Uradni list

Številka 95
Uradni list RS, št. 95/1999 z dne 25. 11. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 95/1999 z dne 25. 11. 1999

Kazalo

4565. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP1, stran 14027.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 28. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP1
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za del območja Občine Žalec z oznako PUP1. Prostorske ureditvene pogoje za del območja Občine Žalec z oznako PUP1 (v nadaljnjem besedilu: PUP1), je izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o., Celje, v oktobru 1999 pod številko projekta 290/98.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– pogoje za celotno območje PUP1 z ureditvenimi območji naselij in drugimi ureditvenimi območji ter z ureditvenimi območji, za katera je predvidena izdelava PIN in se bodo do sprejetja le-teh urejala na podlagi tega odloka.
Izvzeta pa so območja, ki se po določilih planskih aktov občine urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih PUP1,
– obrazložitev PUP1,
– kartografski del s pregledno karto v merilu 1:25000, kartografski del s prikazom namenske rabe prostora in varovanimi območji ter zbirnim prikazom infrastrukturnih ureditev v merilu 1:5000,
– soglasja in pogoje pristojnih organov in organizacij.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo ter za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.
II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
4. člen
Območje PUP1 obsega severni del občine, to so območja katastrskih občin: Ponikva, Studence, Železno in Velika Pirešica.
Ureditveno območje PUP1 obsega območja krajevnih skupnosti: Ponikva pri Žalcu, Galicija in del Krajevne skupnosti Šempeter.
5. člen
Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij na območju PUP1 po krajevnih skupnostih:
– ureditvena območja z oznako A (od A1 do A34) se urejajo izključno na podlagi PUP,
– ureditvena območja z oznakami B (od B1 do B4), za katere je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN), se v roku treh let do sprejema PIN začasno urejajo na podlagi PUP1. Po preteku tega roka, se kolikor PIN-i še ne bodo sprejeti, le-ti nadomestijo s podrobnejšimi PUP-i.
Krajevna skupnost Šempeter
Vključuje ureditvena območja naselja Kale z oznakami od A1 do A2:
A 1 – Kale
A 2 – Kale (Grče)
Krajevna skupnost Ponikva
Vključuje ureditvena območja z oznakami od A3 do A15, to so naselja oziroma zaselki:
A 3 – Stebovnik – Studence
A 4 – Zgornja Ponikva
A 5 – Srednja Ponikva
A 6 – Ponikva – območje Jožek
A 7 – Spodnja Ponikva
A 8 – Studence
A 9 – območje Blažuh
A 10 – Marof
A 11 – Hrastje (Zg. Gabršek)
A 12 – Jožek
A 13 – Hrastje (Puncer)
A 14 – Hrastje (Štefanov vrh)
A 15 – Osreke (Vrhe)-del
Krajevna skupnost Galicija
Vključuje ureditvena območja z oznakami od A 15 do A 34, to so naselja oziroma zaselki:
A 15 – Osreke (Vrhe)-del
A 16 – Osreke (sever)
A 17 – Osreke (jug)
A 18 – Pernovo
A 19 – Železno
A 20 – Železno
A 21 – Železno
A 22 – Hramše
A 23 – Hramše
A 24 – Hramše
A 25 – Zavrh pri Galiciji
A 26 – Galicija
A 27 – Galicija
A 28 – Galicija
A 29 – Galicija- Podgora (počitniški objekti)
A 30 – Galicija
A 31 – Galicija
A 32 – Grmovje
A 33 – Pirešica
A 34 – Galicija (šola)
6. člen
Ureditveno območje PUP1, ki se bo urejalo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, obsega severovzhodni del Občine Žalec, izvzeta pa so območja, ki se po določilih planskih aktov občine urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti, in sicer:
– zazidalni načrt za bencinski servis Velika Pirešica (Uradni list RS, št. 7/98),
– ureditveni načrt za območje asfaltne baze in upravnega kompleksa Velika Pirešica (Uradni list RS, št. 61/92),
– ureditveni načrt za kamnolom Velika Pirešica (sprejete so programske zasnove za kamnolom Velika Pirešica (Uradni list RS, št. 37/99),
– ureditveni načrti za območja akumulacij in agrooperacij (potrebna izdelava UN).
7. člen
Meja območja PUP1, meje ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij in meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 – v kartah namenska raba prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
8. člen
Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za celotno območje iz 2. člena tega odloka, razen za tista območja, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor
9. člen
Obravnavano območje PUP1 vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev,
· ureditvena območja naselij,
· območja počitniških hiš,
· stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje,
– kmetijska zemljišča (prvo in drugo območje kmetijskih zemljišč) in predvidene agrooperacije kmetijskih zemljišč,
– gozdove (lesnoproizvodne in varovalne) in predvidene melioracije gozdnih zemljišč,
– območja vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov,
– varovana območja in objekte naravne in kulturne dediščine,
– prometne površine, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Vsa zgoraj našteta območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva iz 3. člena tega odloka.
1.1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
10. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:
– redno vzdrževanje, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,
– za sekundarno prometno, komunalno in energetsko omrežje ter za omrežje zvez so dopustne novogradnje,
– za prometno, komunalno in energetsko omrežje ter za omrežje zvez so dopustna obnovitvena dela, rekonstrukcije in odstranitve.
11. člen
Poleg določil iz 10. člena tega odloka so po posameznih območjih dovoljeni naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju pogojev iz 12. člena ter vseh ostalih določil tega odloka.
a) Na območjih poselitve:
V ureditvenih območjih naselij s pretežno stanovanjsko pozidavo:
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne skupne in osebne storitve),
– postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin znotraj ureditvenega območja,
– v ureditvenih območjih naselij, ki so lokalna oskrbna središča, je poleg navedenih posegov dopustna še dopolnilna gradnja objektov centralnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitve) v okviru tovrstne zazidave znotraj ureditvenega območja.
V ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmečko-stanovanjsko pozidavo:
– novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetij (dopolnilna gradnja in nadomestna gradnja le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov, ali če so le-ti arhitektonsko nekvalitetni),
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, trgovine, drugih javnih, skupnih in osebnih storitev brez emisij,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin.
V ureditvenih območjih s pretežno počitniškimi objekti in zidanicami:
– novogradnje – dopolnilna gradnja počitniških objektov oziroma zidanic,
– dozidava obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za bivalne prostore.
Gradnja počitniških objektov je možna v okviru ureditvenih območij počitniških hiš, ki so opredeljena znotraj ureditvenih območij z oznako A 11 – Hrastjek, A 29 – Galicija – Podgora, A 20 – Železno, B3 in B4 – Pernovo – Gorca.
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (u):
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta (razen pri počitniškemu objektu in zidanici),
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji, za stanovanja, potrebe kmetijstva in gospodarske dejavnosti.
Novogradnje stanovanjskih objektov niso možne v okviru naslednjih ureditvenih območij naselij, ki so varovana kot kulturna dediščina: umetnostni (ua) in urbanistični (u) spomeniki:
A1 – Kale (u 7)
A3 – Studence Stebovnik (u 13) – v varovalnem delu naselja
A7 – Spodnja Ponikva (u 8)
A8 – Studence (u 12)
A24 – Hramše (u 11)
A32 – Grmovje (ua 4)
V območju za šport in rekreacijo:
– novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo in objektov spremljajočih dejavnosti za potrebe rekreacije kot dopolnilna gradnja in za katero ni potrebena izdelava PIN,
– dozidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov za šport in rekreacijo ter za dopolnitve dejavnosti za potrebe športa in rekreacije.
V območjih in naseljih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN), ki se začasno urejajo s PUP do izdelave PIN skladno z 2. in 5. členom:
– urejanje zelenih površin,
– novogradnja kot nadomestna gradnja praviloma enake namembnosti kot je obstoječi objekt,
– dozidava in nadzidava obstoječih objektov.
Vsi navedeni posegi morajo biti skladni s predvidenimi ureditvami in z njimi ne sme biti onemogočena kasnejša celovita zasnova ter izvedba prostorskega izvedbenega načrta.
Ureditveno območje B 1 – Kale (Grče)
Do izdelave zazidalnega načrta dopolnilna gradnja ni možna. Predvidena je tudi širitev območja za gradnjo počitniških objektov.
Ureditveno območje B 2 – Velika Pirešica
Območje je skoraj v celoti pozidano, dovoljena je dopolnilna gradnja skladno z določili PUP-a. Skladno z normativi je potrebno zagotoviti predhodno površino za ev. širitev šolskega kompleksa ter za vzgojnovarstveno ustanovo.
Ureditveno območje B 3 – Pernovo
Severni del ureditvenega območja, kjer so že obstoječi počitniški objekti, je nameniti za tovrstne objekte, preostali del območja pa za stanovanja oziroma kmečka gospodarstva. Posegi v okviru območja so do izdelave PIN možni le v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
Ureditveno območje B 4 – Pernovo – Gorca
Na ureditvenem območju so že obstoječi počitniški objekti. Pred novimi posegi na območju je potrebno izdelati za celotno ureditveno območje idejne zasnove prometnega in komunalnega omrežja.
b) Na območjih, ki pretežno niso namenjena poselitvi
Na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč:
– v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi v obsegu kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno z določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje),
– agrooperacije,
– posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih območij in ob upoštevanju določil tega odloka so možne le za objekte in naprave posebnega družbenega pomena in na podlagi predhodne strokovne presoje.
Na drugem kmetijskem zemljišču so dopustni posegi:
– novogradnje v okviru domačije za potrebe povečane kmetijske proizvodnje tako, da je z novimi objekti zagotovljena strnjena celota z ostalimi objekti domačije in
– gradnja gospodarskih objektov – zidanic za potrebe primarne kmetijske proizvodnje kot je sadjarstvo, vinogradništvo, gojenje ribeza ipd. Gradnja teh objektov je možna le v navezavi na obstoječe tovrstne objekte ob upoštevanju tipičnega vzorca te poselitve ter ostalih določil tega odloka.
Gradnja objektov, navedenih v tej alinei, je možna le v primerih, kolikor ni zadostnih površin v okviru ureditvenih območij vaških naselij, območij zidanic oziroma na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje. Pri tem objekti ne smejo biti locirani na vedutno izpostavljeni lokaciji, oziroma na varovanem območju. S posegi mora soglašati pristojna kmetijska služba.
12. člen
Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 11. člena tega odloka:
Novogradnje:
Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje so možne le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja.
Novogradnje na kmetijskih zemljiščih na robu površin namenjenih poselitvi so možne pod pogojem, da lokacija novega objekta ni oddaljena od obstoječe pozidave na teh površinah več kot 30 m in da ni v nasprotju z veljavnimi predpisi, z mnenjem strokovne službe Občine Žalec, ter ob upoštevanju vseh ostalih določil tega odloka.
Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju vseh določil možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidanega in 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča.
Novogradnja gospodarskih objektov – shramb za sadje in zidanic je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območjih, ki so za to konkretno kulturo opredeljena po agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč),
– najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti, je: 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
– z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – zidanice je v lokacijskem postopku pridobiti pozitivno mnenje občinske kmetijske službe.
Gradnja objektov za centralne dejavnosti – (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitve), je možna na podlagi predhodne strokovne presoje (iz urbanističnega in okoljevarstvenega vidika), podane s strani strokovne organizacije in v skladu z določili tega odloka v okviru ureditvenih območij naselij, za katera je po dolgoročnem planu občine predviden razvoj teh dejavnosti in so dane prostorske možnosti v okviru dopolnilne gradnje.
V okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko namembnostjo in z oznako A je možna sprememba namembnosti za ureditev prostorov za proizvodno obrtno dejavnost, v okviru novogradenj oziroma obstoječih objektov – stanovanjskih ali gospodarskih – le za tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. V primeru, da dejavnost povzroča vpliv na okolje, mora investitor v lokacijskem postopku obvezno predložiti strokovno mnenje – oceno vplivov na okolje, ki jo izdela za to pooblaščena institucija.
V okviru obstoječih proizvodnih kompleksov, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do izdelave le-teh dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje (po predhodni oceni vplivov na okolje), rekonstrukcije obstoječih objektov in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije.
Gradnja pomožnih objektov:
Gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo), kolikor jih ni mogoče urediti v obstoječih objektih, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov oziroma kmečkih gospodarstev. Oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka.
Ob upoštevanju določil tega odloka in po predhodni strokovni presoji, ki jo poda strokovna organizacija, je možna postavitev:
– kioskov v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po dolgoročnem planu občine opredeljena kot oskrbna središča,
– ureditev javnih zelenih površin v okviru ureditvenih območij ter postavitev mikrourbane opreme; ureditve morajo biti v skladu z namembnostjo opredeljenega območja; Občina Žalec lahko določi uporabo tipske urbane opreme,
– posamične novogradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena (za lovsko, turistično ali rekreacijsko dejavnost ipd.) so možne, če ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta ob upoštevanju določil tega odloka.
Gradnja nadomestnih objektov:
– je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma arhitektonsko in funkcionalno neustrezen; namembnost novega objekta mora ostati nespremenjena, pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
– je možna le na istem mestu kot je stari objekt ali v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču, na funkcionalnem zemljišču starega objekta se lahko gradi v primeru, da je stavbno zemljišče starega objekta neprimerno vsled nastalih geoloških razmer, konfiguracije terena, oziroma je to zemljišče predlagano za varovanje oziroma za drugo namembnost.
Na območjih, ki so opredeljena kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejene določilom, ki jih je za to območje opredelil ZVNKD Celje in so sestavni del tega odloka.
Splošno:
Pridobiti je potrebno projekte za objekte različnih namembnosti (stanovanjski, gospodarski in drugi objekti), ki morajo vsebovati specifične elemente za posamezne kulturno krajinske tipe in za posamezna naselja ovrednotena kot naselbinska dediščina in s tem dopolniti ponudbo ustreznih projektov za novogradnje na teh območjih. Do izdelave teh projektov je pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila tega odloka.
Večjo pozornost pri dopolnilni in nadomestni gradnji je prav tako potrebno posvetiti lociranju, oblikovanju ter izboru projektov v tistih naseljih oziroma delih naselij, ki so v tekstualnem delu PUP (ad poglavje – poselitev) posebej izpostavljena kot kvalitetna in so zanje podane okvirne smernice urejanja.
1.2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča
13. člen
Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v okviru sadjarskih in vinogradniških območij je potrebno zagotoviti, da se parcelacija zemljišč izvrši skladno z značilnostmi obstoječe parcelacije in da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljajo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne poselitve.
Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča največ 700 m2.
Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je potrebno podrediti zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe.
Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe ter je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.
Gradnja objektov za dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest, večje površine za odprta skladišča in podobno, je možna, če je za te namene dovolj površin na funkcionalnem zemljišču ali če je zadovoljevanje teh potreb možno na skupnem funkcionalnem zemljišču območja, v katerem se lokacija nahaja. Investitor mora izkazati pravico do uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča, kar mora biti tudi formalno pravno urejeno.
Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.
1.3. Merila in pogoji urejanja kmetijskih zemljišč
14. člen
Kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte.
Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin.
Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov in intenzivnih sadovnjakov je potrebno varovati za nadaljnjo rabo v te namene.
Preprečiti je potrebno zaraščanje travnih površin ob gozdovih.
Kmetijska zemljišča je dovoljeno ogozditi samo v primeru sanacij plazišč in v ožjih vodovarstvenih pasovih večjih črpališč.
Opredeljena območja predvidenih agrooperacij na območju PUP1 se bodo urejala na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag oziroma ureditvenega načrta. V primeru, da se na teh območjih znotraj območja krajine nahajajo večje skupine drevja, soliterna drevesa in živice, je obvezno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za področje gozdarstva. Zagotoviti je tudi potrebno, da geodetski posnetki za pripravo strokovnih podlag vključujejo posnetke obstoječih dreves in vegetacije. Pri načrtovanju ureditvenih operacij je v največji meri potrebno izkoristiti obstoječe odvodnike.
Na opredeljenih območjih kulturne krajine je potrebno pri prenovi vinogradov upoštevati parcelacijsko strukturo in obdelavo po plastnicah terena – terasasta obdelava ni možna. Načrtovanje in izvajanje agrooperacij na območjih kulturne krajine praviloma ni sprejemljivo oziroma je možnost nadaljnjega podrobnejšega načrtovanja in izvajanja agrooperacije preveriti v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor (pridobitev kulturnovarstvenega mnenja oziroma kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja s strani zavoda pristojnega za varstvo dediščine).
Upoštevati je potrebno vodnogospodarske pogoje, da v pasu 5 m od zunanjega roba potokov ni možno intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč (njive, hmeljišča, nasadi). Ta pas ob vodotoku mora biti travnat, zasajen ali drugače utrjen (pot).
1.4. Merila in pogoji urejanja na območju gozdov
15. člen
Gozdovi se urejajo z določili zakona o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti.
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov (gozdovi z omejeno možnostjo gospodarjenja), ki so kot obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije in prostorskega plana občine opredeljeni v PUP1, mora biti v skladu z določili odloka o razglasitvi varovalnih gozdov. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le izvajanja sanacijskih ukrepov kot so določeni z gozdnogospodarskimi načrti.
Ravnanje z gozdovi na območjih naravne dediščine je potrebno prilagoditi predpisanim režimom za naravno dediščino.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
Obstoječi gozdni rob se mora ohraniti, zato je pri novogradnjah potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesenih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).
Krčitve se lahko izvajajo le v primerih spreminjanja gozda v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov.
Melioracije gozdnih zemljišč na opredeljenih območjih naj se izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanja naj se praviloma vršijo z vegetacijo značilno za okoliško gozdno združbo, kar še posebej velja za opredeljena območja naravne in kulturne dediščine.
1.5. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja
16. člen
Vodni viri
Za vse vire pitne vode, ki še nimajo izdelanih strokovnih podlag, je treba pristopiti k izdelavi le-teh ter sprejeti odloke o zaščiti virov pitne vode, s katerimi bodo podane omejitve in pogoji za rabo prostora. Pri pripravi odlokov je potrebno upoštevati že izdelane strokovne podlage za pripravo odlokov o varovanju vodnih virov – vodni viri na območju vodovoda Žalec, katere je izdelalo podjetje GEKO, d.o.o., Ljubljana, v novembru 1998 in zajema vodovarstvene cone vseh zajetih in predvidenih virov pitne vode na javnih vodovodnih sistemih.
Kolikor bi se kmetijska proizvodnja omejevala na teh območjih, je potrebno zagotoviti nadomestilo za kmete.
Zavarovati je potrebno naslednja območja vodnih virov:
KS Galicija
Na zahodni meji ureditvenega območja KS so trije vodni viri: št. 28 v soteski na desni strani potoka Pirešica (od tega eden že v sosednji KS Ponikva), vodni vir št. 28/1 severno nad naseljem Gorica, ter na meji s KS Gotovlje vodni vir št. 30 – izvir Rupa (pritok Vršce).
KS Ponikva
Na tem ureditvenem območju so registrirani štirje vodni viri: št. 24 nad Zg. Ponikvo (Gmajna), št. 25 nad Podkrajem, št. 29 zahodno od Spodnje Ponikve in št. 32 ob jami Pekel (sam vodni vir je na južni meji območja PUP-a, njegovo prispevno območje pa v območju ureditve PUP-a).
17. člen
Varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varovanje pred škodljivim delovanjem voda
Zbiralniki vode:
Na obravnavanem območju sta predvidena in opredeljena zbiralnika vode – del akumulacije Vršca in del akumulacije Trnovca za morebitne potrebe po letu 2000.
Na območjih opredeljenih akumulacij, vključno s 50 m varovalnim pasom nad predvideno koto maks. zajezitve, gradnja stanovanjskih, gospodarskih in komunalnih objektov ni dovoljena.
Na območju opredeljenih akumulacij je dopustna takšna raba prostora, ki ne spreminja sedanjega stanja vodnega režima in dopušča možnost izgradnje zadrževalnikov.
Posegi v prostor za ureditev akumulacije so možni na podlagi predhodno izdelanega ureditvenega načrta in morajo biti usklajeni s pogoji ZVNKD in pristojne kmetijske službe občine.
Vodotoki:
V največji meri je treba ohraniti naraven videz površinskih vodotokov, večji regulacijski posegi niso dopustni.
Dopuščena je le lokalna protierozijska in protipoplavna zaščita obstoječih objektov v načinu sonaravnega urejanja. Varovalni pas ob obeh bregovih potokov v širini vsaj 5 m je treba ohraniti kot naravno obrežje vodotoka.
Nova pozidava stanovanjskih in gospodarskih objektov se lahko načrtuje le izven varovalnih pasov vodotokov ter izven poplavnih območij visokih vod s povratno dobo 100 let ali krajšo.
Premostitve je treba načrtovati tako, da ne bodo zmanjševale sedanje prevodnosti osnovnih korit. Cestni priključki na mostove ne smejo ovirati odtoka poplavnih vod.
Na odsekih, kjer so ob potokih kmetijska zemljišča, naj ne bi bila ta varovana na več kot 10–20-letno poplavno varnost, da se ohranijo retenzijske površine. Za preprečitev nastanka erozijskih žarišč na pribrežnih zemljiščih, morajo biti vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo (njive, nasadi itd.) od zgornjega roba korit oddaljene vsaj 5 m. Ta pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen (cesta).
Vse podzemne komunalne vode (kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektro in telefonsko omrežje) je treba načrtovati izven varovalnih pasov vodotokov.
Za vse posege v vodna korita in vodna zemljišča si je treba pridobiti mnenje oziroma soglasje strokovne službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima.
Evidentirati je treba objekte rabe vode ali obvodnega prostora. Dosedanje pravice in dolžnosti v zvezi z rabo vode v strugi vodotoka ali obvodnem prostoru bodo morali koristniki uskladiti z novo zakonodajo.
Gradnja objektov na erozijskih in plazljivih območjih načeloma ni dopustna. Izjemoma je možna le na podlagi predhodno opravljenih geoloških raziskav ter na osnovi izdelanih sanacij.
Čas in način uporabe gnoja in gnojevke na kmetijskih površinah mora ustrezati uredbi o vnosu nevarnih snovi in rudninskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Ostali pogoji v zvezi z varstvom in čiščenjem voda so podani v 27. členu tega odloka.
1.6. Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine
18. člen
Na območju PUP1 so opredeljena naslednja območja in objekti kulturne dediščine:
(1) Kulturna dediščina
ua – umetnostni spomeniki z varovalnimi območji,
u – naselbinska dediščina,
a – arheološka območja,
z – zgodovinsko območje,
ond – oblikovana naravna dediščina.
(2) Kulturna krajina
območje pod oznako KK.
Na območju PUP1 so opredeljena naslednja območja in objekti naravne dediščine:
(3) Naravna dediščina
KP – krajinski park – Ponikovski kras
g – geomorfološka in
h – hidrološka.
19. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine
Za vse posege na objektih in območjih kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po določilih zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), razen za posege na območju kulturne krajine, kjer veljajo pogoji in določila tega odloka.
– Umetnostni spomeniki z območji – ua:
ua1 – Sv. Jakob v Galiciji z območjem in
ua2 – Sv. Ožbold v Pernovem z območjem; za območji ua1 in ua2 veljajo enaki pogoji.
V okviru opredeljenih območij ua1 in ua2 je treba ohraniti namensko rabo površin, dovoljena je le obnova obstoječih objektov na podlagi predhodnih izhodišč ZVNKD.
ua3 – Sv. Kunigunda z območjem
V okviru opredeljenega območja je treba ohraniti obstoječo namensko rabo tal, dovoljene so le nadomestne gradnje v okviru kmetij.
ua4 – Graščina Grmovje s parkom in vplivnim območjem
V okviru opredeljenega območja kulturnega spomenika so možni posegi na podlagi predhodnih kulturnovarstvenih pogojev. V vplivnem območju je treba ohraniti obstoječo rabo tal, gradnja novih objektov v vplivnem območju ni dovoljena.
ua5 – Sv. Pankracij v Zg. Ponikvi z ožjim območjem ob cerkvi
V okviru opredeljenega območja gradnja objektov ni dovoljena zaradi varovanja kvalitetnega cerkvenega ambienta.
ua6 – Razvaline Škrlinovega gradu z območjem
Na opredeljenem območju je treba ohraniti obstoječo rabo tal zaradi znanstveno-raziskovalnega pomena objekta. Za vsak večji izkop je potreben nadzor ZVNKD.
Urbanistična dediščina – naselbinske dediščina – u:
Na območju PUP1 je 7 območij naselbinske dediščine, ki imajo vrednost kulturne dediščine:
u7 – Kale,
u8 – Zg. in Sr. Ponikva,
u9 – Sp. Ponikva,
u10 – Ponikva – zaselek Brezovec in domačiji Zg. in Sp. Topolovec,
u11 – Hramše,
u12 – Studence in
u13 – Stebovnik.
Za vsa območja naselbinske dediščine oštevilčene od u7–u13 velja, da se mora ohranjati tip naselbinske zasnove, višinski gabarit, dominante, volumen naselja v prostoru ter njegova okolica. Za vsak poseg na objektih kulturne dediščine v teh naseljih je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
V vseh zgoraj navedenih naseljih razen v Zg. Ponikvi (u8) in v naselju Studence (u12) so možne le nadomestne gradnje in gradnje, potrebne za razvoj kmečkih gospodarstev. Te gradnje morajo pri lociranju v prostor upoštevati pravila historičnega vaškega urbanizma ter merila tradicionalne arhitekture območja.
– arheološka dediščina na območju PUP1 – a:
a14 – Gradišče v Galiciji,
a16 – Bezgečeva jama ali Kamnita hiša.
Na območju arheološke dediščine je potrebno ohranjati obstoječo namensko rabo tal, pri izkopih za morebitne gradnje nadomestnih objektov ali infrastrukturnih ureditev je potrebno zagotoviti arheološki nadzor.
– zgodovinska dediščina – z:
z 17 – V okviru obravnavanega območja PUP1 je opredeljeno območje pod oznako z17 – opuščeno pokopališče v Galiciji. Ker je pomen objekta etnološko, zgodovinsko in krajinsko pričevalen, je treba ohraniti zanimivejše tipe spomenikov, značilno vegetacijo in obodno ograjo. Skladno z dodatnimi pogoji ZVNKD Celje je možno posamezne nagrobnike večje vrednosti ustrezno prestaviti na novo pokopališče, če ne bo možnosti za ureditev celotnega območja opuščenega pokopališča. Zaradi ohranitve ambienta opuščenega pokopališča je opredeljeno območje nezazidljivo, uporablja naj se kot travnik.
z 18 – Velika Pirešica, spominska plošča žrtvam NOB,
z 19 – Ponikva, osrednji spomenik žrtvam NOB na Zadružnem domu in
z 20 – Galicija, spominska plošča žrtvam NOB.
– oblikovana naravna dediščina – ond:
ond 21 – kompleks graščine Grmovje
V okviru območja PUP1 je pod številko ond 21 opredeljen kompleks graščine Grmovje kot oblikovana naravna dediščina. Na tem območju gradnja dodatnih objektov ni dovoljena, možna je le obnova obstoječih objektov na podlagi predhodnih izhodišč ZVNKD.
Potrebno je izvajati strokovno nego drevja ter sanirati kostanjev drevored ob vznožju kompleksa.
20. člen
Merila in pogoji urejanja na območju opredeljene kulturne krajine
Kulturna krajina
Kot kulturna krajina so opredeljena območja z oznako KK – tipične kulturne krajine kraškega sveta, območja planotastih čistin v okolici naselij Kale, Loka, Zg., Sr. in Sp. Ponikva, Studence in Brezovec.
Na teh območjih veljajo splošni pogoji za ohranjanje kvalitetnih prvin krajine, poleg tega pa se varuje historična poselitvena struktura, krajevno značilni arhitektonski tip gradnje, načini kmetovanja in s tem obdelovalni vzorec in reliefne značilnosti, v gozdovih pa se uporabi režim prebiralne sečnje. Priporočajo se ekološki procesi sonaravnega gospodarjenja, agrooperacije z zasipavanjem, ravnanjem zemljišč in izsuševanjem mokrotnih lokacij niso sprejemljive, prav tako se naj opusti intenzivno gnojenje. Na objektih so možne adaptacije, novogradnje pa so možne v okviru domačij ter za potrebe kmetij. V določenih primerih je potrebna tudi sanacija negativnih posegov ter poenotenje kritin.
Za objekte in območja kulturne dediščine na območjih kulturnih krajin je potrebno pred posegi pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
21. člen
Usmeritve in pogoji urejanja za območje in objekte opredeljene naravne dediščine
– krajinski park Ponikovski kras – KP:
(izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije)
Usmeritve glede posegov na območju Ponikovski kras:
– kmetijstvo: ohranja se naj obstoječa struktura zemljišč, način parcelacije; pri intenzivnem načinu kmetovanja, agro in hidromelioracijah je potrebno predhodno soglasje naravovarstvene službe;
– vodnogospodarstvo: pri urejanju vodotokov ter spremembah vodnega režima je potrebno predhodno soglasje naravovarstvene službe;
– urbanizacija: ohranjajo se naj obstoječe urbanizirane površine; novogradnje ter gradnje počitniških hiš se urejajo na podlagi podrobnejših planskih usmeritev in s soglasjem naravovarstvene službe;
– infrastruktura: vsa linijska infrastruktura – daljnovodi, plinovodi, telekomunikacije, vodovod, kanalizacija – se naj ureja s predhodnim soglasjem naravovarstvene službe;
– gozd: ureja se po gozdnogospodarskem načrtu;
– odpadki: urejena komunalna odlagališča; za nove lokacije potrebno pridobiti soglasje naravovarstvene službe Celje;
– turizem: pri urejanju novih rekreacijskih poti, kolesarskih stez ter taborišč je potrebno predhodno soglasje naravovarstvene službe.
Na območju KP naj ne bi bila dovoljena:
a) gradnja igrišč za golf,
b) postavljanje obor ter objektov za rejo živali prostoživečih vrst,
c) izkoriščanje mineralnih surovin.
Pri vseh posegih na območju Krajinskega parka je potrebno pridobiti soglasje pristojne naravovarstvene službe (ZVNKD).
– geomorfološka dediščina – g:
Na obravnavanem območju PUP1 je opredeljeno osem spomenikov te dediščine, oštevilčenih od g18 do g 20
g18 – izvir Ponikvice do požiralnikov, požiralniki v Lokah,
g19 – Jama Pekel z dolino Peklenščice,
g20 – Bezgečeva jama ali Kamnita hiša.
Za vse geomorfološke spomenike velja varstveni režim (priložen v prilogi gradiva ZVNKD Celje, ki je sestavni del tega odloka).
Za vsak poseg je potrebno pridobiti predhodno mnenje naravovarstvene službe. Zaradi občutljivega kraškega ekosistema je potrebno razvijati oblike in intenziteto kmetijstva, ki ne bo onesnaževala (gnojila, škropiva ipd.). Možna je izvedba osuševanja v planiranem obsegu po predhodni uskladitvi z naravovarstveno službo. Izvzeta so območja: KP Ponikovski kras, ter območja in lokalitete naravnih spomenikov znotraj in izven KP; v območjih naravne dediščine pa je potrebno predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.
– hidrološka dediščina – h:
h21 – izvir Ponikvice do požiralnikov, požiralniki v Lokah,
h22 – Jama Pekel z dolino Peklenščice.
Ohraniti je treba naravni potek vodotoka, njegovih brežin in dna; zajezitve in drugi gradbeni posegi v potok niso sprejemljivi.
2. Pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območij ter za arhitektonsko oblikovanje objektov
2.1. Pogoji za ohranjanje kvalitetnih prvin krajine
22. člen
Pogoji za ohranjanje kvalitetnih prvin krajine so:
– ohranjanje in vzdrževanje kulturnih teras,
– varovanje gozdnega roba v celoti,
– ohranjanje dendroloških objektov v naseljih in njihovih funkcionalnih površin, ki predstavljajo tradicionalen način urejanja prostora (posamezna drevesa, sadovnjaki),
– ohranjanje zelenih pasov med zaselki in na obrobjih ureditvenih območij naselij za zaščito odprte kultivirane krajine,
– vse prostorske dominante (vplivna območja cerkev) in razgledišča morajo ostati nepozidana.
2.2. Urbanistični in arhitektonski pogoji za stavbne dopolnitve, prenove objektov in zunanje urejanje stavbnih zemljišč
23. člen
Lokacija, odmiki
Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, v primeru pogojno stabilnih tal za gradnjo je predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo.
Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z neoporečno pitno vodo in elektriko.
Najmanjši medsebojni odmik objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarnimi in požarnovarnostnimi predpisi in pogoji osvetlitve; bivalni pogoji v neposredni soseščini se ne smejo poslabšati.
Objekti morajo biti grajeni v odmiku od gozda, ki mora znašati vsaj eno zgornjo sestojno višino dreves na bližnjem gozdnem rastišču.
Odmik objekta od sosedove posestne meje mora biti min. 4 m, za manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4 m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje sosedov, oziroma v primeru nesoglasja, mnenje strokovne institucije. Postavitev objekta na želeni odmik je mogoča samo pod pogojem, da je pridobljeno pozitivno soglasje soseda ali mnenje strokovne institucije. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter, da so upoštevani sanitarni in požarnovarnostni pogoji.
Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od ceste, energetskih in komunalnih vodov so podani v poglavju 3 odloka PUP1.
Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen
Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
Praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Pri tem je potrebno skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini.
Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit potrebno podrediti obstoječi zazidavi.
Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je potrebno ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha, fasade
Strehe naj bodo simetrične dvokapnice ev. s čopi, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35° do 45°, na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen naklon med 40° in 45°. Kritina naj bo temna ali opečna. Svetle kritine niso dovoljene.
Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Na stanovanjskih objektih naj bodo okenske odprtine praviloma vertikalno podolgovate.
Elementi fasad na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje naj bodo bel (zglajen) omet in les; izbor materialov je potrebno prilagoditi kvalitetni obstoječi pozidavi.
Gospodarski objekti – zidanice
Obvezni so podolgovati tlorisni objekti v razmerju stranic praviloma 1:2 in z max. zazidano površino do 50 m2. Velikost je potrebno prilagajati obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje.
Objekt ima lahko nad nivojem terena eno etažo in izkoriščeno podstreho. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani, oziroma je zadnja stena kleti praviloma v celoti vkopana, imajo lahko nad kletno etažo le izkoriščeno podstreho – kolenčni zid, visok do največ 1,6 m.
Streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 40–45° z opečno ali njej podobno kritino, sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
Počitniški objekti
Objekti imajo lahko eno etažo in izkoriščeno podstreho ob upoštevanju istih pogojev kot so navedeni za objekte zidanic.
Pomožni objekti
Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo in v skladu z določili tega odloka in odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih objektov, naprav in del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list SRS, št. 1/87, 14/87, Uradni list RS, št. 7/97, 78/98).
Kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, pri izbiri materialov zanje pa je potrebno upoštevati prostorske značilnosti lokacije in območja. Lokacije kioskov so lahko le začasne na površinah, ki so predvidene za centralno dejavnost, izvedeni pa morajo biti tako, da jih je možno odstraniti in zemljišče brez večjih posegov vzpostaviti v prvotno stanje.
Začasni objekti za ev. sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe in druge namene (montažni bazeni za interno uporabo, pergole, plinske cisterne...) morajo biti tako locirani, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani na varovanih območjih. Po prenehanju dovoljenja je zemljišče (po odstranitvi objekta) vzpostaviti v prvotno stanje.
Ureditev okolice novogradenj
Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko dokumentacijo in odločbo.
Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko je potrebno upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni. Izgradnja opornega zidu v primeru popolne horizontalizacije terena ni dopustna. Maksimalne gabarite opornega zidu določi in prostorsko preveri izdelovalec lokacijske dokumentacije.
Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo na višino 1 m. Možna je kombinacija žive meje z lesenimi tramiči ali drugo v skladu z obstoječimi ureditvami okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m.
Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti in ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.
Ozelenitve okolice objektov se naj izvedejo s krajevnimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati, urejajo se naj usklajeno v značilnem ambientu posameznega naselja.
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi telesno prizadetim občanom.
3. Merila in pogoji urejanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture
24. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno in komunalno omrežje, elektro, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
3.1. Promet
25. člen
Načrtovane rekonstrukcije regionalnih in lokalnih cest se morajo izvajati na podlagi prostorskih izvedbenih aktov ob upoštevanju izboljšanja prometnih ureditev.
Pri določanju lokacij novih objektov je potrebno za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Cestni priključki morajo biti čimbolj pravokotni, pregledni (izračunati preglednostni trikotnik) in zgrajeni v niveleti z javno cesto. Odmiki objektov od cest se morajo določati v skladu s predpisi in določili zakona o cestah (Uradni list RS, št. 28/97).
Za gradnjo v varovalnih pasovih cest in za nove priključke je obvezno pridobiti soglasje upravljalcev cest; ločeno za državne in občinske ceste.
Pri posegih, ki se prenašajo na državno prometno omrežje in naprave, je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor s strani pristojnega državnega organa.
Pri državnih cestah je potrebno upoštevati varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste enako širok, pri glavnih cestah je 25 m, pri regionalnih cestah 15 m in občinskih lokalnih cestah 15 m.
Odmik objektov od dovoznih cest v stanovanjskih in počitniških območjih naj bo minimalno 5 m.
Odmik objektov od gozdnih vlak in cest v položnejših legah naj znaša minimalno 5 m. V strmejših legah se mora zaradi padajočega kamenja pri strojnem vzdrževanju prometnice varnostni odmik še povečati. Ob gozdnih prometnicah se mora zagotoviti ustrezen prostor za skladiščenje lesa. Skladišča so locirana ob izteku vlake na gozdno cesto in morajo imeti varnostni odmik objektov vsaj 25 m.
Rekonstrukcije kategoriziranih cest se izvajajo v skladu s predpisanimi tehničnimi normami in kriteriji. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi priključevanju obravnavanih objektov na kategorizirane ceste. Pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati rekonstrukcije in razširitve obstoječih občinskih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih eventualne gradnje pločnikov.
Pri objektih z dejavnostmi, ki povzročajo večjo frekvenco prometa oziroma mirujoči promet, je potrebno načrtovati zadostno površino funkcionalnih zemljišč.
3.2. Vodooskrba
26. člen
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo v naseljih in posameznih objektih je potrebno zgraditi predvidene vodovode, izvajati raziskave in zajemati dodatne vodne vire. Opredeliti je potrebno vodovarstvene pasove za vodne vire in predpisati ter varovati ustrezni varstveni režim. Ker v nekaterih delih območja ni obstoječih vodovodov in vodni viri ne zadoščajo za pokrivanje porabe pitne vode v naseljih, je potrebno pred gradnjo novih objektov ali pred izdajo gradbenih dovoljenj pristopiti k investicijam v vodooskrbo.
Predvidene gradnje in ureditve na posameznih vodovodih na območju posameznih krajevnih skupnosti:
Območje Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu
– izgradnja novega vodovoda s črpališčem in zajemom pitne vode iz vrtine, prečrpališčem ter rezervoarjem za potrebe oskrbe prebivalcev s pitno vodo v naseljih Podkraj, Stebovnik, Črnova (del) in Studence (del),
– dograditev in razširitev razdelilnega vodovodnega omrežja Kale–Ponikva–Studence,
– določitev vodovarstvenih pasov za zajete vodne vire.
Del območja Krajevne skupnost Šempeter
– izgradnja vodovoda Šempeterski Zalog–Martjaki z izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja, črpališča, prečrpališča in rezervoarja. Vodovod se priključi na obstoječi vodovodni sistem Žalec v Podlogu,
– zajem dodatnih količin pitne vode iz vrtine Podlog z izdelavo odloka o zaščiti vodovarstvenih pasov.
Območje Krajevne skupnosti Galicija
– dograditev in razširitev vodovodnega omrežja Železno–Galicija v naselju Železno (lokalni vodovod s kraškim zajetjem se opusti),
– izgradnja dodatne akumulacije vode v črpališču Grmovje,
– raziskava in zajetje novih količin pitne vode v vodovodnem sistemu Žalec za potrebe povečane porabe vode v naseljih Velika Pirešica, Gorca, Železno, Galicija,
– rekonstrukcija napajalnega cevovoda pred priključevanjem novih objektov na območju Gorca – Pernovo,
– dograditev lokalnih vodovodov na območjih, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz lokalnih vodov oziroma sanacija v smislu izboljšanja kvalitete vode in prepustnosti cevovodov.
3.3. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
27. člen
Na območju PUP1- ni obstoječih javnih kanalizacijskih omrežij. Po planskih dokumentih Občine Žalec je predvidena:
– izgradnja zbirne kanalizacije v naseljih Velika Pirešica, Pernovo in Grmovje (gradi se ločen sistem za fekalne in meteorne vode),
– izgradnja čistilne naprave Velika Pirešica v velikosti 1400 PE ali objekt prečrpališča s povezovalnim kanalom Mala Pirešica–Arja vas s priključitvijo na obstoječo kanalizacijo in ČN Kasaze,
– izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Galiciji velikosti 650 PE.
Do izgradnje kanalizacije in v območjih krajevnih skupnosti, kjer ni načrtovana izgradnja javne kanalizacije, se morajo fekalne odpadne vode odvajati ločeno od ostalih vod v nepropustne triprekatne greznice na izpraznjevanje (Uradni list RS, št. 35/96 – uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod in komunalnih čistilnih naprav), oziroma je potrebno opraviti lokalno čiščenje teh vod z ustrezno tehnično rešitvijo.
Čiste meteorne in zaledne vode je potrebno odvajati v površinske odvodnike oziroma ponikovalnice, onesnažene meteorne vode preko lovilcev olj, tehnološke vode pa je potrebno očistiti pred priključkom na kanalizacijo. Po izgradnji kanalizacije se morajo vsi objekti (kjer bo to mogoče) s sekundarno kanalizacijo priključiti na kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave.
Pri načrtovanju sekundarne kanalizacije in internih kanalizacijskih sistemov na posameznih območjih je potrebno upoštevati še naslednje:
– drenažne vode, površinske žive vode – potoke in hudournike in neonesnažene industrijske (hladilne) vode oziroma vse čiste stalne vode, ki bi po nepotrebnem obremenjevale kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, je treba voditi ločeno od ostalih vod – bodisi v potoke, podtalje ali vzdrževalnike,
– meteorne vode z olji onesnaženih utrjenih in delovnih površin je treba pred priključkom na kanalizacijo oziroma v recipient očistiti v lovilcih olj in maščob,
– anorgansko obremenjene industrijske odplake se praviloma tretirajo ločeno, oziroma je njihovo čiščenje potrebno smatrati kot sestavni del tehnološkega postopka posamezne proizvodne enote. Pred izpustom v vodotok je odplake potrebno očistiti do take stopnje, da ustrezajo mejnim koncentracijam, podanim z zakonom o vodah, oziroma strokovnim navodilom o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodotoke (Uradni list SRS, št. 18/85),
– organsko obremenjene odplake je treba voditi na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo; odplake ne smejo presegati mejnih koncentracij, podanih v zgoraj citiranem strokovnem navodilu; kolikor presegajo mejne koncentracije je treba pred priključkom na kanalizacijo uvesti predčiščenje,
– mehansko onesnažene odplake, ki se dajo čistiti z enostavnimi postopki (usedalnik), se morajo ločeno in po čiščenju voditi v vodotoke,
– za vse objekte, ki bi lahko ogrozili kakovost in količine vode: industrijske in kmetijske proizvodne objekte, skladišča nevarnih in škodljivih snovi, odlagališča odpadkov je potrebno izdelati ureditvene načrte in preveriti njihovo sprejemljivost za okolje.
– tehnološke postopke je potrebno načrtovati tako, da se problem odpadnih škodljivih snovi in čiščenje onesnaženih vod v največji meri reši že v okviru njih,
– gornja določila veljajo tudi za ribnike, energetske objekte ter druge objekte za rabo vode.
Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnica ali gnojevka) se ne sme odvajati v kanalizacijo.
Pri nadaljnjem prostorskem načrtovanju je potrebno predvideti možnost izgradnje kanalizacijskega omrežja v vodovarstvenem območju zajetih vodnih virov.
3.4. Oskrba z električno energijo
28. člen
Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafopostaj. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike, bo upravljavec zgradil nove trafopostaje s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
Koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije transformatorskih postaj je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte na območju PUP1, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo:
10–20 kV – 20 m (10 m + 10 m)
110 kV – 30 m (15 m + 15 m)
220 kV – 40 m (20 m + 20 m)
400 kV – 50 m (25 m + 25 m)
V navedenih koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, nadomestna gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena.
Pri načrtovanju drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokacijah je potrebno upoštevati možnost postavitve na naravne vzpetine, ob skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je potrebno urediti gozdni rob.
V primeru gradnje zbiralnikov vode je potrebno predhodno v okviru ureditvenih načrtov za ta območja zagotoviti nove poteke 20 kV daljnovodov in nizkonapetostnih vodov izven območja zbiralnikov vode. Vsi stroški prestavitve tangiranih električnih vodov bremenijo investitorja zbiralnikov vode.
Za nove trase mora uporabnik zbiralnika vode priskrbeti ustrezne koridorje, pridobiti dovoljenja lastnikov zemljišč in naročiti izdelavo ustrezne izvedbe tehnične dokumentacije.
Za vse posege v koridorje daljnovodov 110 kV, 220 kV in 400 kV, je potrebno upoštevati naslednje pogoje upravljavca:
– vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehniških predpisov za graditev nadzemnih vodov (Uradni list SFRJ, št. 65/88),
– za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječih DV mora biti izdelan elaborat križanja oziroma približevanja ter nanj pridobljeno soglasje upravljavca,
– vse stroške, ki bodo morebiti izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (postavitve DV, povišanje stebrov itd.), je dolžan nositi povzročitelj posega,
– upravljavcu DV mora biti omogočen neoviran dostop do DV z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinam do vsakega stojnega mesta DV.
Za opredeljeno 20 in 35 kV elektroomrežje je na območju PUP1 potrebno upoštevati naslednje pogoje upravljavca:
– pred pridobitvijo lokacijskih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti s strani upravljavca veljavno soglasje k lokaciji,
– ob izdaji pozitivnega soglasja k lokaciji bo upravljavec upošteval tudi trase predvidenih daljnovodov in lokacije transformatorskih postaj, katere bodo služile za izboljšanje slabih napetostnih razmer pri obstoječih odjemalcih in po potrebi za elektrifikacijo objektov na ureditvenih območjih, v kolikor bodo potrebe to nakazovale;
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte na območju PUP-a si morajo investitorji pridobiti elektroenergetsko soglasje upravljavca.
3.5. Plinovodno omrežje
29. člen
Preko območja, ki ga ureja PUP1 poteka plinovod R24 za MRP Ravne in predvideni plinovod M5 za Podlog. Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 200 m zaščitnem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji upravljavca plinovodnega omrežja. V 2 x 30 m pasu plinovoda je po zgraditvi plinovoda prepovedano graditi poslopja za stanovanje ali bivanje ljudi.
Poslopja za stanovanje ali bivanje ljudi se smejo graditi v pasu ožjem od 30 m, če je bila gradnja predvidena z urbanističnim načrtom pred načrtovanjem plinovoda in če se uporabljajo posebni varstveni ukrepi.
V 2 x 5 m pasu plinovoda se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda, ter po predhodni pridobitvi soglasja upravljavca plinovodnega omrežja.
Za naselja oziroma ureditvena območja je možno načrtovati za potrebe ogrevanja sekundarno plinovodno omrežje.
3.6. Ogrevanje
30. člen
Glede na pretežno podeželski prostor na območju PUP1 je možen način ogrevanja objektov le z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko dopustnega goriva: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin oziroma premog z dopustno energetsko – specifično vrednostjo gorljivega žvepla in biomasa.
3.7. TK omrežje, CATV omrežje
31. člen
TK omrežje, CATV omrežje:
– izgradnja in vzdrževanje omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje PUP,
– pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec TK omrežja oziroma upravljavec CATV omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte,
– upošteva se obstoječe telefonsko omrežje in CATV omrežje,
– v okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov je potrebno izdelati zasnovo TK omrežja,
– telefonske priključke in CATV priključke je potrebno predvideti v zemeljski izvedbi.
IV. DRUGI POGOJI
32. člen
Pogoji za varovanje okolja:
– pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor je potrebno izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93),
– vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje ter tako, da se prepreči in omeji obremenitev okolja že pri izvoru nastanka,
– za posamezne vrste posegov v prostor, za katere je predpisano dovoljenje in ki bi lahko občutneje vplivali na okolje ter so opredeljeni v uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje MOP,
– podlaga za presojo vplivov na okolje je poročilo o vplivih na okolje, ki ga priloži investitor k projektu za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. Poročilo mora biti izdelano v skladu z metodologijo, ki jo določa navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96). Izdela se lahko kot celovito poročilo ali kot poročilo, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate. Obseg poročila določa uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96), MOP pa lahko za posamezni poseg določi natančnejši obseg in vsebino poročila,
– za gradnjo objektov znotraj stanovanjskih območij, ki lahko imajo negativen vpliv na okolje (objekti za druge javne, skupne in osebne storitve, gostinski, trgovski, večji kmetijski gospodarski objekti...) morajo investitorji v lokacijskem postopku priložiti posamezne analize oziroma delne elaborate vplivov na okolje z oceno sprejemljivosti,
– z vidika varstva zraka je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij ter program sanacij, pri gradnji novih objektov pa zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije,
– pospešiti je potrebno izgradnjo plinskega omrežja po naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike,
– na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in “vodnih” poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je potrebno pred morebitni posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca,
– sanirati je potrebno divja odlagališča v prvotno namembnost zemljišča,
– ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba,
– investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo,
– za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom,
– podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino, so podrobneje podana v drugih poglavjih tega odloka in v ostalem gradivu PUP.
Ravnanje z odpadki:
– ravnanje s komunalnimi odpadki je urejeno z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 19/97, 40/97),
– ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki je poleg odloka urejeno z dodatnimi navodili in predpisi Občine Žalec,
– morebitni posebni odpadki se bodo zbirali v skladu z določili veljavne zakonodaje in odvažali na deponije posebnih odpadkov.
Pogoji za obrambo in zaščito
Urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov s tega področja.
Pogoji za zagotavljanje požarne varnosti
Med objekti morajo biti opredeljeni odmiki skladno s tehničnimi normativi oziroma drugimi tehničnimi ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje ali prenos požara.
Zagotovljeni morajo biti dostopi za potrebe gasilske intervencije, prostori za evakuacijo ljudi v primeru požara ter viri zadostne količine vode za gašenje požara.
V. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP1 (Uradni list RS, št. 34/92), v delu, ki se nanaša na območje Občine Žalec.
34. člen
Prostorski ureditveni pogoji za del območja Občine Žalec z oznako PUP1 so stalno na vpogled pri Upravni enoti Žalec – Oddelku za okolje in prostor in Občini Žalec.
35. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35003/0003/98 002 02
Žalec, dne 28. oktobra 1999.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, univ. dipl. ek. l. r.

AAA Zlata odličnost