predvideno preureditev električnega omrežja je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi.
Za predvideno preureditev električnega omrežja je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi in projektno nalogo, ki mora biti potrjena s strani upravljavca.
27. člen
Javna razsvetljava
Z izgradnjo rekonstrukcije je potrebna celotna obnova in dograditev JR.
Za predvideno preureditev javne razsvetljave je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi.
Za predvideno preureditev javne razsvetljave je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi in projektno nalogo, ki mora biti potrjena s strani upravljavca.
X. VARSTVO OKOLJA
28. člen
Obravnavano območje je del mesta, ki je zaradi prometnega križišča magistralne ceste z železniško progo v istem nivoju, zelo obremenjeno s hrupom, izpušnimi plini in motnjami v komunikacijah. Območje je v komunalno energetskem smislu urejeno. Novi poseg, rekonstrukcija ceste v štiripasovno cesto in izgradnja podvoza pod Savinjsko železniško progo bodo bistveno izboljšali do sedanje negativne vplive na okolje: hrup, onesnaževanje zraka.
Večji časovno omejeni moteči vplivi bodo nastajali le v času gradnje, ki pa jih mora izvajalec opravljati v skladu z ugotovitvami iz projekta Presoja vplivov na okolje.
Ukrepi med gradnjo ceste
V času gradnje, ki bo za rekonstrukcijo ceste potekala v eni etapi, je predvideno, da bo hrup omejen z upoštevanjem časovnih omejitev: delo v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih in nujnih del. V času gradnje je potrebno spremljati imisijske ravni hrupa in v primeru prekoračenih dopustnih vrednosti izvesti ustrezne ukrepe, ki so: ustrezna organizacija gradbišča, uporaba strojev z ustreznimi protihrupnimi pokrovi, montaža začasnih protihrupnih zaslonov. Takoj po začetku obratovanja je potrebno začeti z izvajanjem monitoringa hrupa in preverjanja ustreznosti ter zadostnosti izvedenih protihrupnih ukrepov.
Ukrepi v času obratovanja
Investitor mora ob gradnji ceste zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za petletno obdobje po končani gradnji. V skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), uredbe o spremembah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) in v skladu z monitoringom, ki je določen, je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa.
Protihrupna zaščita ob zveznem tiru bo določena v fazi priprave PGD, PZI na osnovi detajlnih podatkov.
Za obravnavano območje je bil izdelan projekt Presoja vplivov na okolje (naročnik: DARS, izdelal: pro LOCO, d.o.o. v novembru 1998).
XI. ETAPE IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
29. člen
Celoten poseg – rekonstrukcija Mariborske ceste bo izveden v eni etapi, razen izgradnje podhoda, ki ga je mogoče graditi ločeno v kasnejši fazi. V okviru pripravljalnih del bodo predhodno urejene: vse prestavitve komunalnih, energetskih in teleprenosnih napeljav in naprav, vse napajalne ceste, ki bodo omogočale stanovalcem in drugim uporabnikom objektov vzhodno od Mariborske ceste nemotene dostope.
Drugo fazo realizacije tega lokacijskega načrta predstavlja izgradnja zveznega tira in vse ureditve (protihrupne bariere) v zvezi z njim.
XII. TOLERANCE
30. člen
Pri realizaciji projekta, ki ga obravnava lokacijski načrt, so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, urbanističnega in okoljevarstvenega vidika s pogojem, da odstopanja ne segajo izven meje območja obravnave lokacijskega načrta in so izdelane v soglasju z upravljavci komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.
Kot tolerance so opredeljene tudi detajlne lokacije stopnišč z nivoja hodnika za pešce v podvozu na nivo terena. Detajlne lokacije stopnišč bodo določene na osnovi projekta za gradbeno dovoljenje.
Kot toleranco je možno upoštevati napajalno cesto vzhodno od Mariborske ceste. V primeru rušitve garaž za objektom Mariborska cesta št. 20 in 22, je možno napajalno cesto zamakniti proti zahodu ob fasade dvoriščnih objektov. Detajlna lokacija priključka na posamezno dvorišče v območju iste parcelne meje je predmet tolerance in je možno priključek v fazi izdelave PGD; PZI premakniti levo ali desno od narisanega.
Odstopanja od lokacijskega načrta ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
XIII. NADZOR
31. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XIV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
32. člen
Lokacijski načrt je na vpogled pri Mestni občini Celje.
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-299/98
Celje, dne 21. marca 2000.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.