Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/1999 z dne 28. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/1999 z dne 28. 10. 1999

Kazalo

4185. Odlok o oskrbi s pitno vodo, vodarini in o priključni taksi, stran 13313.

Na podlagi 7. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) in sklepa o izgradnji sistema za oskrbo s pitno vodo v Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 63/98), je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 7. redni seji dne 14. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo, vodarini in o priključni taksi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje, priključno takso, vodarino in način oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda na območju Občine Gornji Petrovci, s katerim upravlja in gospodari režijski obrat kot notranja organizacijska enota Občine Gornji Petrovci.
2. člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbujejo najmanj pet priključkov različnih uporabnikov.
3. člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
4. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek;
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta sicer pa do objekta;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanja tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izda gradbeno dovoljenje.
5. člen
Objekti in naprave upravljalca so:
a) sekundarno vodovodno omrežje;
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju do vodomera (vključno z njim):
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov;
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranja tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarno vodovodno omrežje;
– ureditvenem območju naselja kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrami;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
6. člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljalec v skladu z določili odloka.
7. člen
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Upravljalec mora obvestiti uporabnike, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
– soglasje za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
Upravljalec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je izdano soglasje lastnikov parcel,
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna.
Upravljalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
8. člen
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene v soglasjih, če poravna vse obveznosti in predloži vso potrebno dokumentacijo.
9. člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Vsak nov vodovodni priključek ima značaj začasnega priključka dokler niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena.
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljalec pa lahko določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka zaprositi upravljalca za podaljšanje tega roka.
Začasni priključek mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim začasnim soglasjem občinske uprave.
10. člen
Prikjuček je del objekta in je last uporabnika. Pri opravljanju vzdrževalnih del uporabnik ni upravičen do odškodnine za nastalo škodo na zemljišču, po katerem poteka priključek.
Vsa dela na javnih vodovodih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih izvaja in nadzira upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščena oseba.
IV. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
11. člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera krije upravljalec.
Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s povšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.
12. člen
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode.
Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljalca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno pri svojih porabnikih.
13. člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljalec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za zamenjavo.
14. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe vode na različnih mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
15. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje in redne preglede.
16. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na prikjučku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu vodovoda.
Uporabnik lahko od upravljalca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
V. OBRAČUN OSKRBE Z VODO
17. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključek.
18. člen
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna se določi povšalna poraba vode.
Povšalna poraba vode se obračuna v naslednjih primerih:
– če priključek ni opremljen z vodomerom, se upošteva poraba vode v višini 4 m3 na osebo na mesec ter 0,8 m3 po glavi živine na mesec,
– za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. V tem primeru skleneta upravljalec in izvajalec vzdrževanja in čiščenja javnih površin predhodni dogovor o stroških,
– če je obračunski vodomer v okvari in še ni bilo obračunskega obdobja, se upošteva poraba vode v višini 4 m3 na osebo na mesec ter 0,8 m3 po glavi živine na mesec.
19. člen
Osnova za plačilo vodarine je m3 porabljene vode. Vodarina za porabljeno vodo po odčitku iz vodomera znaša:
– za gospodinjstva 85 SIT na m3 porabljene vode,
– za gospodarske subjekte 85 SIT na m3 porabljene vode,
– za javne zavode 85 SIT na m3 porabljene vode.
20. člen
Oprostitev plačila porabljene vode je možna samo s sklepom Občinskega sveta občine Gornji Petrovci.
Iz vodarine se pokrivajo stroški, kontrole vodomerov, popravila, zamenjava vodomerov, analize vode, čiščenje in dezinfekcija rezervoarjev in porabljena energija.
VI. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV
21. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodni priključek posebej.
22. člen
Pri porabnikih, fizičnih in pravnih osebah, ter javnih zavodih odčita upravljalec stanje na obračunskem vodomeru mesečno. Stanje na vodomeru odčitava pooblaščeni delavec upravljalca, ki mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim poblastilom.
23. člen
Pravne in fizične osebe, ter javni zavodi plačujejo porabljeno vodo na podlagi izstavljenih položnic za obračunsko obdobje. Znesek za plačilo se izračuna po tarifi iz 19. člena. Vodarina se plačuje vsak mesec.
24. člen
Višina vodarine se usklajuje enkrat letno, v skladu z rastjo cen. Sklep o spremembi višine vodarine sprejme Občinski svet občine Gornji Petrovci.
25. člen
Upravljalec je dolžan objaviti spremembo cene vode v javnih sredstvih obveščanja.
Če se spremeni cena vode, upravljalec začne po novi ceni obračunavati vodarino v naslednjem obračunskem obdobju.
26. člen
V primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljalec položnico pooblaščenemu upravljalcu internega vodovoda, ki porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki.
Upravljalec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdaji položnic posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.
27. člen
Položnico mora porabnik plačati v roku, ki je naveden na položnici. Porabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejetju položnice. Če ne plača zneska na položnici v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljalec prekine dobavo vode.
Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
28. člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca.
29. člen
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov,
2. redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdrževati priključke,
4. redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika kot to določa 16. člen tega odloka,
5. redno kontrolira kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,
6. obvešča uporabnike o času in trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
7. vodi kataster vodovoda in ostale evidence,
8. odčituje vodomere in redno obračunava stroške po veljavnem tarifnem razredu,
9. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
10. organizira preskrbo v primerih višje sile ali poroča o nastopu višje sile pristojnim organom,
11. sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube, ter skrbi za avtomatizacijo,
12. preizkuša in vzdržuje hidrante,
13. lahko kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod,
14. meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih.
30. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljalca,
2. redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali,
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
4. dovoljujejo vstop v objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode,
5. kontrolirajo stvarno porabo vode,
6. javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomeru in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
7. pismeno obveščajo upravljalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
8. redno plačujejo vodo na podlagi izdanih položnic,
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljalcu naslovnika in plačnika položnic,
10. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
11. povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkov na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
31. člen
Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji in gradnji cest, ulic in objektov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljalci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, plinovod, kabelska televizija, kanalizacija itd.) morajo pri upravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
VIII. VARČEVANJE Z VODO
32. člen
V primeru nezadostnih količin (večjega pomanjkanja) pitne vode v omrežju, lahko izda občinska uprava odredbo o varčevanju s pitno vodo, v kateri določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode. Uporabnik je dolžan upoštevati določila uredbe.
V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
33. člen
Uporabnik vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
IX. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
34. člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljalca o odvzemu vode iz hidrantov (npr. ob razvozu vode s cisternami na področja, ki v suši nimajo vode).
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode, je dovoljen le s soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.
35. člen
Hidrante, ki so vgrajeni v notranji napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljalec. Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljalca.
36. člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
X. PREKINITEV DOBAVE VODE
37. člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, a z obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodovodnega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma vpliva na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljalca,
3. če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljalca odčitovanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik ne poravnava stroškov ob izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
38. člen
Upravljalec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali od njega pooblaščena oseba pisno odpove priključek ali zahteva zaporo vode. Priključek upravljalec ukine tako da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi planiranih vzdrževalnih del na omrežju ali ostalih napravah vodovoda, vendar mora o tem pravočasno obvestiti uporabnike ali s pomočjo sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V primeru iznenadnih okvar ima upravljalec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. V takih primerih obvesti večje uporabnike neposredno, odprava okvare pa se mora odpraviti v najkrajšem možnem času.
XI. PRIKLJUČNA TAKSA
39. člen
Na obstoječe in izgrajeno javno vodovodno omrežje v Občini Gornji Petrovci, se lahko na to omrežje, ob plačilu priključne takse, priključijo gospodinjstva, organizacije s storitveno in drugo dejavnostjo, stanovanjske enote v bloku, družbene dejavnosti, industrijski in drugi obrati in vsi drugi zainteresirani za priključitev.
40. člen
Na podlagi pete točke sklepa o izgradnji sistema za oskrbo s pitno vodo v Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 63/98) se določi prispevek za vrtino 20.000 SIT za posamezen priključek.
Priključna taksa za priključitev na javno vodovodno omrežje so:
– stanovanjska hiša                                  80.000 SIT,
– storitvena dejavnost (gostilne,
trgovine...)                                        100.000 SIT,
– enota dvojčka in vrstne hiše
(posamezno)                                          80.000 SIT,
– stanovanjska enota v bloku                         80.000 SIT,
– industrija, podjetja                              250.000 SIT,
– počitniška hiša, zidanica in vikendi               60.000 SIT,
– družbene dejavnosti (šole, zavodi,
vrtci...)                                            80.000 SIT,
– obrtne delavnice                                   80.000 SIT.
Gasilski domovi, vaške dvorane in mrliške veže so oproščeni plačila priključne takse in prispevka za vrtino v Občini Gornji Petrovci.
Za uporabnike, kateri se priključijo naknadno, se znesek priključne takse iz drugega odstavka tega člena poveča za faktor 2,5 (napr. stanovanjska hiša 200.000 SIT). Za novogradnje ostanejo zneski priključne takse enaki iz drugega odstavka tega člena.
41. člen
Občinski svet ima pravico do valorizacije vseh taks za priključitev na javno vodovodno omrežje.
42. člen
Zavezanci plačajo priključno takso in prispevek za vrtino v desetih zaporednih možnih obrokih. Obroki se plačajo z izstavljeno položnico in se plača v roku, kateri je naveden na položnici. Način plačila se lahko tudi uredi s podpisano pogodbo med uporabnikom in upravljalcem. Uporabnik javnega vodovoda se lahko priključi na javni vodovod, ko je odplačal dva zaporedna obroka in če je pridobil soglasje upravljalca.
Priključna taksa in prispevek za vrtino predstavljata povračilo dela stroškov za izgradnjo vodovodnega zajetja, izkop vrtine, izgradnjo omrežja javnega vodovoda, nabavo in namestitev vodomerov in za širitev vodovodnega omrežja.
XII. VARSTVENI PASOVI IN UKREPI ZA ZAVAROVANJE KAKOVOSTI IN KOLIČIN PITNIH VODA
43. člen
Namen uvedbe varstvenih območij in varovalnih režimov je preventivna zaščita kakovosti in količin podzemne vode in izvirov, ter pridobitev osnov za predloge in sanacijo obstoječih virov onesnaženja.
Upoštevajoč geološke, hidrogeološke in morfološke razmere terena, ter količinske in kakovostne parametre zajetij izvirov, se kvaliteta in vodne količine vodovodnih zajetij zavarujejo s:
– širšim varstvenim območjem s sanitarnim režimom varovanja,
– ožjim varstvenim območjem s strogim režimom varovanja,
– najožjim varstvenim območjem z najstrožjim režimom varovanja.
Varstveni ukrepi se seštevajo – ukrep, ki velja za širše območje, velja za vsa varstvena območja znotraj njega.
44. člen
V širše varstveno območje se uvrsti celotno področje, odkoder padavinske vode odtekajo v smeri proti izvirom.
Na širšem varstvenem območju s sanitarnim režimom varovanja je prepovedano graditi:
– objekte, ki bi zmanjševali količino vodnih izvirov,
– nove industrijske, energetske, obrtne in servisne obrate, ki predstavljajo nevarnost za podzemne in pitne vode,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov,
– nova pokopališča brez strokovnega mnenja s pogoji za izvedbo del;
izvajati:
– odlagati nevarne, industrijske, komunalne odpadke in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– ponikanje okolju škodljivih snovi,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov, ki predstavlja nevarnost za vir,
– spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– tranzitni promet s tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi brez varstva,
– izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno podanega hidrogeološkega mnenja.
45. člen
Ožje varstveno območje obsega območje, s katerega je možno direktno onesnaženje vodnega vira, kar pomeni, da po pojavu onesnaženja praktični ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodonosnik, imamo pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem.
V ožjem varstvenem območju veljajo varstveni ukrepi iz širšega varstvenega območja in poleg tega še naslednji varstveni ukrepi:
prepovedano graditi:
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– sečnja gozda na golosek,
– uporaba biocidov in velikih količin naravnega gnoja, ter polivanje gnojnice,
– skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin,
– ponikovalnice za odpadne vode;
izvajati:
– tranzitni promet navarnih in škodljivih snovi, po nezaščitenih cestah oziroma prometnicah;
uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji.
Dovoljeno je:
– gradnja manjših poti in kolovozov,
– košnja obstoječih travnikov;
izvajati:
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodno, kmetijsko in obrtno dejavnost v obstoječih objektih in površinah, za katere pooblaščena delovna organizacija ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode;
graditi:
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– skladišče za kurilno olje s prostornino do 5m3, ki morajo biti tehnično pregledana vsaka tri leta,
– športno rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti.
46. člen
V ožjem in širšem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija cest izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikniti v podtalnico.
47. člen
Najožje varstveno območje, je varovalno območje z najstrožjo zaščito, kjer je možna neposredna, naključna in namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja praktično ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem. Najožji varstveni pasovi so namenjeni za zaščito podtalnice in črpališča za oskrbo naselij s pitno vodo. V tem varstvenem pasu je prepovedan vsak poseg v prostor, ter opravljanje kakršnihkoli dejavnosti, razen rednega vzdrževanja objektov javnega vodovoda. Ti varstveni pasovi morajo biti urejeni z rastlinstvom brez globokih korenin. V najožjem varstvenem območju so prepovedane vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta.
Najožje varstveno območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda in z njegovim dovoljenjem.
48. člen
Na prometnicah, ki prečkajo varstvene pasove, je potrebno postaviti ustrezne prometne znake za obvestila o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda preko vodovarstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnih virov in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.
49. člen
Fizične in pravne osebe, ki gospodarijo z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih, morajo enkrat letno posredovati teritorialno pristojni zdrastveni inšpekciji, podatke o vrstah in količinah gnojil in kemičnih pripravkih, ki jih uporabljajo na površinah varstvenih pasov vodnih virov.
Upravljalci gozdov, morajo zaradi morebitnih motenj v oskrbi s pitno vodo, predvidene večje gozdarske posege najaviti najmanj eno leto pred njihovim izvajanjem, zaradi prilagoditve oskrbe z vodo v času trajanja posegov.
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica izvajanje ukrepov v območju varstvenih pasov (dovoljenih in nedovoljenih), bremenijo neposredno njihove povzročitelje.
50. člen
O uvedbi varstvenih ukrepov in dovoljenih režimih gospodarjenja z zemljišči, v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike – uporabnike upravljalec vodovodnih objektov.
XIII. KAZENSKI DOLOČBI
51. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik javnega vodovoda:
– če ne dopusti upravljalcu prostega dostopa pri izvajanju vzdrževalnih del,
– če se uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera,
– če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
– če uporablja hidrante na javnem omrežju v nasprotju z določili 34. in 35. člena tega odloka,
– če z nepravilno rabo povzroči škodo na hidrantih (36. člen tega odloka),
– če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov,
– če svojega vodovodnega priključka nima opremljenega z vodomerom,
– če ne vzdržuje prostora za vodomer in če ne dopusti upravljalcu dostopa do vodomera,
– če izvaja gradbena dela v nasprotju z določilom iz 28. člena tega odloka,
– če ne plačuje tekoče porabe vode,
– če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo (prvi odstavek 32. člena),
– če prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi.
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 44. in 45. člena tega odloka.
52. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
– ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in objektov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 10.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XIV. KONČNE DOLOČBE
53. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo, lahko sprejme upravljalec vodovodov pravilnik. Pravilnik začne veljati, ko nanj da soglasje občinski svet Občine Gornji Petrovci.
54. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava, ter upravljalec vodovodnih objektov in naprav.
55. člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka, prenehajo veljati vsi odloki in sklepi bivše občine Murska Sobota.
56. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2744/99
Gornji Petrovci, dne 14. oktobra 1999.
Župan
Občine Gornji Petrovci
Franc Šlihthuber l. r.