Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000

Kazalo

259. Pravilnik o odlaganju odpadkov, stran 511.

Na podlagi drugega odstavka 30. člena in 70. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o odlaganju odpadkov
1. člen
Ta pravilnik določa obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč odpadkov ter po njihovem zaprtju.
Za vprašanja v zvezi z odpadki, ki se odlagajo, in splošnimi pogoji odstranjevanja odpadkov, ki niso posebej urejeni s tem pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Nenevarni odpadki so odpadki, ki niso nevarni odpadki.
2. Inertni odpadki so odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadejo, ne zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv. Skupno izluževanje in vsebnost parametrov onesnaženosti v inertnih odpadkih ter ekotoksičnost izcedne vode kot nevarna lastnost H 14 iz predpisa o ravnanju z odpadki ne ogrožajo kakovosti površinskih ali podzemnih voda.
3. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni.
4. Tekoči odpadki so katerikoli odpadki v tekočem agregatnem stanju vključno z odpadnimi vodami, razen blata ali mulja.
5. Biorazgradljivi odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov, papir, karton ali drugi odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja.
6. Gradbeni odpadki so mešanica materialov, ki nastajajo pri podiranju betonskih ali zidanih konstrukcij, odstranjevanju asfalta in drugih gradbenih ali rušilnih delih, in gradbeni odpadni materiali iz kamenin ali rudnin.
7. Istovrstni odpadki so odpadki istega imetnika odpadkov, ki nastajajo v procesu brez bistvenih sprememb ali motenj, tako da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadkov, pomembne za njihovo odstranjevanje, bistveno ne spreminjajo in so razvrščeni v isto skupino v klasifikacijskem seznamu odpadkov.
8. Pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljalec odlagališča prevzame v enem koledarskem dnevu v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih.
9. Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.
10. Reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, ki ima enake lastnosti kot povprečna sestava odpadkov, ki so predmet kemične analize.
11. Odlagališče odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče) je objekt ali več objektov za odlaganje odpadkov v tla ali na njih ali pod zemljo. Odlagališče je tudi:
– objekt ali del objekta, kjer proizvajalec odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in
– stalen objekt ali del objekta, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto.
Odlagališče ni:
– naprava, objekt ali del objekta, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje, ali
– skladišče odpadkov, kjer se odpadki začsno skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo ali največ eno leto pred njihovim odstranjevanjem.
12. Obstoječe odlagališče je odlagališče, ki je zgrajeno ali obratuje na dan uveljavitve tega pravilnika, ali odlagališče, za katerega je bilo pred uveljavitvijo tega pravilnika pridobljeno gradbeno dovoljenje.
13. Rekonstrukcija odlagališča so gradbeni in drugi posegi, s katerimi se povečuje zmogljivost odlagališča ali spreminja vrsta odlagališča iz 4. člena tega pravilnika.
14. Upravljalec odlagališča je pravna ali fizična oseba, ki skladno s predpisi upravlja odlagališče v času njegovega obratovanja ali po njegovem zaprtju.
15. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
16. Dovoljenje za odlaganje je dovoljenje za odstranjevanje iz predpisa o ravnanju z odpadki.
17. Telo odlagališča obsega celoto vseh odloženih odpadkov ter sistem tesnjenja odlagališčnega dna, pokritje površin odlagališča, sistema za odvajanje izcedne vode in padavinske vode iz površin odlagališča, sistem razplinjevanja odlagališča in druge tehnične naprave ter obrobne in oporne nasipe in druge tehnične konstrukcije za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča.
18. Tesnjenje odlagališča je tehnični sistem naprav in ukrepov za preprečevanje emisije snovi v tla, ki ga sestavljata tesnjenje odlagališčnega dna in sistem odvajanja izcednih in odpadnih vod. Kombinirano tesnjenje odlagališča je tesnjenje, sestavljeno iz različnih tesnilnih materialov z medsebojno dopolnjujočimi si lastnostmi. Mineralno tesnjenje je umetno narejeno tesnjenje, ki ga sestavljajo eno ali večplastno zgoščeni sloji iz mineralnih zemljin in potrebnih dodatkov.
19. Izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov ali pronicajo skozi telo odlagališča in se odvajajo ali zadržujejo znotraj odlagališča.
20. Izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja odpadka.
21. Odlagališčni plin je katerikoli plin, ki nastaja zaradi odloženih odpadkov.
22. Razplinjevalni sistemi so razplinjevalni kamini, rezervoarji in napeljave ter regulacijske naprave in drugi tehnični objekti za zajemanje in nadzorovano sežiganje odlagališčnega plina.
23. Aktivno razplinjanje je izsesavanje odlagališčnega plina z umetno proizvedenim podtlakom.
3. člen
Določbe tega pravilnika ne veljajo za:
1. vnašanje blata čistilnih naprav ali greznic in mulja iz rečnih strug ali jezer in podobnih gnojil v tla ali na njih z namenom gnojenja ali izboljševanja kakovosti tal,
2. uporabo inertnih odpadkov kot polnilo pri vzpostavitvi novega ali nadomestitvi prejšnjega stanja okolja ali pri zagotavljanju stabilnosti telesa odlagališča, sanitarnih ukrepov in drugih posegov pri rekonstrukciji odlagališč ali pri gradnji,
3. odlaganje mulja na obali vodotoka, če je bil odvzet iz njihovega vodnega zemljišča in je nenevaren odpadek po tem pravilniku,
4. odlaganje materialov, ki nastajajo pri talnem izkopu pri gradbenih delih, in
5. odlaganje neonesnažene jalovine ali inertnih odpadkov, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obogatitvi in predelavi ter skladiščenju mineralnih surovin ali pri delih v površinskih kopih.
Obvezna ravnanja in drugi pogoji za odlaganje odpadkov
4. člen
Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih.
Vrste odlagališč so:
1. odlagališče za nevarne odpadke,
2. odlagališče za nenevarne odpadke ali
3. odlagališče za inertne odpadke.
5. člen
Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava ne zmanjšuje njihove količine ali lastnosti, ki povzročajo škodljive vplive na okolje ali človekovo zdravje.
6. člen
Nevarni odpadki, ki se odlagajo na odlagališče za nevarne odpadke, morajo izpolnjevati zahteve za nevarne odpadke, določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).
Na odlagališče za nenevarne odpadke je dovoljeno odlagati:
– komunalne odpadke,
– druge nenevarne odpadke, ki izpolnjujejo zahteve za nenevarne odpadke iz priloge 1 in
– utrjene ali zastekljene nevarne odpadke, ki glede izlužka izponjujejo zahteve za nenevarne odpadke iz priloge 1, na odlagalnih poljih, kjer se ne odlagajo biorazgradljivi nenevarni odpadki.
Na odlagališče za inertne odpadke je dovoljeno odlagati:
– inertne odpadke, ki izpolnjujejo zahteve za inertne odpadke iz priloge 1 in
– gradbene odpadke, določene v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
Celotna količina biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se v posameznem koledarskem letu lahko odloži na vseh odlagališčih, je določena v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
Upravljalec odlagališča lahko v posameznem koledarskem letu na odlagališču odloži tako obdelane komunalne odpadke, da je delež biorazgradljivih odpadkov v njih enak deležu, ki mu ga v dovoljenju za odlaganje določi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Pri določitvi deleža iz prejšnjega odstavka ministrstvo upošteva usmeritve v zvezi z zmanjševanjem odlaganja biorazgradljivih komunalnih odpadkov iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z odpadki in podatke o ravnanju z biorazgradljivimi komunalnimi odpadki iz načrta ravnanja z odpadki, ki ga vlogi za dovoljenje za odlaganje iz 46. člena tega pravilnika skladno s predpisi priloži upravljalec odlagališča.
8. člen
Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča določi za posamezno koledarsko leto tak delež biorazgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih, da je enak največ deležu, ki je določen za celotno letno količino odloženih komunalnih odpadkov v prilogi 3 tega pravilnika.
Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča dovoli tudi večji delež biorazgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih kot je določen v prejšnjem odstavku, če je na podlagi podatkov o odlaganju biorazgradljivih komunalnih odpadkov na ostalih odlagališčih mogoče ugotoviti, da celotna letna količina biorazgradljivih komunalnih odpadkov, odložena na vseh odlagališčih, ne presega količine iz prvega odstavka prejšnjega člena.
9. člen
Na odlagališča je prepovedano odlagati:
1. odpadke, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 6. člena tega pravilnika,
2. tekoče odpadke, razen izcedne vode, ki se v zaprtem krogotoku vrača na odlagališče in je na podlagi celovite vodne bilance dokazano, da se dolgoročno telo odlagališča ne more zasititi z vodo,
3. odpadke, ki imajo glede na pogoje odlaganja na odlagališču nevarno lastnost eksplozivnega, korozivnega, oksidativnega, lahko vnetljivega ali vnetljivega odpadka skladno s predpisom o ravnanju z odpadki ali ki pospešujejo gorenje,
4. posode, napolnjene s plini pod tlakom,
5. snovi, ki burno reagirajo v stiku z vodo,
6. odpadke, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, in kužnega materiala živalskega porekla iz veterinarske ali druge dejavnosti, ki imajo nevarno lastnost infektivnega odpadka skladno s predpisom o ravnanju z odpadki,
7. laboratorijske odpadke in druge kemijske substance, ki nastajajo v raziskovalni in razvojni dejavnosti ali izobraževalnih dejavnostih, ki niso identificirani ali so novi in katerih učinki na človeka ali okolje niso znani,
8. cele ali razrezane rabljene gume, razen če se uporabijo kot gradbeni material na odlagališču ali če gre za odlaganje gum z zunanjim premerom večjim od 1.400 mm ali kolesarskih gum, in
9. muljaste, pastozne ali drobnozrnate odpadke, če glede na pogoje odlaganja na odlagališču lahko škodijo delovanju sistema odvajanja izcednih in odpadnih vod ali stabilnosti telesa odlagališča.
10. člen
Mešanje odpadkov z drugimi snovmi ali odpadki z namenom, da se z redčenjem izpolnijo zahteve za odlaganje, je prepovedano.
11. člen
Odlaganje odpadkov na odlagališču je dovoljeno le, če je izdelana ocena njihovih za odlaganje pomembnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena odpadkov).
Ocena odpadkov mora vsebovati:
– oznako, naziv ter opis odpadkov in njihovih lastnosti,
– oceno dopustnosti odložitve odpadkov na odlagališču skladno z določbami 6. člena in 9. člena tega pravilnika,
– oceno pričakovanih posledic lastnosti odloženih odpadkov, s poudarkom na vplivu na stabilnost telesa odlagališča kadar gre za muljaste, pastozne ali drobnozrnate odpadke,
– opis predhodne ali dodatne potrebne obdelave odpadkov ali utemeljitev opustitve njihove predhodne obdelave, in
– ugotovitve v zvezi z nevarnimi lastnostmi odpadkov, določenimi v predpisu o ravnanju z odpadki.
Ocena odpadkov mora biti izdelana v obliki, določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika in ob odložitvi odpadkov ne sme biti starejša od dvanajst mesecev.
Izdelavo ocene odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov, ki oddaja odpadke v odlaganje.
12. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena ocene odpadkov ni treba izdelati za:
1. odpadke istega imetnika, če njihova skupna odložena količina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 500 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoče izključiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi;
2. odpadke istega imetnika, če njihova skupna odložena količina v obdobju enega leta ne presega 15 ton in imetnik pred pričetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta količina v dovoljenem obdobju ne bo prekoračena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi, pri čemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani in
3. obdelane komunalne odpadke.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora biti evidenčnemu listu priložen izpolnjeni obrazec B iz priloge 4 tega pravilnika, iz njega pa mora biti razvidno, da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in nimajo nevarnih lastnosti, ki so navedene v točki 1.2 in 4 tega obrazca.
13. člen
V primeru, ko imetnik odpadkov na isto odlagališče daljši čas redno oddaja pošiljke istovrstnih odpadkov, mora biti ocena odpadkov izdelana pred odlaganjem prve oddane pošiljke, za naslednje pošiljke istovrstnih odpadkov pa najmanj enkrat vsakih dvanajst mesecev.
14. člen
Ocena odpadkov mora temeljiti na kemični analizi odpadkov, razen za:
– ločeno zbrane nevarne frakcije komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti iz klasifikacijskega seznama odpadkov,
– gradbene odpadke iz priloge 2 tega pravilnika,
– odpadke, določene v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika in
– odpadke, pri katerih odvzem reprezentativnega vzorca ni možen.
15. člen
Kemična analiza mora obsegati vse parametre onesnaženosti odpadkov iz obrazca C v prilogi 4 tega pravilnika, razen tistih, ki so vsebovani v količini, ki ne vpliva pomembno na reaktivne procese na odlagališču. Parametre, ki niso vključeni v kemično analizo, je treba posebej navesti.
V analizo je treba poleg parametrov iz prejšnjega odstavka vključiti tudi druge parametre onesnaženosti odpadkov, če so pomembni za reaktivne procese na odlagališču. Če so odpadki zaradi izvora ali kraja nastanka netipično onesnaženi z nevarnimi snovmi, ki niso navedene v prilogi 4 tega pravilnika, je treba to v oceni odpadkov posebej navesti.
Kemična analiza odpadkov ne sme biti starejša od štirih let.
Kadar odvzem reprezentativnega vzorca ni možen zaradi nehomogenosti odpadkov, mora ocena odpadkov temeljiti na teoretičnih podatkih in empiričnih vrednostih ter utemeljitvah.
Če so odpadki ostanki kemikalij ali neporabljene kemikalije ali embalaža, onesnažena s kemikalijami, za katere je po predpisih o kemikalijah izdelan varnostni list, se za izdelavo ocene odpadkov namesto rezultatov kemične analize lahko uporabijo podatki o sestavi snovi iz varnostnega lista.
16. člen
Za vzorčenje odpadkov, izluževanje odpadkov, merjenje parametrov odpadkov in parametrov izlužka v okviru kemične analize iz prejšnjega člena se uporabljajo postopki, določeni v v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika, in preskusne metode, določene s standardi iz priloge 6 tega pravilnika.
V postopkih iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov iz prejšnjega odstavka.
Standardi iz prvega odstavka tega člena z oznakami SIST ISO, SIST EN in DIN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi iz prvega odstavka tega člena pa pri ministrstvu.
17. člen
Vzorčenje odpadkov mora izvesti in oceno odpadkov izdelati oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocen odpadkov.
Oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima usposobljene delavce za izdelavo ocene odpadkov skladno s predpisi in
3. da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemične analize odpadkov po metodah iz priloge 6 tega pravilnika za najmanj enega od organskih in enega od anorganskih parametrov onesnaženosti.
18. člen
Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Osebi iz prejšnjega odstavka se lahko izda pooblastilo za največ šest let.
Ministrstvo lahko osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena.
19. člen
Za potrebe izdelovanja ocene odpadkov za imetnike odpadkov po drugih osebah ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Ministrstvo seznam iz prejšnjega odstavka enkrat letno objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
20. člen
Upravljalec odlagališča mora pred odložitvijo odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti.
Istovetnost odpadkov se ugotavlja s tehtanjem in vizualnim pregledom odpadkov ter kontrolno analizo reprezentativnih vzorcev odpadkov.
Ministrstvo lahko upravljalcu odlagališča, ki je hkrati edini povzročitelj odpadkov, ki se na tem odlagališču odlagajo, v dovoljenju za odlaganje dovoli poenostavitev preverjanja odpadkov iz prvega odstavka tega člena, če se določeni postopki preverjanja izvajajo na kraju nastajanja odpadkov.
21. člen
Pri pregledu dokumentacije o odpadkih mora upravljalec odlagališča preveriti predvsem njeno popolnost in veljavnost ter skladnost z zahtevami tega pravilnika, posebej pa mora preveriti rezultate ocene odpadkov iz 11. člena tega pravilnika.
V primeru, da v oceni odpadkov iz prejšnjega odstavka ni rezultatov kemične analize odpadkov, mora upravljalec odlagališča preveriti tudi, ali gre za odpadke iz 14. člena tega pravilnika.
22. člen
Tehtanje odpadkov mora upravljalec odlagališča zagotoviti ob prevzemu odpadkov, vizualni pregled istovetnosti odpadkov pa pred dokončnim vnosom v telo odlagališča, tako da jih je še mogoče odstraniti, če so neprimerni za vnos.
Posebej natančen vizualni pregled istovetnosti odpadkov in njihove onesnaženosti mora biti opravljen pri odpadkih, za katere skladno z 12. in 13. členom tega pravilnika ni potrebna ocena odpadkov.
Za odpadke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 12. člena tega pravilnika mora upravljalec odlagališča zagotoviti tudi preverjanje skupne količine oddanih odpadkov v obdobju, ko je dovoljeno njihovo odlaganje brez ocene odpadkov.
23. člen
Upravljalec odlagališča odpadkov ne sme odložiti, če:
1. odložitev takih odpadkov na odlagališču ni dovoljena, še posebej, če to izhaja iz ocene odpadkov,
2. predpisana ocena odpadkov ni izdelana,
3. če bi medsebojni vplivi z že odloženimi odpadki na odlagališču občutno povečali možnosti obremenjevanja okolja,
4. je vsebina ocene odpadkov nepopolna ali nezadostna in rezultati niso dovolj jasni,
5. je oceni odpadkov potekel predpisani rok veljavnosti,
6. dvomi o istovrstnosti odpadkov ali o vsebnosti nevarnih snovi v njih ali
7. geotehnične lastnosti odpadkov in pogoji njihovega odlaganja v telo odlagališča ne zagotovljajo potrebne stabilnosti telesa odlagališča.
24. člen
Če upravljalec odlagališča zavrne odložitev dostavljenih odpadkov skladno z določbami 4., 5., 6. ali 7. točke prejšnjega člena, lahko imetniku odpadkov dovoli njihovo začasno skladiščenje na območju odlagališča za obdobje največ štirih mesecev, da se dopolni ali ponovno izdela ocena odpadkov.
Začetek začasnega skladiščenja iz prejšnjega odstavka mora biti vpisan v obratovalni dnevnik odlagališča.
25. člen
Če upravljalec odlagališča ugotovi, da dostavljeni odpadki ne ustrezajo podatkom v predloženi oceni odpadkov ali če na podlagi 4. ali 6. točke 23. člena tega pravilnika zavrne prevzem odpadkov ali jih imetnik vzame nazaj, mora o tem obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov o imetniku odpadkov vsebovati tudi podatke o osebi, ki je izdelala oceno odpadkov.
26. člen
Upravljalec odlagališča mora pri prevzemu odpadkov zagotoviti odvzem reprezentativnih vzorcev naključno izbranih prevzetih odpadkov zaradi preverjanja njihove istovetnosti s kontrolno kemično analizo.
27. člen
Kontrolno kemično analizo reprezentativnih vzorcev iz prejšnjega člena je treba zagotoviti za najmanj 2% dostavljenih pošiljk odpadkov, pri katerih je možen odvzem reprezentativnega vzorca. Kontrolna analiza mora biti pogosteje izvedena za pošiljke odpadkov iz 2. točke prvega odstavka 12. člena tega pravilnika in iz 13. člena tega pravilnika ter za pošiljke odpadkov tistih imetnikov, katerih dostavljeni odpadki v preteklosti najmanj enkrat niso ustrezali podatkom v predloženi oceni odpadkov.
V okviru kontrolne kemične analize reprezentativnega vzorca se preverjajo zlasti tisti parametri odpadkov in parametri izlužka odpadkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi istovetnost oddanih odpadkov glede na podatke o njih v dokumentaciji in tipična ali verjetna vsebnost nevarnih snovi v njih.
Odvzem reprezentativnih vzorcev in kontrolna kemična analiza morata biti izvedena s preskusnimi metodami iz 16. člena tega pravilnika, izvesti pa ju mora oseba, ki ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemične analize odpadkov po metodah iz priloge 6 tega pravilnika za najmanj enega od organskih in enega od anorganskih parametrov onesnaženosti.
28. člen
Upravljalec odlagališča mora za vsakih 1.000 ton prevzetih odpadkov, za katere ni bila izvedena kontrolna kemijska analiza iz prejšnjega člena, zagotoviti odvzem najmanj enega reprezentativnega vzorca izbranih odpadkov, za katere je bila izdelana ocena odpadkov skladno z 11. ali 13. členom tega pravilnika.
Reprezentativni vzorci morajo biti odvzeti na način iz četrtega odstavka prejšnjega člena in se morajo shraniti za najmanj dve leti.
Če upravljalec odlagališča pri preverjanju istovetnosti odpadkov z vizualnim pregledom ali kontrolno kemično analizo odpadkov iz prejšnjega člena ugotovi, da je imetnik dostavljene odpadke nepravilno deklariral, mora zagotoviti izvedbo kemijske analize vseh shranjenih rezervnih vzorcev iz prejšnjega odstavka, odvzetih pri predhodno oddanih pošiljkah odpadkov istega imetnika. V analizi rezervnih vzorcev se preverjajo zlasti parametri, ki tudi ob upoštevanju možne kemijske spremembe vzorca omogočajo ugotavljanje istovetnosti odpadkov z njihovo dokumentacijo.
29. člen
Lastnosti posameznih vrst odpadkov, ki se odlagajo, ter način in metoda odlaganja odpadkov v telo odlagališča morajo zagotavljati varnost osebja odlagališča in ne smejo ogrožati sistema tesnjenja odlagališčnega dna ali drugih tehničnih objektov in naprav odlagališča ter njihovega delovanja.
Geotehnične lastnosti posamezne vrste odpadkov, ki se odlagajo, ter način in metoda odlaganja odpadkov v telo odlagališča morajo zagotavljati vzdrževanje stabilnosti telesa odlagališča. S stiskanjem odpadkov pred ali med odlaganjem v telo odlagališča je treba ob upoštevanju njihovih lastnosti zagotoviti, da so dolgoročno možne le neznatne deformacije telesa odlagališča.
S tehniko odlaganja odpadkov v telo odlagališča, prekrivanjem odloženih odpadkov in drugimi preventivnimi ukrepi je treba zmanjševati emisijo prahu in vonjav v zrak med odlaganjem ter zbiranje insektov, ptičev ali glodalcev.
Načrtovanje in gradnja odlagališča
30. člen
Odlagališče ne sme biti na:
1. vodovarstvenem območju, določenem po predpisih o vodah,
2. varstvenem območju virov termalno mineralne vode, določenem po predpisih o vodah,
3. poplavnem območju, določenem po predpisih o vodah,
4. območju, ki ga ogrožajo plazovi, podori, posedanje ali druga gibanja zemeljskih mas, če te nevarnosti ni mogoče obvladovati s tehničnimi ukrepi,
5. območju z neenotnimi geotehničnimi lastnostmi na površini in v podtalju, ki ogrožajo odlagališče, če te nevarnosti ni mogoče obvladovati s tehničnimi ukrepi,
6. zemljišču izven poplavnega območja po 3. točki tega člena, če je v območju poplavnih voda povratne dobe 500 let, če varstva pred poplavnimi vodami ni mogoče zagotoviti s tehničnimi ukrepi,
7. zemljišču z močno razpokano kamninsko podlago in dobro vodno prepustnostjo in nedoločljivimi tokovi podzemne vode in
8. zemljišču s prosto tekočo podzemno vodo, če je raven najvišje pričakovane gladine podzemne vode ob upoštevanju možnega usedanja manj kot 1 meter pod temeljnimi tlemi odlagališča in te razdalje ni mogoče zagotoviti z ustreznimi tehničnimi ukrepi.
31. člen
Pri načrtovanju odlagališča je treba zagotoviti, da je odlagališče primerno oddaljeno od območij, namenjenih poselitvi in rekreaciji, javnih parkov, zdravilišč in okrevališč, kmetijskih površin namenjenih poljedelstvu ter vodotokov in drugih vodnih teles.
Pri načrtovanju odlagališča je treba zagotoviti, da telo odlagališča ni v vidnem polju oken, balkonov in vhodnih vrat do 600 m od zunanje meje odlagališča oddaljenih stanovanjskih zgradb, zgradb, kjer se opravljajo izobraževalne, vzgojno-varstvene, zdravstvene in podobne dejavnosti, in drugih zgradb, v katerih se ljudje zaradi dela ali počitka zadržujejo pogosto ali daljši čas, in da zračna razdalja med zunanjo mejo odlagališča in temi zgradbami ni krajša od 300 m.
32. člen
Podtalje odlagališča mora biti vsaj na območju telesa odlagališča geološko in hidrogeološko enotno in take geološke sestave, da zagotavlja varstvo tal ter podzemnih in površinskih voda pred onesnaževanjem.
Povprečna vodoprepustnost tal na območju telesa odlagališča mora biti manjša od:
– 1.10 (na -9) m/s v debelini tal najmanj 5 metrov za odlagališče za nevarne odpadke,
– 1.10 (na -9) m/s v debelini tal najmanj 1 metra za odlagališče za nenevarne odpadke in
– 1.10 (na -7) m/s v debelini tal najmanj 1 metra za odlagališče za inertne odpadke.
Izpolnitev pogojev iz prejšnjih odstavkov se lahko zagotovi tudi z nanosom glinastega materiala na temeljna tla odlagališča na način, določen v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga 7).
33. člen
Za odlagališče mora biti zagotovljeno neovirano odvajanje izcedne vode, tako da voda odteka prosto samo zaradi vpliva gravitacije.
Če odvajanje izcedne vode na naraven način ni možno, je treba zagotoviti zbiranje izcedne vode v lahko dostopnih zbiralnikih, nameščenih izven telesa odlagališča.
34. člen
Telo odlagališča in njegovo podtalje morata biti dolgoročno stabilna, tako da možne deformacije ne bi negativno vplivale zlasti na tesnjenje odlagališčnega dna, odvajanje izcedne in padavinske vode ali razplinjanje odlagališča.
Pri načrtovanju geotehničnih lastnosti iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati tudi težo in lastnosti odloženih odpadkov ter staranje materialov in vremenske vplive.
Obseg in vsebina preiskav in izračunov v zvezi z zagotavljanjem geotehničnih lastnosti iz prvega odstavka tega člena sta določena v prilogi 7.
Za preiskave in izračune iz prejšnjega odstavka se uporabljajo metode, določene s standardi iz priloge 7 tega pravilnika, lahko pa tudi druge metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov iz priloge 7.
Standardi iz prejšnjega odstavka z oznakami SIST ISO, SIST EN in DIN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi iz prejšnjega odstavka pa pri ministrstvu.
35. člen
Na odlagališču je treba urediti temeljna tla, pri čemer je glede zbitosti in elastičnosti temeljnih tal treba upoštevati rešitve iz priloge 7.
Pri ureditvi temeljnih tal je treba upoštevati nagib, ki je potreben zaradi tesnenja odlagališčnega dna in odvajanja izcedne vode, ter zagotoviti potrebno ravnost temeljnih tal.
36. člen
Na temeljnih tleh odlagališča in na nagnjenih stranskih površinah temeljnih tal je treba zagotoviti tesnjenje, ki skupaj s sistemom odvajanja izcedne vode preprečuje pronicanje izcedne vode v podtalje.
Vrsta, struktura in metode ter tehnike tesnjenja iz prejšnjega odstavka se izberejo na način, določen v prilogi 7.
Za mineralno tesnjenje odlagališčnega dna se lahko uporabijo tudi druge metode in tehnike kot so določene v prejšnjem odstavku, če je z njimi doseženo enako tesnjenje kot ga zagotavlja tesnjenje iz točke 2.2 priloge 7 tega pravilnika.
37. člen
Na odlagališču je treba zaradi neprekinjenega zbiranja in odvajanja izcedne vode skladno s prilogo 7 urediti sistem odvajanja izcedne vode, ki je sestavljen iz drenažnega sloja in v njem položenih zbirnih cevi za odvajanje izcedne vode.
Z vgradnjo zaščitnega sloja nad drenažnim slojem ter z razpršenim vnašanjem odpadkov v telo odlagališča se mora preprečevati vdiranje odpadkov v drenažni sloj.
Za vzdrževanje in nadzor zbirnih cevi za odvajanje izcedne vode je treba zgraditi zadostno število jaškov in rovov, ki morajo biti stabilni in na stabilnem podtalju.
Za začasno zadrževanje izcedne vode, ki se odvaja iz telesa odlagališča, je treba v območju odlagališča izven območja odlaganja odpadkov postaviti primerno velik zbiralnik izcedne vode. Zbiralnik mora biti odporen na kemične vplive izcedne vode ter varen pred eksplozijo, v primeru izcednih voda z močnim vonjem pa tudi zaprt.
38. člen
Površine zapolnjenih delov telesa odlagališča je treba prekrivati in zagotoviti potrebno površinsko tesnjenje z vgrajenim sistemom površinskega odvajanja padavinske vode ter razplinjanja.
Vrsta, struktura in metode ter tehnike prekrivanja telesa odlagališča iz prejšnjega odstavka se izberejo na način, določen v prilogi 7.
Za površinsko tesnjenje pri prekrivanju telesa odlagališča se lahko uporabijo tudi druge metode in tehnike kot so določene v prejšnjem odstavku, če je z njimi doseženo enako tesnjenje kot ga zagotavlja tesnjenje iz točke 4.3 priloge 7 tega pravilnika.
39. člen
Pri odlagališču je treba zagotoviti, da površinske zaledne vode in podzemne vode s površin ali iz območja izven odlagališča ne pridejo v stik s telesom odlagališča.
Izcedno vodo iz odlagališča, padavinsko vodo, odvedeno iz prekritih površin na območju odlagališča, in tehnološko odpadno vodo iz naprav za čiščenje odlagališčnega plina je treba zbirati in odvajati ločeno od ostale odpadne vode, ki nastaja v območju odlagališča in ni onesnažena.
V primeru, da so različne vrste odlagališč iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika na istem kraju, se njihove izcedne in padavinske vode, odvedene iz prekritih površin na območju posameznega odlagališča, pred njihovim čiščenjem ne smejo mešati med seboj.
40. člen
Če na odlagališču za nenevarne ali nevarne odpadke nastajajo odlagališčni plini, se mora za njihovo zajemanje in sežiganje zagotoviti vgradnja naprav, ki so za ocenjene količine nastalih plinov primerno velike, obstojne in pred eksplozijo varne.
Če se zajetih odlagališčnih plinov ne more uporabiti za pridobivanje energije, jih je treba sežigati na območju odlagališča.
41. člen
Na vhodnem delu odlagališča mora biti nameščena tabla z navedbo imena upravljalca odlagališča, vrste odlagališča po 4. členu tega pravilnika in časa obratovanja odlagališča.
Celotno območje odlagališča mora biti ograjeno z najmanj 2 metra visoko ograjo, razen če je z naravno razmejitvijo zavarovano tako, da je onemogočen dostop ljudi in divjadi.
Na območju odlagališča morajo biti dovolj velike površine za izvajanje postopkov prevzema in preverjanja oddanih odpadkov ter za parkiranje in obračanje dostavnih vozil.
Na vhodnem delu odlagališča mora biti nameščena tehtnica za odpadke. Tehtanje odpadkov se lahko zagotovi tudi na tehtnicah izven odlagališča ali na tehtnicah na vozilih za prevoz odpadkov.
Odlagališče mora biti opremljeno z napravami za preprečevanje prenašanja prahu in blata s transportnimi vozili z odlagališča na vozišča javnih cest.
Na območju odlagališča mora biti urejen skladiščni prostor za začasno odložitev odpadkov iz 24. člena tega pravilnika.
42. člen
Ministrstvo lahko upravljalcu odlagališča, ki je hkrati edini povzročitelj odpadkov, ki se na tem odlagališču odlagajo, v dovoljenju za odlaganje določi olajšave glede izpolnjevanja zahtev iz drugega, tretjega in šestega odstavka prejšnjega člena.
43. člen
Novo ali rekonstruirano odlagališče mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati naslednje pogoje:
– emisija snovi in energije v vode, zrak ali tla ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti,
– postopki in metode odlaganja odpadkov ne smejo povzročati čezmernih obremenitev okolja in negativnih vplivov na krajino,
– izpolnjene morajo biti gradbene in druge zahteve, predpisane s tem pravilnikom,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred nenadzorovanimi dogodki in za primer ekološke nesreče in
– zagotovljen mora biti program predpisanih ukrepov za zapiranje odlagališča po prenehanju obratovanja.
44. člen
Za odlagališče iz prejšnjega člena, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, se izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena ugotavlja v postopku za izdajo tega soglasja.
Za odlagališče iz prejšnjega člena, za katerega ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, mora investitor v zahtevi za dovoljenje za poseg v prostor kot osnovne podatke o namenu in zmogljivosti objekta ali naprave posredovati tudi strokovno oceno o vrstah in količini odpadkov, ki se bodo odlagali, ter o predvidenih okoljevarstvenih ukrepih med obratovanjem in pri zapiranju odlagališča.
Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka mora izdelati pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje.
Obratovanje odlagališča
45. člen
Načrt ravnanja z odpadki, ki mora biti skladno s predpisom o ravnanju z odpadki priložen vlogi za pridobitev dovoljenja za odlaganje, mora vsebovati tudi podatke o:
– vrsti in količini biorazgradljivih odpadkov, ki so predmet odlaganja in predvidenih načinih zmanjševanja količine odloženih biorazgradljivih odpadkov,
– načinu zapiranja odlagališča in ukrepih za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po njegovem zaprtju.
Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka za ravnanje z odpadki, ki je skladno z zakonom obvezna republiška ali lokalna gospodarska javna služba, mora biti iz načrta ravnanja z odpadki razvidno, da so načini zmanjševanja količine odloženih biorazgradljivih odpadkov in način zapiranja odlagališča določeni skladno z določbami predpisa države ali lokalne skupnosti, ki določa način opravljanja te gospodarske javne službe.
Vlogi iz prvega odstavka tega člena morata biti priložen tudi program monitoringa podzemnih voda, izdelan skladno s predpisom, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.
46. člen
V dovoljenju za odlaganje se določi:
– vrsta odlagališča skladno s 4. členom tega pravilnika,
– vrste odpadkov, ki se lahko odlagajo in celotno količino na odlagališču odloženih odpadkov,
– količina biorazgradljivih odpadkov, ki se lahko odložijo v posameznem koledarskem letu,
– način prevzemanja odpadkov in preverjanja njihove istovetnosti ter drugi pogoji obratovanja,
– izvajanje obratovalnega monitoringa in drugih oblik nadzora nad obremenjevanjem okolja,
– opozorilne spremembe indikativnih parametrov podzemne vode skladno s predpisom, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi,
– zahteve v zvezi z zapiranjem odlagališča in ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po njegovem zaprtju in
– časovno obdobje, v katerem mora upravljalec po zaprtju odlagališča zagotavljati izvajanje predpisanih obveznosti iz 55. člena tega pravilnika, kar je za odlagališče za nevarne ali nenevarne odpadke najmanj 10 let.
47. člen
Upravljalec odlagališča mora določiti osebo, ki je odgovorna za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov iz 20. in iz 26. člena tega pravilnika, in njenega namestnika, podatke o njiju pa sporočiti inšpektoratu, pristojnemu za varstvo okolja.
Odgovorni osebi iz prejšnjega odstavka morata biti ustrezno strokovno usposobljeni in imeti ustrezne izkušnje, da je zagotavljeno zanesljivo izvajanje predpisanih postopkov preverjanja odpadkov iz prejšnjega odstavka.
Odgovorna oseba ali njen namestnik iz prvega odstavka tega člena mora biti v času prevzemanja odpadkov prisotna na odlagališču.
Upravljalec odlagališča mora zagotavljati ustrezno strokovno usposobljenost osebja odlagališča glede na najnovejšo preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, da se preverjanje odpadkov, vodenje obratovalnega dnevnika, postopki vnašanja in prekrivanja odpadkov na odlagališču ter drugi postopki na odlagališču izvajajo zanesljivo in skladno s predpisi.
48. člen
Upravljalec odlagališča mora imeti poslovnik za obratovanje odlagališča.
Poslovnik iz prejšnjega odstavka obsega:
1. naziv upravljalca odlagališča in vrsto odlagališča,
2. seznam vrst in količin odpadkov, ki se skladno z dovoljenjem lahko odlagajo,
3. podatke o obratovanju odlagališča:
a) obratovalni čas odlagališča,
b) opis načina prevzemanja in preverjanja odpadkov,
c) opis načina in metod odlaganja odpadkov v telo odlagališča,
d) opis ravnanja z izcedno in padavinsko vodo in odlagališčnimi plini,
4. navodila za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov,
5. navodila za ravnanje z odpadki v začasnih skladiščih na območju odlagališča,
6. navodila za vzdrževalna dela na odlagališču,
7. navodila za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča in tehničnih objektov in naprav,
8. navodila za nadzor in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja,
9. navodila za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in
10. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.
Poslovnik iz prvega odstavka tega člena ima naslednje priloge:
– projekt izvedenih del za odlagališče, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje za odlagališče,
– načrt delov območja telesa odlagališča, ki so že zapolnjeni z odloženimi odpadki,
– program obratovalnega monitoringa in
– načrt ravnanja z odpadki, na podlagi katerega je izdano dovoljenje za odlaganje.
49. člen
Upravljalec odlagališča za nevarne ali nenevarne odpadke mora zagotavljati izvajanje obratovalnega monitoringa, in sicer:
– meritve meteoroloških parametrov,
– meritve in izračunavanje emisije snovi v zrak iz odlagališča,
– meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode in onesnažene padavinske vode s površin odlagališča in
– meritve parametrov onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi, če so v vplivnem območju odlagališča.
Obratovalni monitoring iz prejšnjega odstavka se izvaja v obsegu in na način, ki sta določena v prilogi 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
Meritev meteoroloških parametrov iz prvega odstavka tega člena ni treba izvajati, če upravljalec odlagališča dobi za lokacijo odlagališča veljavne meteorološke podatke od državne meteorološke službe.
50. člen
Upravljalec odlagališča mora o vsaki pomembni spremembi vplivov odlagališča na okolje, ki jo ugotovi v okviru obratovalnega monitoringa iz prejšnjega člena, obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
Če upravljalec odlagališča v okviru obratovalnega monitoringa ugotovi, da je dosežena opozorilna sprememba kateregakoli indikativnega parametra podzemnih voda, določena v dovoljenju iz 46. člena tega pravilnika, mora o tem in o interventnih ukrepih za zmanjšanje škodljivih vplivov na podzemne vode obvestiti inšpektorat najkasneje v sedmih dneh po ugotovitvi spremembe.
51. člen
Upravljalec odlagališča mora zagotavljati redne preglede telesa odlagališča in delovanja tehničnih objektov in naprav odlagališča, predvsem pa:
– višine in oblike mase odloženih odpadkov glede možnega posedanja ali drugih sprememb, ki vplivajo na stabilnost odlagališča,
– izvedbe prekrivanja in rekultivacije na prekritem območju telesa odlagališča ali njegovih delih,
– sprememb v položaju, višini ali obliki telesa odlagališča ali njegovih delov,
– naprav za zbiranje in čiščenje izcedne vode odlagališča in odlagališčnega plina in
– sistema za odvajanje padavinske in površinske vode.
Upravljalec odlagališča mora za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o ugotovitvah v zvezi s pregledi iz prejšnjega odstavka in ga skupaj s predpisanimi poročili o obratovalnem monitoringu predložiti ministrstvu.
52. člen
Upravljalec odlagališča mora vodenje evidence, določene s predpisom o ravnanju z odpadki, zagotoviti v obliki obratovalnega dnevnika.
V obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka se dnevno vpisujejo podatki o:
– količini, vrsti in imetniku prevzetih odpadkov,
– izvajanju postopkov preverjanja odpadkov iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika,
– kraju odložitve prevzetih odpadkov na območju telesa odlagališča,
– ugotovitvah o pomanjkljivi ali napačni dokumentaciji ali dvomljivi istovetnosti odpadkov,
– o začasnem skladiščenju ali zavrnitvi določenih odpadkov,
– opravljenih vzdrževalnih delih na odlagališču,
– rednih pregledih telesa odlagališča ter objektov in naprav odlagališča in
– izrednih in drugih pomembnih dogodkih v zvezi z obratovanjem odlagališča.
Obratovalni dnevnik je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi in ga hraniti do konca zapiranja odlagališča.
Zapiranje odlagališča in ukrepi po zaprtju odlagališča
53. člen
Za zaprtje odlagališča morajo biti površine telesa odlagališča primerno prekrite in morajo imeti urejeno površinsko tesnjenje in površinsko odvajanje padavinskih odpadnih vod ter razplinjanje na način, določen v prilogi 7.
54. člen
Ne glede na to, ali se odlagališče zapira, ker je dovoljenju za odlaganje potekla veljavnost ali so izpolnjeni pogoji za zaprtje iz dovoljenja ali ker to zahteva lastnik odlagališča ali inšpektorat, pristojen za varstvo okolja, ali zaradi drugih razlogov, mora upravljalec odlagališča, ministrstvu predložiti:
– podatke o osebi, ki naj bi bila upravljalec zaprtega odlagališča,
– poročilo o izvedenih predpisanih ukrepih za zaprtje odlagališča,
– program izvajanja meritev iz 55. člena tega pravilnika in
– posnetek razporeditve odloženih odpadkov v telesu odlagališča.
Odlagališče se lahko zapre, ko ministrstvo določi upravljalca zaprtega odlagališča in na podlagi poročila inšpektorata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da so izpolnjene vse predpisane zahteve v zvezi z zapiranjem odlagališča.
55. člen
Upravljalec zaprtega odlagališča mora v časovnem obdobju, določenem v dovoljenju iz 46. člena tega pravilnika, zagotavljati:
– vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča,
– izvajanje trajnih ali občasnih meritev na način in v obsegu, določen za obratovalni monitoring odlagališča v 49. členu tega pravilnika,
– redne preglede stanja telesa zaprtega odlagališča v obsegu, določenem za nadzor telesa odlagališča v 51. členu tega pravilnika in
– izdelavo poročila o stanju odlagališča in opravljenih predpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora upravljalec zaprtega odlagališča dostaviti ministrstvu najkasneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto in pristojnim službam lokalne skupnosti, na območju katere je odlagališče.
56. člen
Če upravljalec zaprtega odlagališča na podlagi meritev ali rednih pregledov telesa odlagališča iz prejšnjega člena ugotovi, da je prišlo do čezmernih vplivov na okolje ali do pomembnih sprememb telesa odlagališča, mora o tem in o ukrepih, ki jih namerava izvesti za odpravo nepravilnosti, najkasneje v sedmih dneh od ugotovitve obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
Nadzor
57. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
Prehodne in končne določbe
58. člen
Določbe prvega odstavka 5. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2002.
Določbe prvega odstavka 6. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2003, določbe drugega in tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika pa 1. januarja 2002.
Določbe 8. točke 9. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati za cele rabljene gume štiri leta, za razrezane rabljene gume pa sedem let po uveljavitvi tega pravilnika.
59. člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na oceno odpadkov, se začnejo uporabljati 1. januarja 2001.
Do 31. decembra 2003 lahko ocena odpadkov iz 11. člena tega pravilnika temelji na kemični analizi odpadkov, ki ni izdelana skladno s tem pravilnikom, če so bile za analizo uporabljene preizkusne metode, katerih rezultati validacij so enaki rezultatom validacij metod iz 15. člena tega pravilnika.
60. člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 17. člena tega pravilnika lahko do 31. decembra 2003 pooblastilo iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika pridobi tudi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima usposobljene delavce za izdelavo ocene odpadkov skladno s predpisi in
3. da ima vspostavljen sistem za zagotavljanje in preverjanje kakovosti meritev in analiz ter je v obdobju zadnjih treh let pred izdajo pooblastila vsaj enkrat dosegla pozitivne rezultate pri medlaboratorijskih primerjalnih analizah za izvajanje kemične analize odpadkov.
61. člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 27. člena tega pravilnika lahko odvzem reprezentativnih vzorcev in kontrolno kemično analizo odpadkov do 31. decembra 2003 izvaja tudi oseba, ki ima vzpostavljen sistem za zagotavljanje in preverjanje kakovosti meritev in analiz ter je v obdobju zadnjih treh let pred izdajo pooblastila vsaj enkrat dosegla pozitivne rezultate v medlaboratorijskih primerjalnih analizah za izvajanje kemične analize odpadkov.
62. člen
Obstoječa odlagališča se razvrstijo kot:
– odlagališča za nevarne odpadke, če se na dan uveljavitve tega pravilnika na njih odlagajo samo nevarni odpadki,
– odlagališča za nenevarne odpadke, če se na dan uveljavitve tega pravilnika na njih odlagajo komunalni odpadki ali samo nenevarni odpadki in
– odlagališča za inertne odpadke, če se na dan uveljavitve tega pravilnika na njih odlagajo samo inertni ali gradbeni odpadki.
Za obstoječa odlagališča za nevarne odpadke začnejo določbe 9. člena tega pravilnika veljati 1. januarja 2003.
63. člen
Upravljalec obstoječega odlagališča mora:
– namestiti tablo iz prvega odstavka 41. člena tega pravilnika do 1. julija 2000,
– zagotoviti pregledovanje dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov z vizualnim pregledom do 1. julija 2000,
– zagotoviti ugotavljanje istovetnosti odpadkov s tehtanjem do 1. julija 2000,
– določiti odgovorni osebi iz prvega odstavka 47. člena tega pravilnika in podatke o njiju sporočiti do 31. decembra 2000,
– imeti poslovnik iz 48. člena tega pravilnika do 31. decembra 2000,
– zagotoviti ugotavljanje istovetnosti odpadkov s kontrolno kemično analizo do 31. decembra 2001,
– zagotoviti ukrepe iz 41. člena do 31. decembra 2001,
– zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika iz 52. člena tega pravilnika do 31. decembra 2001,
– zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa iz 49. člena tega pravilnika do 31. decembra 2001 in
– zagotoviti redne preglede telesa odlagališča iz 51. člena tega pravilnika do 31. decembra 2001.
Poročili iz drugega odstavka 51. člena tega pravilnika je treba prvič predložiti za leto 2002.
64. člen
Upravljalec obstoječega odlagališča, ki bo prenehalo obratovati do 31. decembra 2003, mora to do 31. decembra 2000 sporočiti ministrstvu.
Upravljalec iz prejšnjega odstavka mora predložiti ministrstvu podatke, posnetek, poročilo in program iz prvega odstavka 54. člena tega pravilnika do 31. junija 2003.
Upravljalcu iz prvega odstavka tega člena ni treba pridobiti dovoljenja iz 46. člena tega pravilnika.
65. člen
Upravljalec obstoječega odlagališča, ki bo obratovalo po 1. januarju 2004, mora do 31. decembra 2003 pripraviti in posredovati ministrstvu program prilagoditve odlagališča zahtevam tega pravilnika.
66. člen
Obstoječe odlagališče, ki bo prenehalo obratovati do 31. decembra 2008, se mora za pridobitev dovoljenja iz 46. člena tega pravilnika prilagoditi zahtevam:
– glede izcednih vod iz 33. in 39. člena tega pravilnika do 31. decembra 2004,
– glede prekrivanja površin zapolnjenih delov telesa odlagališča iz 38. člena tega pravilnika do 31. decembra 2004 in
– glede ukrepov v zvezi z odlagališčnimi plini iz 40. člena tega pravilnika do 31. decembra 2005.
Za obstoječe odlagališče, ki bo obratovalo po 1. januarju 2009, veljajo za pridobitev dovoljenja za odlaganje iz 46. člena tega pravilnika določbe prejšnjega odstavka in glede drugih zahtev za izdajo tega dovoljenja razen zahtev iz 30. in 31. člena tega pravilnika pa prilagoditveni rok do 31. decembra 2008.
67. člen
Ministrstvo program prilagoditve iz 65. člena tega pravilnika potrdi z odločbo, v kateri določi tudi količino biorazgradljivih komunalnih odpadkov iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, če gre za odlagališče, kjer se odlagajo komunalni odpadki.
68. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-11-41/99
Ljubljana, dne 7. januarja 2000.
Minister
za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar l. r.
                            PRILOGA 1

           ZAHTEVE, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI ODPADKI
                   ZA ODLOŽITEV NA ODLAGALIŠČU


NEVARNI ODPADKI

Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nevarni odpadki, ki se
odlagajo na odlagališče za nevarne odpadke, so:

- vrednosti parametrov onesnaženosti odpadkov ne smejo presegati
vrednosti iz tabele 1 te priloge,

- le vrednosti treh parametrov izlužka odpadkov lahko presegajo
vrednosti iz tabele 3 te priloge za odlagališča nenevarnih
odpadkov, in

- vrednosti parametrov izlužka odpadkov ne smejo presegati
vrednosti iz tabele 3 te priloge za odlagališča nevarnih
odpadkov.

Če se odlagajo na odlagališče za nevarne odpadke zastekleni
nevarni odpadki ali zasteklene mineralne taline, za parametre
onesnaženosti, ki imajo v tabeli 1 te priloge oznako "2)", ne
velja določba prve alinee prejšnjega odstavka.

Zahtevi, ki jih morajo izpolnjevati utrjeni ali zastekleni
nevarni odpadki vključno z zasteklenimi mineralnimi talinami, ki
se odlagajo na odlagališče za nenevarne odpadke, sta:

- vrednosti parametrov onesnaženosti, ki v tabeli 1 nimajo oznake
"2)", ne smejo presegati vrednosti iz tabele 1 te priloge, in

- vrednosti parametrov izlužka odpadkov odpadkov ne smejo
presegati vrednosti iz tabele 3 te priloge za odlagališča za
nenevarne odpadke.


NENEVARNI ODPADKI

Zahteva, ki jo morajo izpolnjevati nenevarni odpadki, ki se
odlagajo na odlagališče za nenevarne odpadke, je:

- vrednosti parametrov izlužka odpadkov ne smejo presegati
vrednosti iz tabele 3 te priloge za odlagališča za nenevarne
odpadke.


INERTNI ODPADKI

Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati inertni odpadki, ki se
odlagajo na odlagališče za inertne odpadke, so:

- vrednosti parametrov onesnaženosti odpadkov ne smejo presegati
vrednosti iz tabele 2 te priloge, in

- vrednosti parametrov izlužka odpadkov ne smejo presegati
vrednosti iz tabele 3 te priloge za odlagališče za inertne
odpadke.


Tabela 1: Parametri onesnaženosti za odpadke, ki se odlagajo na
odlagališče za nevarne odpadke

-------------------------------------------------------------------------------
Parameter                      Izražen kot     Enota         Vrednost parametra
                                                                  onesnaženosti
                                                                       odpadkov
-------------------------------------------------------------------------------
Splošni parametri

Topnost 1)                                    mg/kg suhe snovi          200.000

Anorganski parametri

Arzen 2)                       As             mg/kg suhe snovi            5.000

Kadmij 2)                      Cd             mg/kg suhe snovi            5.000

Nikelj 2)                      Ni             mg/kg suhe snovi            5.000

Svinec 2)                      Pb             mg/kg suhe snovi           10.000

Živo srebro                    Hg             mg/kg suhe snovi            3.000

Cianid-prosti                  CN             mg/kg suhe snovi           10.000

Organski parametri

Celotni ogljikovodiki                         mg/kg suhe snovi           50.000

Organski halogeni po
ekstrakciji-EOX                Cl             mg/kg suhe snovi            1.000

Lahkohlapni aromatski
ogljikovodiki-BTX                             mg/kg suhe snovi            5.000

Policiklični aromatski
ogljikovodiki-PAO                             mg/kg suhe snovi              100

PCDD/PCDF                      TE             ng/kg suhe snovi           10.000

Poliklorirani bifenili-PCB                    mg/kg suhe snovi              100

Fenoli                         C6H5OH         mg/kg suhe snovi           10.000
-------------------------------------------------------------------------------

Oznaka v tabeli 1 pomeni:

1) = sušilni ostanek izlužka, preračunan na suho snov odpadka

2) = za zasteklene nevarne odpadke in za zasteklene mineralne
taline ne velja zahteva iz prve alinee za nevarne odpadke


Tabela 2: Parametri onesnaženosti za odpadke, ki se odlagajo na
odlagališče za inertne odpadke

-------------------------------------------------------------------------------
Parameter                      Izražen kot     Enota         Vrednost parametra
                                                                  onesnaženosti
                                                                       odpadkov
-------------------------------------------------------------------------------
Anorganski parametri

Arzen                          As              mg/kg suhe snovi             200

Baker                          Cu              mg/kg suhe snovi          500 1)

Cink                           Zn              mg/kg suhe snovi         1500 1)

Kadmij                         Cd              mg/kg suhe snovi              12

Kobalt                         Co              mg/kg suhe snovi          250 1)

Celotni krom                   Cr              mg/kg suhe snovi          500 1)

Molibden                       Mo              mg/kg suhe snovi          500 1)

Nikelj                         Ni              mg/kg suhe snovi          500 1)

Svinec                         Pb              mg/kg suhe snovi          500 1)

Živo srebro                    Hg              mg/kg suhe snovi              10

Organski parametri

Celotni organski ogljik-TOC    C               mg/kg suhe snovi    30.000 2) 3)

Celotni ogljikovodiki                          mg/kg suhe snovi        2.500 3)

Policiklični aromatski
ogljikovodiki-PAO                              mg/kg suhe snovi           20 3)
-------------------------------------------------------------------------------

Oznake v tabeli 2 pomenijo:

1) = pri zasteklenih odpadkih ali zasteklenih mineralnih talinah
lahko vrednost parametra presega vrednost iz tabele 2

2) = če žarilna izguba odpadka ni večja od 5% suhe snovi, se
šteje, da vrednost TOC ne presega vrednosti parametra iz tabele 2

3) = za zemljino lahko vrednost parametra onesnaženosti presega
vrednost iz tabele 2, če delež zemljine, pomešane s humusom ali
šoto ali strukturnim materialom, ne presega 10% prostornine vseh
na odlagališču odloženih odpadkov.


Tabela 3: Parametri izlužka za odpadke, ki se odlagajo na
odlagališča za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke

-------------------------------------------------------------------------------
Parameter       Izražen   Enota      Odlagališče     Odlagališče    Odlagališče
                kot                  inertnih        nenevarnih     nevarnih
                                     odpadkov        odpadkov       odpadkov
-------------------------------------------------------------------------------
Splošni parametri

pH - vrednost                             5,5-12         5,5-13         5,5-13

Sušilni ostanek           mg/l        2.500         10.000         20.000

Elektroprevodnost         µS/cm       3.000              -              -

Anorganski parametri

Aluminij         Al       mg/l            10             -               -

Antimon          Sb       mg/l             0,1           1,0             5,0

Arzen            As       mg/l             0,1           1,0             5,0

Baker            Cu       mg/l             1,0          10              10

Barij            Ba       mg/l             1,0          10              50

Berilij          Be       mg/l             0,005         0,05            0,5

Bor              B        mg/l             1,0          10             100

Cink             Zn       mg/l             3,0          10             100

Kadmij           Cd       mg/l             0,05          0,5             0,5

Kobalt           Co       mg/l             0,5           2,0            10

Kositer          Sn       mg/l             0,5          10             100

Celotni krom     Cr       mg/l             1,0          50             100

Krom
- šestvalentni   Cr       mg/l             0,1           5              20

Mangan           Mn       mg/l             1,0           -               -

Nikelj           Ni       mg/l             0,5          10              50

Selen            Se       mg/l             0,05          0,5             5,0

Srebro           Ag       mg/l             0,1           0,5             5,0

Svinec           Pb       mg/l             0,5           2,0            10

Talij            Tl       mg/l             0,1           2,0             2,0

Vanadij          V        mg/l             0,2           2,0             2,0

Železo           Fe       mg/l             2,0             -             -

Živo srebro      Hg       mg/l             0,005         0,05            0,05

Amonijev dušik   N        mg/l             5,0         200            1000

Nitritni dušik   N        mg/l             1,0           6,0            30

Celotni cianid   CN       mg/l             0,5          20              20

Cianid - prosti  CN       mg/l             0,1           2,0            10

Fluorid          F        mg/l             5,0          20              50

Fosfat           P        mg/l             5,0           -               -

Sulfid - prosti  S        mg/l             0,1           -               -

Organski parametri

Celotni organski
ogljik - TOC     C        mg/l            40             -               -

Kemijska potreba
po kisiku - KPK  O2       mg/l            80             -               -

Celotni ogljikovodiki     mg/l             1,0          50             100

Adsorbljivi
organski
halogeni - AOX  Cl        mg/l             0,3           1,0             1

Lahkohlapni
klorirani
ogljikovodiki
- LKCH          Cl        mg/l             0,1           1,0             5,0

Lahkohlapni aromatski
ogljikovodiki - BTX       mg/l             0,1           1,0             5,0

Policiklični aromatski
ogljikovodiki - PAO       mg/l             0,003         0,005           0,05

Fenoli          C6H5OH    mg/l             0,1          20             100

Tenzidi
- anionski      TBS       mg/l             2,0           -               -
-------------------------------------------------------------------------------

                            PRILOGA 2

         GRADBENI ODPADKI, KI JIH JE DOVOLJENO ODLAGATI
                NA ODLAGALIŠČE ZA INERTNE ODPADKE

Na odlagališče za inertne odpadke je dovoljeno odlagati naslednje
gradbene odpadke:

- beton in armirani beton             - vlaknati cement

- silikatni beton                     - azbestcement

- porobeton                           - klinker

- opečni zidaki in drugi zidaki       - keramične ploščice

- malta in ometi                      - peščenec

- gramoz                              - naravni kamni

- pesek                               - lomljeni naravni
                                        minerali

- asfalt, asfaltni beton,             - opečni zidaki na
  peščeni asfalt                        sadrni bazi

- bitumenski drobir                   - štukaturni material

- bitumenski beton                    - fajansa

- steklo                              - kaminski kamni in
                                        šamoti iz
                                        gospodinjstev

- opečni, betonski in drugi
mineralni strešniki.

Gradbeni odpadki iz prejšnjega odstavka ne smejo biti onesnaženi
z nevarnimi snovmi in vsebujejo lahko največ 10% naslednjih
sestavin:

- lesa,

- produktov, ki vsebujejo lesne delce oziroma sestavine kot so
iveri, ostružki, skobljanci, obruski, lesna vlakna, lesna moka
ali celulozna vlakna, kot npr.:

 - vezane plošče,

 - trdno vezane vlaknene plošče,

 - lahke vgradne plošče iz lesne volne,

 - lesno volno,

 - s cementom vezane iverne plošče,

 - kamnite obloge, obloge za protihrupno zaščito z mineralno
vezanimi lesnimi vlakni,

 - iz starega papirja izdelane materiale za protihrupno zaščito,

- mavčno - kartonskih plošč ali plošč iz gipsa,

- tapet,

- plute,

- lubja,

- slame,

- okenskih okvirjev iz PVC,

- plošč, folij ali trakov iz umetnih mas,

- talnih oblog,

- cevi, armatur ali strešnih žlebov,

- izolacij za žice in kable,

- utrjenih fugirnih mas, ali

- izolacijskih plošč.

                           PRILOGA 3

   KOLIČINA BIORAZGRADLJIVIH KOMUNALNIH ODPADKOV, KI SE LAHKO
                LETNO ODLOŽI NA VSEH ODLAGALIŠČIH

-------------------------------------------------------------------------------
Obdobje       Zmanjšanje letne        Celotna letna       Delež biorazgradljvih
            količine odloženih   količina odloženih    odpadkov v celotni letni
              biorazgradljivih     biorazgradljivih          količini odloženih
           komunalnih odpadkov  komunalnih odpadkov*        komunalnih odpadkov
                           (%)            (1.000 t)                         (%)
-------------------------------------------------------------------------------
Izhodiščno    
leto 1995**                                  483***                       47***
-------------------------------------------------------------------------------
2000                         0                  483                          47

2001                         5                  459                          44

2002                         5                  435                          42

2003                         5                  411                          40

2004                         5                  387                          38

2005                         5                  362                          35

2006                         5                  338                          33

2007                        10                  290                          28

2008                        10                  242                          26

2009-2010                    5                  217                          21

2011-2012                    5                  193                          19

2013-2015                    5                  169                          16
-------------------------------------------------------------------------------

* Biorazgradljivi komunalni odpadki so:

- odpadni papir, lepenka in tekstil,

- odpadki iz zelene biomase in naravnega lesa, ki nastanejo kot
odpadki iz vrtov in parkov in kot odpadki pri predelavi rastlin,
ki ni namenjena prehrani,

- odpadna hrana in organski odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji
ali pripravi hrane. To so predvsem kompostirni odpadki iz
gospodinjstev, menz in restavracij, kompostirni odpadki, ki
nastajajo pri pripravi hrane rastlinskega izvora in kompostirni
odpadki, ki nastanejo pri pripravi in predelavi mesa, rib in
drugih živil živalskega izvora, in

- odpadki iz obdelave in predelave lesa in drugi odpadki iz lesa,
lubja, plute in slame.

** Izhodiščni podatki so podatki, ki jih je pripravil Statistčni
urad Republike Slovenije v okviru EUROSTAT vprašalnikov za
področje ravnanja z odpadki za leto 1995:

-------------------------------------------------------------------------------
Vrsta biorazgradljivih                  Letna količina           Letna količina
komunalnih odpadkov                       proizvedenih                odloženih
                                   komunalnih odpadkov      komunalnih odpadkov
                                                   (t)                      (t)
-------------------------------------------------------------------------------
papir, lepenka                                 152.560                  138.650

drugi biorazgradljivi organski odpadki
(odpadna hrana, odpadki pri pripravi hrane,
zelena biomasa, les ...)                       330.720                  300.560

vsi komunalni odpadki                        1.023.828                  930.529
-------------------------------------------------------------------------------

*** Za izhodiščne podatke o količini komunalnih odpadkov ter
izhodiščnem deležu biorazgradljivih odpadkov v komunalnih
odpadkih so prevzeti podatki o proizvedenih komunalnih odpadkih v
letu 1995.

Obrazec C - izmerjene vrednosti parametrov onesnaženosti odpadkov in izlužka odpadkov

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
                                                   ODPADEK                         IZLUŽEK
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Parameter                                   Enota           Izmerjena     Enota             Izmerjena
                                                            vrednost                        vrednost
                                                            parametra                       parametra
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Splošni parametri

pH-vrednost                                                 -

Elektroprevodnost                           mikroS/cm       -             mikroS/cm

Sušilni ostanek                             mg/l                          mg/l

Anorganski parametri

Aluminij                                    mg/kg s.s.                    mg/l

Antimon                                     mg/kg s.s.                    mg/l

Arzen                                       mg/kg s.s.                    mg/l

Baker                                       mg/kg s.s.                    mg/l

Barij                                       mg/kg s.s.                    mg/l

Berilij                                     mg/kg s.s.                    mg/l

Bor                                         mg/kg s.s.                    mg/l

Cink                                        mg/kg s.s.                    mg/l

Kadmij                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Kobalt                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Kositer                                     mg/kg s.s.                    mg/l

Celotni krom                                mg/kg s.s.                    mg/l

Krom-šestvalentni                           mg/kg s.s.      -             mg/l

Mangan                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Molibden                                    mg/kg s.s.                    mg/l

Nikelj                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Selen                                       mg/kg s.s.                    mg/l

Srebro                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Svinec                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Talij                                       mg/kg s.s.                    mg/l

Telur                                       mg/kg s.s.                    mg/l

Vanadij                                     mg/kg s.s.                    mg/l

Železo                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Živo srebro                                 mg/kg s.s.                    mg/l

Amonijev dušik                              mg/kg s.s.                    mg/l

Nitritni dušik                              mg/kg s.s.      -             mg/l

Nitratni dušik                              mg/kg s.s.      -             mg/l

Celotni cianid                              mg/kg s.s.                    mg/l

Cianid-prosti                               mg/kg s.s.                    mg/l

Celotni fluorid                             mg/kg s.s.                    mg/l

Klorid                                      mg/kg s.s.      -             mg/l

Celotni fosfor                              mg/kg s.s.                    mg/l

Fosfat                                      mg/kg s.s.      -             mg/l

Sulfat                                      mg/kg s.s.      -             mg/l

Sulfid - prosti                             mg/kg s.s.                    mg/l

Organski parametri

Celotni organski ogljik-TOC                 mg/kg s.s.                    mg/l

Kemijska potreba po kisiku-KPK              mg/kg s.s.      -             mg/l

Težkohlapne lipofilne snovi                 mg/kg s.s.                    mg/l

Celotni ogljikovodiki                       mg/kg s.s.                    mg/l

Adsorbljivi organski halogeni-AOX           mg/kg s.s.                    mg/l

Izpihljivi organski halogeni-POX            mg/kg s.s.                    mg/l

Organski halogeni po ekstrakciji-EOX        mg/kg s.s.                    mg/l

Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki-BTX     mg/kg s.s.                    mg/l

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki-LKCH    mg/kg s.s.                    mg/l

Policiklični aromatski ogljikovodiki-PAO    mg/kg s.s.                    mg/l

PCDD/PCDF                                   mg/kg s.s.                    mg/l

Poliklorirani bifenili-PCB                  mg/kg s.s.                    mg/l

Fenoli                                      mg/kg s.s.                    mg/l

Tenzidi-anionski                            mg/kg s.s.      -             mg/l

Pentaklorfenol - PCP                        mg/kg s.s.                    mg/l

DDT / DDD / DDE                             mg/kg s.s.                    mg/l

Drini (aldrin, dieldrin, endrin)            mg/kg s.s.                    mg/l

alfa - HCH, beta - HCH,
gama - HCH, delta - HCH                     mg/kg s.s.                    mg/l
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------

Opomba: mg/kg s.s. pomeni mg/kg suhe snovi odpadkov.

                                   PRILOGA 5

        ODPADKI, ZA KATERE OCENA ODPADKOV NE TEMELJI NA KEMIČNI ANALIZI

---------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta / opis odpadkov                                    Možne klasifikacijske številke odpadkov
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Odpadki živil                                            02 01 01, 02 01 02, 02 01 03, 02 02 01,
                                                         02 03 01, 02 04 01

Odpadki poživil                                          02 03 01, 02 03 03, 02 07 01, 02 07 02

Odpadki krmil                                            02 01 02, 02 01 03, 02 01 04

Ostanki oljnih semen                                     02 01 03, 02 03 03

Gošče iz proizvodnje rastlinskih in živalskih maščob     02 03 01

Ščetine in roževina                                      02 02 02

Perje                                                    02 02 02

Gnoj                                                     02 01 06

Odpadki usnja                                            04 01 08, 04 01 09

Lesni odpadki                                            02 01 07, 03 01 01, 03 01 02, 03 01 03,
                                                         03 03 01

Lesna embalaža, lesni odpadki - neonesnaženi             03 01 03, 15 01 03, 20 01 07

Gradbeni les in les iz ruševin                           17 02 01

Lesna volna - neonesnažena                               03 01 03, 15 01 03, 20 01 07

Odpadki pri izdelavi in predelavi celuloze,
papirja in lepenke                                       03 03 07

Papirni odrezki                                          20 01 01

Papir, lepenka neprevlečena                              15 01 01, 20 01 01

Drugi odpadki iz predelave in oplemenitenja
proizvodov živalskega in rastlinskega izvora             02 01 01, 02 02 01, 02 03 01, 02 04 01

Odpadna kozmetična in pralna sredstva                    20 01 16, 20 01 22, 07 06 99

Strjeni odpadki umetnih mas                              02 01 04, 04 02 09, 09 01 10, 12 01 05,
                                                         12 01 13, 16 02 02, 16 02 05, 16 02 07,
                                                         17 02 03, 17 06 02, 20 01 03, 20 01 04,

Trdni odpadki gume in drugi tovrstni odpadki             16 01 03, 16 02 05, 17 02 03

Poliamidna vlakna                                        04 02 03, 04 02 04, 04 02 07, 04 02 08

Poliestrska vlakna                                       04 02 03, 04 02 04, 04 02 07, 04 02 08

Poliakrilna vlakna                                       04 02 03, 04 02 04, 04 02 07, 04 02 08

Celulozna vlakna                                         03 03 06, 03 03 08, 04 02 01, 04 02 04,
                                                         04 02 05

Volna                                                    04 02 02, 04 02 04, 04 02 06

Rastlinska vlakna                                        04 02 01, 04 02 04, 04 02 05, 04 02 08

Ostanki blaga in tkanin                                  04 02 05, 04 02 06, 04 02 07, 04 02 08,
                                                         04 02 09, 20 01 10, 20 01 11

Stare obleke, krpe                                       20 01 10, 20 01 11

Čistilna volna                                           15 02 01, 20 01 11

Čistilne krpe                                            15 02 01, 20 02 11

Filtrirne tkanine                                        15 02 01, 20 01 11

Polirna volna                                            15 02 01, 20 01 11

Polirna polst                                            15 02 01, 20 01 11

Filtrirna sukna, filtrirne vreče s specifičnimi
neškodljivimi primesmi                                   15 02 01, 20 01 11

Industrijski pomet (smeti), ki niso onesnažene
z olji ali kemikalijami                                  20 03 01

Trdni odpadki iz naselij in podobni odpadki
iz gospodarstva in obrti                                 15 01 01, 15 01 02, 15 01 03, 15 01 04,
                                                         15 01 05, 15 01 06, 17 07 01, 19 05 01,
                                                         19 05 03, 19 06 01, 19 06 02, 20 01 01,
                                                         20 01 07, 20 01 08, 20 02 01, 20 02 02,
                                                         20 02 03, 20 03 01, 20 03 02, 20 03 03

Mulji iz priprave vode                                   05 02 01, 10 01 11, 19 09 02, 19 09 03

Ostanek na grabljah                                      19 08 01, 19 09 01

Ostanki iz peskolovov                                    19 08 02

Odpadki iz izrabe vodotokov                              17 05 01, 17 05 02, 19 09 01

Razkuženi odpadki, v skladu z odredbo
o ravnanju z infektivnimi odpadki,
ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene
dejavnosti (Uradni list RS, št. 57/94)                   18 01 04, 18 02 03

Kanile in drugi nevarni, koničasti in ostri predmeti,
v skladu z odredbo o ravnanju z infektivnimi odpadki,
ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti
(Uradni list RS, št. 57/94)                              18 01 01, 18 02 01

Močvirsko blato in zdravilna zemlja                      20 02 03
---------------------------------------------------------------------------------------------------

                            PRILOGA 6

1. Vzorčenje odpadkov

Pri odvzemu posameznih vzorcev in pri pripravi reprezentativnega
vzorca je treba zagotoviti, da sestava reprezentativnega vzorca
ustreza povprečni sestavi odpadkov v pošiljki oziroma povprečni
sestavi onesnažene zemljine skladno z določbami standarda SIST EN
25667-2.

Pri pošiljki homogenih trdnih odpadkov se reprezentativni vzorec
pridobi tako, da se naključno odvzame najmanj 1 kg mase odpadkov,
ki sestavljajo pošiljko.

Pri pošiljki heterogenih trdnih odpadkov se reprezentativni
vzorec pridobi kot naključno odvzeta zmes odpadkov, ki
sestavljajo pošiljko. Število naključnih vzorcev ne sme biti
manjše od 5, masa reprezentativnega vzorca pa ne manjša od 2 kg.
Za manjše pošiljke heterogenih trdnih odpadkov se mora naključni
vzorec odvzeti za vsak m3 odpadkov.

Če pošiljko heterogenih trdnih odpadkov sestavlja več enakih
sodov ali zabojnikov, se posamezne naključne vzorce odvzame iz
različnih sodov ali zabojnikov na način, ki je razviden iz tabele
1 te priloge.

Tabela 1: Število sodov ali zabojnikov, iz katerih je treba
odvzeti naključni vzorec odpadkov

-----------------------------------------------------------------
Število sodov ali zabojnikov          Najmanjše število sodov ali
v pošiljki odpadkov heterogene        zabojnikov, iz katerih se
sestave                               odvzame naključni vzorec
-----------------------------------------------------------------
od 1 do 4                                  vsi sodi ali zabojniki

od 5 do 64                                                      4

od 65 do 125                                                    5

od 126 do 216                                                   6

od 217 do 343                                                   7

od 344 do 512                                                   8

od 513 do 729                                                   9

od 730 do 1000                                                 10

0d 1001 do 1300                                                11

nad 1301                        en naključni vzorec za vsakih 300
                                    dodatnih sodov ali zabojnikov
-----------------------------------------------------------------

2. Izluževanje odpadkov

Izluževanje odpadkov se izvaja skladno s standardom DIN 38 414-4
(Izluževanje z vodo pri definiranih pogojih).

Izlužujejo se trdni, pastozni ali muljasti odpadki. Praviloma je
treba odpadke preiskovati v stanju kot se pojavljajo. Drobljenje
odpadkov (in ne mletje) je potrebno le v primeru, ko so zrna
večja od 10 mm. Izluževanje poteka z demineralizirano vodo.
Razmerje med maso suhe snovi v odpadku in maso vode je 1:10.
Izluževanja traja 24 ur pri sobni temperaturi v posodah, ki
rotirajo preko glave. Izlužek pridobimo z filtriranjem zmesi z
uporabo 0,45 µm membranskega filtra. Za analizo organskih
parametrov je potrebno zmes centrifugirati in sicer toliko časa,
da se pridobi kar se da bister izlužek.

3. Merjenje parametrov izlužka

Za merjenje parametrov izlužka se uporabljajo standardi in
metode, določeni za analizo parametrov odpadnih voda s predpisi,
ki urejajo obratovalni monitoring odpadnih vod.

4. Standardi za izvajanje kemične analize odpadkov

Tabela 3: Standardi za izvajanje kemične analize odpadkov

------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Parameter Standard Analizna metoda
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Splošni postopki in parametri

Vzorčevanje                               SIST EN 25667-2

Razklop za določitev kovin                DIN 38414-7           razklop z zlatotopko

Izluževanje                               DIN 38414-4           24-urno izluževanje z vodo; razmerje L/S=10

Gostota                                   ÖNORM C 1120

Žarilna izguba                            DIN 38414-3           gravimetrija

Nasipna teža                              ÖNORM B 3121

Viskoznost (dinamična, kinematična)       SIST EN ISO 3104
                                          SIST ISO 3105

Temperatura vnetišča                      DIN 51794

pH-vrednost                               DIN 38414-5           elektrometrija

Sušilni ostanek                           DIN 38414-2           gravimetrija

Voda                                      DIN 38414-2           gravimetrija
                                          ASTM D 1744-83        volumetrija - Karl Fischer

Celotni dušik                             SIST ISO 10048        razklop z Dewarda zmesjo

Klor                                      DIN 51408-1           sežig po Wickboldu
                                          DIN 51408-2           kulometrija

Žveplo                                    SIST EN 24260         sežig po Wickboldu

Neraztopljene snovi                       DIN 38409-1           gravimetrija

Anorganski parametri

Aluminij                                  SIST ISO 12020        AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Antimon                                   DIN 38405-32          AAS - hidridna tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Arzen                                     SIST EN ISO 11969     AAS - hidridna tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Baker                                     SIST ISO 8288         AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Barij                                     SIST EN ISO 11885     ICP-AES
                                          DIN 38406-28          AAS - plamenska tehnika

Berilij                                   SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Bor                                       SIST ISO 9390         vodna raztopina, spektrofotometrija

Cink                                      SIST ISO 8288         AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Kadmij                                    SIST EN ISO 5961      AAS
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Kalcij                                    SIST ISO 7980         AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES
                                          SIST ISO 6058         volumetrija

Kobalt                                    SIST ISO 8288         AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Kositer                                   SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Celotni krom                              SIST ISO 9174         AAS - elektrotermična tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Krom - šestvalentni                       SIST ISO 11083        vodna raztopina, spektrofotometrija

Magnezij                                  SIST ISO 7980         AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Mangan                                    SIST EN ISO 11885     ICP-AES
                                          SIST ISO 11047        AAS - plamenska tehnika

Molibden                                  SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Nikelj                                    SIST ISO 8288         AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Selen                                     SIST ISO 9965         AAS - hidridna tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Srebro                                    DIN 38406-18          AAS - elektrotermična tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Svinec                                    SIST ISO 8288         AAS - plamenska tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Talij                                     DIN 38406-26          AAS - elektrotermična tehnika
                                          SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Telur                                     SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Vanadij                                   SIST EN ISO 11885     ICP-AES

Železo                                    SIST EN ISO 11885     ICP-AES
                                          SIST ISO 6332         spektrofotometrija

Živo srebro                               SIST ISO 5666         AAS - tehnika hladnih par

Amonijev dušik                            SIST ISO 5664         destilacija, volumetrija

Nitritni dušik                            SIST EN 26777         vodna raztopina, spektrofotometrija

Nitratni dušik                            SIST EN ISO 10304-2   vodna raztopina, ionska kromatografija
                                          SIST ISO 7890         vodna raztopina, spektrofotometrija

Celotni cianid                            SIST ISO 6703-1       katalitični razklop, spektrofotometrija

Cianid-prosti                             SIST ISO 6703-2       destilacija, spektrofotometrija

Celotni fluorid                           SIST ISO 10359-2      razklop, destilacija, ISE

Klorid                                    SIST EN ISO 10304-2   vodna raztopina, ionska kromatografija

Celotni fosfor                            DIN 38414-12          razklop, spektrofotometrija

Fosfat                                    SIST ISO 6878         vodna raztopina, spektrofotometrija

Sulfat                                    SIST EN ISO 10304-2   vodna raztopina, ionska kromatografija
                                          SIST ISO 9280         vodna raztopina, gravimetrija

Sulfid - prosti                           SIST ISO 13358        destilacija, spektrofotometrija

Organski parametri

Celotni organski ogljik - TOC             SIST ISO 10694        sežig, IR

Kemijska potreba po kisiku-KPK            DIN 38414-9           oksidacija, volumetrija

Težkohlapne lipofilne snovi               DIN 38409-17          ekstrakcija, gravimetrija

Celotni ogljikovodiki                     DIN 38409-18          ekstrakcija, IR

Adsorbljivi organski halogeni-AOX         DIN 38414-18          adsorpcija, sežig, kulometrija

Izpihljivi organski halogeni-POX          DIN 38414-17          izpihovanje, sežig, kulometrija

Organski halogeni po ekstrakciji-EOX      DIN 38414-17          ekstrakcija, sežig, kulometrija

Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki-BTX   SIST ISO 11423-1      HS/GC/FID
                                          SIST ISO 11423-2      ekstrakcija, GC/FID

Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki-LHKC  DIN 38407-5           HS/GC/ECD
                                          SIST EN ISO 10301     ekstrakcija, GC/ECD

Policiklični aromatski
ogljikovodiki-PAO(1)                      DIN 38414-21          ekstrakcija, HPLC/fluorescenčni detektor

PCDD/PCDF(2)                              EPA M8100             GC/MSD

Poliklorirani bifenili-PCB(3)             DIN 38414-20          ekstrakcija, GC/ECD
                                          DIN 51527-1           ekstrakcija, GC/ECD

Fenoli                                    SIST ISO 6439         destilacija, spektrofotometrija

Tenzidi-anionski                          SIST ISO 7875-1       vodna raztopina, spektrofotometrija

Pentaklorfenol - PCP                      SIST EN ISO 6468      GC/ECD

DDT/DDD/DDE                               SIST EN ISO 6468      GC/ECD

Drini (aldrin, dieldrin, endrin)          SIST EN ISO 6468      GC/ECD

alfa-HCH, beta-HCH, gama-HCH, delta-HCH   SIST EN ISO 6468      GC/ECD
------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Opombe:

1) Za policiklične aromatske ogljikovodike se šteje vsota
naslednjih šestih spojin:

fluoranten           benzo(k)fluoranten

benzo(a)piren        benzo(g,h,i)perilen

benzo(b)fluoranten   indeno(1,2,3-c,d)piren.

2) Vrednost parametra PCDD/PCDF je izražena v toksičnih
ekvivalentih TE na način, ki je določen v predpisih o emisiji
snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov

3) Za PCB se šteje vsota PCB 28, 52, 101, 138, 153 in 180.

                            PRILOGA 7

1. Preiskave in izračuni geotehničnih lastnosti temeljnih tal in
telesa odlagališča

Geotehnični izračuni stabilnosti se nanašajo na stabilnost telesa
odlagališča (v nadaljnjem besedilu: notranja stabilnost
odlagališča) in na stabilnost temeljnih tal odlagališča (v
nadaljnjem besedilu: zunanja stabilnost odlagališča). Geotehnični
izračuni iz prejšnjega odstavka se izvedejo na podlagi rezultatov
geotehničnih preiskav stabilnosti temeljnih tal oziroma telesa
odlagališča.

Z geotehničnimi izračuni notranje stabilnosti odlagališča se
preveri:

- varnost pred zdrsi nasipanega materiala med gradnjo odlagališča
in med obratovanjem odlagališča,

- stabilnost in trdnost tesnjenja odlagališčnega dna, to je
mineralnih tesnilnih plasti ter tenilnih plasti iz plastične
folije ob upoštevanju naklona površine temeljnih tal odlagališča,

- stabilnost sistema odvajanja izcedne vode, to je drenažnega
sloja ter cevi in jaškov za odvajanje izcedne vode,

- stabilnost prekritja površine telesa odlagališča, to je
izravnalne plasti, plasti za razplinjavanje, površinskega
tesnjenja, površinskega odvajanja padavinske vode ter
rekultivacijske plasti,

- vpliv posedanja na stabilnost telesa odlagališča in

- potresna varnost telesa odlagališča.

Z geotehničnimi izračuni zunanje stabilnosti odlagališča se
preveri:

- vplive na stabilnost odlagališča zaradi zemeljskih vdorov,

- vplive na stabilnost odlagališča zaradi posedanja temeljnih tal
odlagališča in

- potresna varnost temeljnih tal odlagališča.

Geotehnične preiskave in izračuni iz prejšnjih odstavkov se
izvajajo po metodah iz standardov geotehničnega projektiranja ENV
1997-1, ENV 1997-2 in ENV 1997-3.

2. Tesnjenje odlagališčnega dna

2.1 Ureditev in tesnjenje temeljnih tal

Temeljna tla odlagališča za nenevarne ali nevarne odpadke morajo
izpolnjevati pogoje iz tabele 1 te priloge, razen če je naklon
temeljnih tal večji od razmerja 1:2.

Tabela 1: Geotehnične lastnosti temeljnih tal odlagališča za
nenevarne ali nevarne odpadke

-----------------------------------------------------------------
Sestava tal          Zbitost temeljnih tal          Elastičnost
                     merjeno z gostoto              temeljnih tal
                     po Proctorju
-----------------------------------------------------------------
grobozrnata tla     D(pr) > / = 100%         E(vl) > / = 30 MN/m2

mešanozrnata tla    D(pr) > / = 98%          E(vl) > / = 15 MN/m2

drobnozrnata tla    D(pr) > / = 95%         E(vl) > / = 7,5 MN/m2
-----------------------------------------------------------------

Če temeljna tla odlagališča ne izpolnjujejo pogojev v zvezi s
predpisano vodoprepustnostjo, je potreben na temeljnih tleh
dodatni nanos glinastega materiala. Masa zrn v glinastem
materialu, katerih velikost je manjša od 0,002 mm, mora presegati
10% celotne teže nanosa glinastega materiala. Zbitost na temeljna
tla nanešenega materiala mora biti večja od 95% po Proctorju.

Geotehnične preiskave lastnosti temeljnih tal odlagališča in
dodatno nanašenega glinastega materiala se izvajajo skladno z
določbami standardov ENV 1997-1, ENV 1997-2 in ENV 1997-3.

2.2 Mineralno tesnjenje odlagališčnega dna

Odlagališče za inertne odpadke mora imeti mineralno tesnjenje
odlagališčnega dna iz najmanj dveh mineralnih tesnilnih plasti, z
debelino posamezne plasti v zgoščenem stanju najmanj 20 in največ
27 cm in skupne debeline najmanj 50 cm.

Odlagališče za nenevarne ali nevarne odpadke mora imeti
kombinirano tesnjenje odlagališčnega dna iz najmanj treh
mineralnih tesnilnih plasti, z debelino posamezne plasti v
zgoščenem stanju najmanj 20 in največ 27 cm na in skupne debeline
najmanj 75 cm, in iz neposredno na tej plasti ležeče tesnilne
plasti iz plastične folije z debelino najmanj 2,5 mm.

Tesnjenje odlagališčnega dna je lahko ne glede na določbe
prejšnjih odstavkov te točke iz ene ali več mineralnih tesnilnih
plasti s skupno debelino najmanj 20 cm v primeru odlagališča za
inertne odpadke ali s skupno debelino najmanj 40 cm v primeru
odlagališča za nenevarne ali nevarne odpadke, če sta dokazljivo
dosežena tehnično enakovredna učinek in obstojnost tesnjenja.

Površina tesnjenja odlagališčnega dna iz prvega odstavka te točke
mora ob upoštevanju možnega posedanja imeti najmanj 2-odstotni
vzdolžni in najmanj 3-odstotni prečni naklon.

Vodoprepustnost mineralnega tesnjenja odlagališčnega dna v
laboratorijskih pogojih in pri hidravličenem gradientu i=30 ne
sme presegati 5.10(na -10) m/s, pri preizkusu na kraju vgradnje
pa 1.10(na -9) m/s. Zbitost mineralnega tesnjenja odlagališčnega
dna mora biti večja od od 95% po Proctorju.

Zrnatost materiala za mineralne tesnilne plasti mora
zagotavljati, da ne pride do odnašanja drobnozrnatih delcev in da
je zagotovljena čim manjša drobljivost materiala. Za odlagališče
za nenevarne ali nevarne odpadke mora biti v materialu za
mineralne tesnilne plasti delež drobnih zrn ( < 2 mikrometra)
najmanj 20% celotne teže tesnilnega materiala, pri čemer mora
delež glinastih mineralov pri drobnih zrnih znašati vsaj 50%.

V materialu za mineralne tesnilne plasti ne sme biti zrn, večjih
od 63 mm. Na zgornjem delu mineralne tesnilne plasti ne sme biti
zrn z ostrimi robovi, njihova največja velikost pa je lahko 20
mm.

V materialu za mineralne tesnilne plasti ne sme biti lesa,
korenin ali drugih nerazkrojenih snovi, ki niso naravne sestavine
mineralnih materialov. Količina organskega ogljika v mineralni
tesnilni plasti ne sme presegati 5%.

Mineralna tesnilna plast mora biti vgrajena tako, da plastično
slediti deformacijam, ki nastanejo zaradi obremenitve z
odloženimi odpadki.

Material, iz katerega so mineralne tesnilne plasti, mora biti v
vgrajenem stanju homogen.

Geotehnične preiskave lastnosti mineralnega tesnjenja
odlagališčnih tal se izvaja po metodah iz standardov ENV 1997-1,
ENV 1997-2 in ENV 1997-3.

2.3 Tesnilna plast iz plastične folije

Umetne snovi, iz katerih je tesnilna plast iz plastične folije,
morajo ustrezati določbam iz tehničnih smernic ÖNORM S 2073
("Odlagališča - tesnilni trakovi iz umetne snovi - zahteve in
preizkusi") in ÖNORM B 3700 ("Tesnilni trakovi iz umetnih snovi;
opredelitve pojmov, splošne zahteve in preizkusi").

Če so za izdelavo plastične folije uporabljeni reciklirani
plastični materiali, je treba s posebnimi preiskavami preveriti,
da tesnilna plast iz plastične folije ustreza določbam tehničnih
smernic iz prvega odstavka te točke.

Polaganje, varjenje in zaščita tesnilne plasti iz plastične
folije se izvajajo skladno z določbami tehnične smernice ÖNORM S
2076 ("Odlagališča - tesnilni trakovi iz umetnih snovi -
polaganje").

Tesnilno plast iz plastične folije je treba kot sestavni del
tesnjenja zaščititi pred poškodbami z najmanj 1.200 g/m2 težkim,
mehansko strjenim zaščitnim slojem mineralnega materiala. Za
zaščito se lahko uporabijo tudi vezne snovi iz geotekstila in
betonita, dvostenske tkanine s polnjenjem iz mineralne mešanice,
koprena s tkaninskimi vložki ali druge rešitve, če ima takšna
zaščita pri dinamični in statični obremenitvi najmanj enakovreden
učinek.

2.5 Shematski prikaz tesnjenja odlagališčnega dna za odlagališča
za nenevarne odpadke in nevarne odpadke
3. Sistem odvajanja izcedne vode

3.1 Drenažni sloj

Drenažni sloj mora biti iz izpranega in proti preperevanju
odpornega gramoza z zadostno trdnostjo zrn. Debelina drenažnega
sloja biti vsaj 40 cm. Vodoprepustnost materiala drenažnega sloja
mora biti večja od 1.10(na -2) m/s. Uporaba recikliranih
gradbenih materialov za drenažni sloj je dovoljena samo za
odlagališča za inertne odpadke, na katera se odlagajo gradbeni
odpadki.

Delež kalcijevega in magnezijevega karbonata v gramozu za
drenažni sloj ne sme presegati 30%. Uporabi se lahko tudi gramoz
z večjim deležom karbonata ali druge materiale, kot je gramoz, če
se na podlagi meritev vpliva pričakovanih vrednosti parametrov
izcedne vode na material, iz katerega je drenažni sloj, ugotovi,
da vodoprepustnost drenažnega sloja ne bo zmanjšana.

Če je možno, je treba uporabiti za drenažni sloj gramoz, ki ima
okrogla ali zaobljena zrna zrnatostne skupine 16/32.

3.2 Napeljava zbirnih cevi za odvajanje izcedne vode

Za zbirne cevi za odvajanje izcedne vode veljajo določbe tehnične
smernice DIN 4266-1 ("Cevi za izcejanje vode iz odlagališč").

Zbirne cevi za odvajanje izcedne vode se polagajo z najmanj 2%
naklonom tako, da je po vsej njihovi dolžini zagotovljeno
izpiranje in možen nadzor delovanja.

Razdalja med posameznimi zbirnimi cevmi je lahko največ 30 m,
odstopanje je dovoljeno samo pri nevzporednem polaganju zbirnih
cevi.

Za zbirne cevi za odvajanje izcedne vode se uporabljajo režaste
ali perforirane cevi iz umetne snovi s premerom najmanj 200 mm,
katerih vstopna površina za vodo je najmanj 100 cm2 na tekoči
meter cevi.

Material, iz katerega so zbirne cevi za odvajanje izcedne vode,
mora biti odporen proti pričakovanim kemičnim učinkom izcedne
vode in statičnim obremenitvam zaradi teže odloženih odpadkov,
pri izbiri pa je treba upoštevati tudi vplive temperaturnih
sprememb in druge pogoje vgradnje.

Dolžina napeljav zbirnih cevi za odvajanje izcedne vode med dvema
jaškoma mora zagotavljati nemoten nadzor z videokamerami in
čiščenje z napravami za izpiranje cevi.

3.3 Jaški in rovi zbirnih cevi za odvajanje izcedne vode

Jaški in rovi morajo zagotavljati dolgoročno dostopnost. Glede na
kakovost in količino odlagališčnega plina je treba zgraditi
naprave in objekte za zaščito proti eksploziji.

Jaški in rovi morajo pri globini do 2,5 m imeti premer najmanj
1,5 m, pri globini večji od 2,5 m pa najmanj 2,5 m.

Prehodi cevi za zbiranje in odvajanje izcedne vode skozi ostenje
jaškov ali rovov morajo biti gibljivi.

Jaški ali rovi se morajo praviloma graditi zunaj telesa
odlagališča. Če jih je treba zgraditi znotraj telesa odlagališča,
mora biti s statičnimi in geotehničnimi preiskavami na podobnih
odlagališčih ter izračuni preverjena dolgoročna obstojnost,
stabilnost in pravilno delovanje jaškov in rovov in tesnjenja
odlagališča.

Jaški in rovi, ki so zgrajeni znotraj telesa odlagališča, morajo
biti izvedeni plinotesno, vodotesno in morajo biti odporni za
agresivne tekočine.

4. Prekrivanje telesa odlagališča

4.1 Izravnalna plast

Površino telesa odlagališča je treba neposredno prekriti z
zgoščeno izravnalno plastjo iz grobozrnatega materiala, v katerem
so zrna z največjo debelino 300 mm. Najmanjša debelina izravnalne
plasti je 0,5 m. Kakovost materiala izravnalne plasti in vmesnih
prekritij v telesu odlagališča mora izpolnjevati vsaj zahteve,
predpisane za odpadke, ki se jih sme odlagati na odlagališče.

4.2 Plast za razplinjevanje odlagališčnih plinov

Površino telesa odlagališča za nenevarne ali nevarne odpadke je
treba prekriti z dodatno plastjo za razplinjevanje debeline
najmanj 0,3 m, če se pričakuje nastajanje plinov in jih ni mogoče
zajemati in odvajati v izravnalni plasti. Za kakovost materiala
plasti za razplinjevanje veljajo enake zahteve kot za kakovost
materiala izravnalne plasti.

Delež kalcijevega in magnezijevega karbonata v materialu plasti
za razplinjevanje ne sme presegati 30%.

4.3 Površinsko tesnjenje

Način, zgradba in časovni potek postopne izvedbe površinskega
tesnjenja se določi glede na vrsto in obliko telesa odlagališča
in odloženih odpadkov, pričakovanega posedanja temeljnih tal in
sesedanja odloženih odpadkov ter upoštevanja meteoroloških razmer
na območju odlagališča.

Površinsko tesnjenje telesa odlagališča za inertne odpadke mora
imeti dvoplastno mineralno tesnjenje iz dveh mineralnih tesnilnih
plasti skupne debeline najmanj 50 cm v zbitem stanju.

Površinsko tesnjenje telesa odlagališča za nenevarne ali nevarne
odpadke mora imeti kombinirano tesnjenje iz najmanj dveh
mineralnih tesnilnih plasti, z debelino posamezne plasti v zbitem
stanju najmanj 20 in največ 27 cm in skupne debeline najmanj 50
cm, in iz neposredno na tej plasti ležeče tesnilne plasti iz
plastične folije debeline najmanj 2,5 mm. Na strmih nasipih
telesa odlagališča se zaradi zavarovanja pred drsenjem tesnilna
plast iz plastične folije opusti.

Vodoprepustnost mineralnih tesnilnih plasti v laboratorijskih
pogojih in pri hidravličnem gradientu i=30 ne sme presegati
1.10(na -9) m/s. Mineralna tesnilna plast mora izpolnjevati tudi
pogoje, določene za mineralne tesnilne plasti tesnjenja
odlagališčnega dna v 2. točki te priloge.

Ob upoštevanju pričakovanega posedanja telesa odlagališča in
plasti prekritja je treba zagotoviti najmanj 4% naklon posameznih
plasti prekritja.

4.4 Površinsko odvajanje padavinske vode

Za odvajanje padavinske vode je treba mineralne tesnilne plasti
površinskega tesnjenja odlagališča prekriti z drenažnim slojem
debeline najmanj 40 cm. Za drenažni sloj površinskega tesnjenja
veljajo enake zahteve kot za drenažni sloj tesnjenja
odlagališčnega dna, določene v 3. točki te priloge s tem, da
razpeljava cevi za zbiranje padavinske vode ni obvezna.

Na podlagi podatkov o materialu, uporabljenem za drenažni sloj,
ter podatkov o preizkusih na podobnih prekritjih odlagališč je
treba pri načrtovanju prekritja odlagališča preveriti, da izbrani
način odvajanja padavinskih odpadnih vod zagotavlja dolgoročno
hidravlično učinkovitost in prevodnost drenažnega sloja.

Drenažni sloj površinskega tesnjenja ni treba vgraditi, če se na
podlagi pričakovanih količin, izdatnosti in pogostosti padavin
oceni, da za površinsko odvajanje padavinske vode zadošča
rekultivacijska plast.

4.5 Rekultivacijska plast

Vrhnja plast prekritja telesa odlagališča je rekultivacijska
plast, ki mora biti primerna za ozelenitev površin odlagališča.
Rekultivacijska plast se izdela iz prsti, primerne za gojenje
rastlin, debeline najmanj 0,5 m. Rekultivacijska plast mora
zagotavljati zadostno zaščito površinskega tesnjenja telesa
odlagališča in sistema odvajanja padavinske vode pred škodljivimi
vplivi rastlinskih korenin in zmrzali. Na rekultivacijski plasti
posajene rastline morajo zagotavljati zadostno zaščito pred
erozijo.

Za rekultivacijsko plast se lahko uporabijo tudi kompost, ki po
sestavi sicer ne izpolnjujejo pogojev iz predpisa o vnosu snovi v
tla, vendar nobeden od parametrov njegovega izlužka, razen
sušilnega ostanka, elektroprevodnosti, amonijevega dušika, TOC in
KPK, ne presega vrednosti parametrov izlužka, ki veljajo za
odlaganje na odlagališča za inertne odpadke.

4.6 Prekrivanje odlagališč za nenevarne odpadke

Ne glede na pogoje za izvedbo površinskega tesnjenja iz prejšnjih
točk se lahko površine telesa odlagališča za nenevarne odpadke,
na katerem so odložene biorazgradljive snovi, prekrije tako, da
se zagotavlja pronicanje vode v telo odlagališča, kar omogoči
proces mineralizacije biorazgradljivih snovi.

Površino telesa odlagališča iz prejšnjega odstavka je treba
neposredno prekriti z izravnalno plastjo debeline 0,2 m.

Nad izravnalno plast se položi plast za razplinjevanje
odlagališčnih plinov skladno z določbami točke 4.2.

Površinsko tesnjenje je iz mineralne plasti, plasti stisnjene
zemlje ali elektrofiltrskega pepela debeline 20 cm. Plast
površinskega tesnjenja se prekrije z rekultivacijsko plastjo
debeline 1 m. Prekrivanje telesa odlagališča se zaključi z
zarastjo iz lesnih rastlin z visoko transpiracijo ter gostoto
posaditve, ki zagotavlja zadostno količino vode, ki pronica pod
koreninsko cono v telo odlagališča.

4.7 Shematski prikaz površinskega tesnjenja telesa odlagališča
za nenevarne ali nevarne odpadke
                            PRILOGA 8

                 OBSEG OBRATOVALNEGA MONITORINGA
           ZA ODLAGALIŠČE ODPADKOV IN NAČIN NJEGOVEGA
                            IZVAJANJA

Meteorološki parametri

Meritve meteoroloških parametrov obsegajo meritve količine
padavin, temperature zraka, hitrosti in smeri vetra, zračne vlage
in izhlapevanja ter zračnega pritiska.

Pogostost meritev iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj enaka
pogostosti, določeni v tabeli 1 te priloge.

Meritve meteoroloških parametrov se izvajajo skladno s predpisi,
ki urejajo spremljanje hidrometeoroloških pojavov.


Emisija snovi v zrak iz odlagališča

Meritve in izračuni emisije snovi v zrak iz odlagališča obsegajo:

- občasne meritve imisijskih vrednosti prahu in hlapnih organskih
spojin, ki povzročajo vonjave;

- občasne meritve CH(4), CO(2) in O(2) v odlagališčnem plinu z
namenom, da se na podlagi rezultatov teh meritev ocenjuje potek
razgradnje biorazgradljivih snovi v telesu odlagališča;

- občasne meritve sestave odlagališčnega plina glede na vsebnost
H(2)S, H(2) in drugih plinov, ki glede na specifičnost sestave
odloženih odpadkov lahko vplivajo na količino in kakovost izcedne
vode.

Pogostost meritev sestave odlagališčnega plina iz prejšnjega
odstavka je določen v tabeli 1 te priloge. Če se rezultati
meritev sestave odlagališčnega plina od meritve do meritve
ponavljajo, se lahko čas med dvema zaporednima meritvama
podaljša, vendar ne sme biti večji od šest mesecev.

Občasne meritve prahu in hlapnih organskih spojin iz prve alinee
prejšnjega odstavka se izvajajo po predpisih, ki urejajo
imisijski monitoring snovi v zraku.


Emisija snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene padavinske vode

Meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene
padavinske vode obsegajo:

- občasne meritve parametrov izcedne vode, in

- občasne meritve parametrov padavinske odpadne vode iz
nadstrešnice, manipulativnih površin ali iz prekritih površin
odlagališča.

Pogostost meritev iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj enaka
pogostosti, določeni v tabeli 1 te priloge.

Meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne in onesnažene
padavinske vode se izvajajo po predpisih, ki urejajo mejne
emisijske vrednosti snovi pri odvajanju izcedne vode iz
odlagališč in obratovalni monitoring odpadnih vod iz virov
onesnaževanja.


Parametri onesnaženosti podzemnih vod

Meritve parametrov onesnaženosti podzemnih vod obsegajo občasne
meritve višine in parametrov onesnaženosti podzemnih vod,
določenih v predpisanem programu monitoringa onesnaženosti
podzemnih vod z nevarnimi snovmi za posamezno odlagališče.

Pogostost meritev iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj enaka
pogostosti, določeni v tabeli 1 te priloge.

Meritve parametrov onesnaženosti podzemnih vod se izvajajo
skladno s predpisom, ki ureja monitoring onesnaženosti podzemnih
vod z nevarnimi snovmi.

Tabela 1: Pogostost meritev v okviru obratovalnega monitoringa za
odlagališče odpadkov

-----------------------------------------------------------------
                                              Pogostost
-----------------------------------------------------------------
Št.  Vrsta meritev                obratovanje          po zaprtju
-----------------------------------------------------------------
1.   Meteorološki podatki

1.1  Količina padavin            dnevno 4)         vse meritve iz
     intenzivnost padavin        dnevno          tč.1 se izvajajo
1.2  Temperatura (min., maks.,   dnevno           mesečno na isti
     ob 14.00 po srednjem                            dan v mesecu
     evropskem času)
1.3  Hitrost in smer vetra       dnevno
1.4  Vlaga - izhlapevanje        dnevno
     Izhlapevanje z lizimetrom
     ali z določanjem
     atmosferske vlažnosti z
     izračunom izhlapevanja po
     Haude-ju (ob 14.00 po
     srednjem evropskem času)

2.   Meritve emisij snovi v
     vode in zrak
2.1  Količina izcedne vode       mesečno 4)          na 6 mesecev
2.2  Parametri izcedne vode      četrtletno 2)       na 6 mesecev
2.3  Količina padavinske         četrtletno 4)       na 6 mesecev
     odpadne vode iz
     nadstrešnice,
     manipulativnih površin
     ali iz prekritih površin
     (končna površinska
     zatesnitev)
2.4  Parametri padavinske vode   četrtletno 2)       na 6 mesecev
2.5  Emisije plinov 6)           mesečno             na 6 mesecev
2.6  Emisija vonjav in prahu     mesečno 2)          na 6 mesecev
                                                   redno je treba
                                                  izvajati nadzor
                                                       sistema za
                                                   razplinjevanje
                                                   odlagališčnega
                                                            plina

3. Meritve onesnaženosti
   podzemnih vod 3)
3.1 Gladina podzemnih vod        mesečno 5)       vsakih 6 mes.5)
3.2 Parametri onesnaženosti      najmanj vsakih     vsakih 6 mes.
    podzemnih vod 1)             6 mesecev
-----------------------------------------------------------------

Oznake v tabeli 1 pomenijo:

1) Obseg meritev parametrov onesnaženosti podzemnih vod se določi
v programu obratovalnega monitoringa za odlagališče odpadkov.

2) Meritve je treba izvajati v prvem letu obratovanja odlagališča
odpadkov enkrat mesečno. Če se vrednosti merjenih parametrov ne
spreminjajo, se meritve teh parametrov lahko v nadaljevanju
obratovanja izvajajajo enkrat na 3 mesece.

3) Število in lega piezometrov za spremljanje vplivov na podzemne
vode morajo biti določeni v v programu izvajanja obratovalnega
monitoringa onesnaženosti podzemne vode. Najmanj eno merilno
mesto mora biti v dotoku podzemne vode in najmanj 2 merilni mesti
na vplivnem območju odlagališča (območje odtoka podzemne vode).

4) Celotna dnevna količina.

5) Pri velikem nihanju gladine podzemnih vod je treba pogostost
meritev povečati.

6) Mesečno je treba izvajati meritve sestave odlagališčnega plina
glede vsebnosti CH(4), CO(2), O(2), H(2)S, H(2) in drugih plinov,
če so v odlagališčnem plinu glede na sestavo odloženih odpadkov.


AAA Zlata odličnost