Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2000 z dne 31. 3. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2000 z dne 31. 3. 2000

Kazalo

1391. Uredba o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka, stran 3694.

Na podlagi 31. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99) in zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 35/85-p.b., 39/85-popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa izobrazbo, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter vsebino in obseg strokovnega izpita v upravnem postopku.
Ta uredba velja za upravne in druge državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.
2. člen
Pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oziroma za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku se lahko da zaposlenemu z ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom, to uredbo in drugimi predpisi, ter opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
II. STOPNJA IN SMER IZOBRAZBE
3. člen
V enostavnih upravnih postopkih na prvi stopnji lahko:
– vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo;
– odloča zaposleni, ki ima višjo strokovno izobrazbo.
Za enostavni upravni postopek se šteje:
– vodenje postopka in odločanje po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku;
– izdajanje odločb na predpisanih obrazcih;
– vodenje postopka in odločanje v stvareh manjšega pomena, ki niso povezane z ugotavljanjem dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku, z vrednotenjem in presojo dokazov ali z dokazovanjem s pričami, izvedenci ali z ogledom.
Ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka tega člena lahko na prvi stopnji izdaja odločbe na predpisanih obrazcih, oziroma izdaja potrdila in druge listine o dejstvih po 179. členu zakona o splošnem upravnem postopku, zaposleni, ki ima srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo.
4. člen
V zahtevnih upravnih postopkih na prvi stopnji lahko:
– izdaja potrdila in druge listine o dejstvih po 180. členu zakona o splošnem upravnem postopku ali vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima višjo strokovno izobrazbo;
– odloča zaposleni, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
Za zahteven upravni postopek se šteje vodenje postopka in odločanje po 4. točki prvega odstavka v zvezi s drugim odstavkom 144. člena, 211., 217., 219., 220. in 221. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
5. člen
V najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji (kot npr. lastninsko pravne zadeve, delovno pravne zadeve, družinska razmerja, statusne zadeve ipd.) lahko:
– vodi postopek pred izdajo odločbe zaposleni, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
– odloča zaposleni, ki ima univerzitetno izobrazbo.
Za najzahtevnejši upravni postopek se šteje:
– odločanje v upravnih stvareh, ki temelji na zahtevnem ugotavljanju dejanskega stanja v posebnem ugotovitvenem postopku;
– odločanje v upravnih stvareh, v katerih je pristojni organ po zakonu ali po drugem predpisu upravičen stvar rešiti po prostem preudarku;
– odločanje o izrednih pravnih sredstvih.
6. člen
Kadar je za odločanje v upravni stvari pristojen kolegijski organ, lahko vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog odločbe njegov član, ki ga določi sam organ.
Član kolegijskega organa, ki vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog odločbe, mora glede na zahtevnost upravnega postopka, izpolnjevati pogoje, določene v 4. ali 5. členu te uredbe.
V primeru, da take osebe v kolegijskem organu ni, vodi postopek do izdaje odločbe, pripravi pisno poročilo in predlog odločbe pooblaščena uradna oseba, ki izpolnjuje v prejšnjem odstavku določene pogoje.
7. člen
V upravnih stvareh, v katerih odločajo javne službe ali nosilci javnih pooblastil, mora imeti oseba, ki je pooblaščena za odločanje oziroma za vodenje postopka do izdaje odločbe, najmanj takšno izobrazbo, kot je opredeljeno v 3., 4. ali 5. členu te uredbe za vodenje oziroma odločanje v upravnih stvareh na prvi stopnji, razen če ni z zakonom, s katerim je bilo dano javno pooblastilo, drugače določeno.
8. člen
V upravnem postopku, v katerem odloča na prvi stopnji ministrstvo ali organ v sestavi, lahko vodi postopek pred izdajo odločbe in odloča zaposleni, ki ima univerzitetno izobrazbo.
9. člen
Zaposleni, ki vodi upravni postopek in odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe organov prve stopnje, mora imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri.
10. člen
Posamezna dejanja upravne izvršbe lahko opravlja zaposleni s srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo.
Sklepe, ki se nanašajo na dovolitev, ustavitev in odložitev izvršbe, na izvršbo po drugih osebah, izvršbo s prisilitvijo, zavarovanje izvršbe in zavarovanje izpolnitev obveznosti ter zagotavljanje učinkovitosti izvršbe, lahko izdaja zaposleni, ki ima višji strokovno izobrazbo.
III. STROKOVNI IZPIT IZ UPRAVNEGA POSTOPKA
11. člen
Strokovni izpit iz upravnega postopka (v nadaljnjem besedilu: izpit) obsega določbe splošnega upravnega postopka ali splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih uradna oseba neposredno uporablja pri opravljanju dejanj v upravnem postopku.
12. člen
Z izpitom se ugotovi, ali je zaposleni sposoben za samostojno vodenje in odločanje v upravnem postopku na določenem področju, na katerem upravni postopek vodi in v njem odloča.
13. člen
Vsebina in obseg izpita se določi v odvisnosti od stopnje izobrazbe, in sicer za:
– srednjo splošno in srednjo strokovno izobrazbo;
– višjo in visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo.
14. člen
Izpit obsega pisni in ustni del.
Naloga za pisni del izpita se nanaša na vsebino dela delovnega mesta, na katerem zaposleni vodi ali odloča v upravnem postopku. Pisna naloga je lahko sestava odločbe prve ali druge stopnje, izdelava pritožbe ali drugega pravnega sredstva, opis določenega postopka na podlagi podanega dejanskega stanja ipd.
Ustni del izpita obsega zagovor pisnega dela izpita in znanje določb splošnega upravnega postopka ali splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih bo zaposleni neposredno uporabljal pri vodenju ali odločanju v upravnem postopku.
15. člen
Minister, pristojen za upravo, določi, glede na stopnjo izobrazbe, program strokovnega izpita, imenovanje (sestavo in oblikovanje) izpitnih komisij, način prijave k izpitu, trajanje in način opravljanja izpita in vodenje evidence o izpitih, izdajanje potrdil o izpitu, plačilo izpitne komisije ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpita.
Program je podlaga za izdelavo podrobnejših vsebin. Podrobnejše vsebine za izpit določi, glede na stopnjo izobrazbe, minister, pristojen za upravo.
16. člen
Preizkus znanja iz upravnega postopka na podlagi odločbe upravnega inšpektorja, kot to določa 311. člen zakona o splošnem upravnem postopku, pomeni opravljanje izpita.
17. člen
Izpita ne opravlja zaposleni, ki je opravil strokovni izpit po zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju.
IV. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
18. člen
Z uveljavitvijo zakona o splošnem upravnem postopku se preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, določi kot strokovni izpit iz upravnega postopka po zakonu o splošnem upravnem postopku.
19. člen
Izpita ne opravlja uradna oseba oziroma inšpektor, ki je opravil strokovni izpit za višjo in visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo, katerega sestavni del je tudi upravni postopek, oziroma zaposleni, ki je opravil preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku po zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, pred uveljavitvijo zakona o splošnem upravnem postopku.
Pooblastila za vodenje oziroma odločanje v upravnem postopku, ki so bila zaposlenim izdana na podlagi zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju oziroma zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), se štejejo kot veljavna pooblastila po zakonu o splošnem upravnem postopku.
20. člen
Ne glede na določbo 9. člena te uredbe, lahko zaposleni, ki ima na dan uveljavitve te uredbe univerzitetno izobrazbo ostalih smeri in pooblastilo (za vodenje upravnega postopka in odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe organov prve stopnje), še naprej opravlja takšna dela.
21. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati odredba o strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti delavci za opravljanje dejanj v upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 14/88), določbe pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov in preizkusov znanja (Uradni list RS, št. 41/97), ki se nanašajo na preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, in tiste določbe uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98), ki se nanašajo na stopnjo zahtevane izobrazbe za posamezna delovna mesta, in so v nasprotju s to uredbo.
22. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0101-9-012-01-3/00
Ljubljana, dne 30. marca 2000.
Vlada Republike Slovenije
Predsednik
dr. Janez Drnovšek l. r.

AAA Zlata odličnost
XYZ ul-vsebina