Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1999 z dne 27. 8. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1999 z dne 27. 8. 1999

Kazalo

3508. Odlok o ureditvenem načrtu za obrtno industrijsko cono Livada, stran 9112.

Na podlagi 20. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) ter 36. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 7. seji dne 15. 7. 1999 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za obrtno industrijsko cono Livada
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt za obrtno industrijsko cono Livada, ki ga je izdelal K.A.B., d.o.o., Novo mesto, pod št. URN-7/98. Sestavni del ureditvenega načrta so tekstualni del, odlok o UN, soglasja organov, organizacij in skupnosti in grafične priloge.
2. člen
V območje urejanja je vključeno območje obstoječih vojaških objektov, območje obstoječih, že urejenih industrijskih obratov, travniške površine ob vstopu v območje, stanovanjska hiša v osrednjem delu ter območja med vojaškimi objekti in podaljškom Mirnopeške ceste (predvideno severno obvoznico).
Celotno območje obsega 13,97 ha, od tega so:
------------------------------------------------------------------------
Obstoječi, že
urejeni obrati                Elektro, Intertob, Tiskarna        3,04 ha
Območje obstoječih
vojaških objektov Livada      stavbni otok A                     4,90 ha
Nova območja                  stavbni otoki B, C, D              3,35 ha
Druge ureditve
– javne površine:                                                2,68 ha
------------------------------------------------------------------------
Meja območja poteka ob južni meji podaljška Mirnopeške ceste, in sicer se začne pri viaduktu tj. preseka parcele 587/3, 587/5, 587/4, pot 1071/1, parc. št. 578/3, 578/10, 578/13, 578/14, 578/1, preseka poljsko pot 1061, zavije ob njej proti jugovzhodu do zahodne meje parcele 20/8, poteka do parcele št. 577/1 in jo seka, na to preseka Straško cesto tj. parcelo 1054/3, zavije po vzhodnih mejah parcel 25/8 in 20/1, v območju križišča zavije proti zahodu in preseka parcele 20/1, pot 1062/1, cesto 16/5, parcelo 11/1, ponovno preseka Straško cesto tj. parcelo 1054/3 do meje parcelo 11/4, poteka ob zahodni in vzhodni meji le-te, zavije proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcel 10/9, 10/3, 8/1, preseka Vavpotičevo ulico tj. parcelo št. 1054/2 in poteka po vzhodni meji ceste, zavije do vzhodnih mej parcel 139/3 (pot) in 139/1, 591/1, zavije proti severu in poteka ob meji parcele 591/2, nato preseka 1163/1 (območje železnice) ter se navezuje na vzhodno mejo poti 1071/1 (zahodna meja parcele 1163/1 - območja železnice) in se zaključi pri podaljšku Mirnopeške ceste. Vse parcele so k.o. Bršljin.
II. IZHODIŠČA UREJANJA
3. člen
Splošni pogoji
Poleg načel o poenotenem in zadržanem oblikovanju arhitekturnih in krajinskih elementov, je z različno velikimi parcelami in gabariti objektov po stavbnih otokih ter različno tipologijo objektov dosežena pestrost in raznolikost okolja. Prednost tako ustvarjenega mikroconinga ni le v bolj prijetnem okolju cone, temveč tudi v večji programski in s tem tudi komercialni prilagodljivosti območja.
4. člen
Tehnološke zahteve posameznih dejavnosti
Sedanje dejavnosti v obstoječih obratih in predvidene dejavnosti na novih lokacijah po velikosti sodijo v male in srednje obrate. Zaradi sedanje in predvidene rabe prostora, dejanske ter predvidene obremenitve okolja so v mejah dovoljenih emisij v okolje.
5. člen
Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenske rabe prostora
Območje je razdeljeno na območje obstoječih, že urejenih industrijskih obratov, območje dosedanjih vojaških skladišč, ki se preuredijo v obrtno industrijsko območje in območja predvidena za postavitev novih objektov namenjenih za poslovno dejavnost. Koncept zazidave temelji predvsem na funkcionalnosti.
Delitev območja na stavbne otoke izhaja iz prostorsko zaokroženih celot, ki se po vsebini in namembnosti lahko izvajajo kot celote.
Za obstoječe, že urejene obrate Elektro, Intertob, Tiskarna se predvidijo pogoji dodatnih ureditev in se ne spreminja namembnost teh območij, za območje obstoječih vojaških objektov Livada (stavbni otok A) se uredi komunalna infrastruktura in določijo pogoji ureditev obstoječih objektov, pogoji umeščanja obrtno servisnih dejavnosti v obstoječe objekte, ter pogoji možnih sprememb namembnosti in dograjevanja obstoječih objektov.
Poleg obstoječih območij se uredijo še nova območja; stavbni otok B, ob Straški cesti, namenjen za terciarne dejavnosti (promet, trgovina, gostinstvo, storitve, javne službe) ter stavbna otoka C in D v območju med sedanjimi vojaškimi skladišči in podaljškom Mirnopeške ceste v katerih so predvidene sekundarne (industrija, gradbeništvo, proizvodna obrt) in terciarne dejavnosti.
Za celotno območje se poleg ureditev poslovnih dejavnosti predvidi še ureditev javnih površin in sicer: ceste, pločniki, kolesarska steza, parkirišča, zelenice, zelenice ob podaljšku Mirnopeške ceste, druge javne površine.
6. člen
Stavbni otoki in vsebine posameznih stavbnih otokov smo enotno poimenovali, (stavbni otok A, cesta A1..A5, objekt A1..A15, kanal FA1.., MA1..., vodovod A1...), kar naj omogoča boljšo preglednost prostorskih rešitev.
7. člen
Splošni pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Obstoječi objekti: splošni pogoji za stavbni otok A, Elektro, Tiskarna in Intertob
Določijo se pogoji za adaptacije in preoblikovanje: prezidave in dozidave se prilagajajo obstoječi gradnji z upoštevanjem oblikovnih značilnosti posameznih sklopov obstoječih objektov; velikosti objektov, smeri pozidave, gradbene linije.
Ravno tako, se določijo pogoji za postavitev novih objektov, pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor, sprememba obstoječe namembnosti objekta, ureditvena enota, gradbena enota, glavna stavba, gradbena linija, glavna fasada, spremembe funkcionalnih zemljišč.
Obstoječi objekti: stavbni otok A
Za območje obstoječih vojaških objektov Livada (stavbni otok A) se uredi komunalna infrastruktura in pogoji ureditev obstoječih objektov, določi funkcionalno zemljišče, pogoji umeščanja obrtno servisnih dejavnosti v obstoječe objekte ter pogoji možnih sprememb namembnosti.
Stavbni otok A obsega obstoječe skladiščne prostore in delavnice. Objekte je možno nameniti za skladiščne, trgovske ali proizvodne prostore, vendar samo za dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih količin tehnoloških voda. Umestitev dejavnosti je trajna in nima začasne rabe.
Ravno tako, se določijo pogoji za postavitev novih objektov v stavbnem otoku A, pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor, sprememba obstoječe namembnosti objekta, ureditvena enota, gradbena enota, glavna stavba, gradbena linija, glavna fasada, spremembe funkcionalnih zemljišč.
Stavbni otok B
Stavbni otok B obsega vstopno lokacijo v obrtno cono, ki jo zaznamuje vogalni poslovno trgovski objekt kot ena od lokalnih dominant v prostoru. Objekt mora biti odprt proti cesti, posebno pozornost je potrebno nameniti javnemu programu v obcestnem delu objektov. Gabarit obcestne zazidave je največ P+3, najmanj P+2, višina venca je največ 14m. Uvoz je urejen neposredno iz Straške ceste, gospodarski uvoz se organizira z notranjega dvorišča. V smeri proti coni je predvidena gradnja manjšega paviljonskega objekta za proizvodne ali servisne dejavnosti. Gabarit obcestne pozidave je P, višina venca je 5m.
Stavbni otok C
Posegi v stavbni otok C bodo možni po kabliranju obstoječih daljnovodov. Stavbni otok C se nameni za proizvodno obrtne dejavnosti. Gabarit pozidave je P ali P+1. Objekti morajo biti odprti na državno cesto, posebno pozornost je potrebno dati vmesnem delu, to je v javnemu prostoru pred objektom. Gospodarski uvoz se organizira iz notranjih dvorišč.
Stavbni otok D
Stavbni otok D se nameni za proizvodno obrtne dejavnosti. Prednostno se naj obravnavajo tisti programi, ki jih je potrebno seliti iz centra mesta, in sicer: trgovina z gradbenim materialom, avtoservisi, ostale proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih količin tehnoloških voda. Za obcestno obzidavo se upoštevajo izhodišča kot za stavbni otok C. Konkreten program se oblikuje na podlagi prejetih vlog pravnih in fizičnih oseb.
8. člen
Splošna oblikovna načela za novogradnje in obstoječe objekte v stavbnem otoku A, Elektro, Tiskarna in Intertob
Postavitev novih objektov
Objekti morajo biti locirani tako, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani varstveni predpisi.
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni samo ob zagotovitvi požarnovarstvenih predpisov.
Pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor
V celotnem območju so dovoljeni: adaptacije, dozidave, nadzidave in nadomestne ter dopolnilne gradnje, kolikor so namenjene ohranjevanju, izboljšanju in vzpostavljanju novih arhitektonskih in urbanističnih kvalitet območja.
Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov, tudi pomožni gospodarski ali drugi objekti, v kolikor ni v nasprotju z usmeritvami in pogoji za posamezne ureditvene enote. Površina dograditve naj ne presega 30% osnovnega tlorisa objekta. Za dograditev in prenovitve veljajo vsi kriteriji za oblikovanje kulturne krajine.
Sprememba obstoječe namembnosti objekta
Sprememba obstoječe namembnosti je dovoljena skladno s posebnimi pogoji za ureditvene enote. Pri tem je treba upoštevati:
– gradbeno, tehnično in ekološko sanacijo,
– višjo kvaliteto mestnih funkcij,
– ustrezno raven komunalne preskrbe.
Ureditvena enota
Kompleksna, funkcionalno in prostorsko zaključena enota urejanja. Obsega prostor zemljišč z vsemi objekti na njem.
Gradbena enota
Funkcionalno, prostorsko in lastniško zaključena enota z neposrednim priključkom na javni prostor. Obsega prostor zemljišča z vsemi objekti na njem.
Glavna stavba
Po vsebini in značaju najpomembnejša stavba gradbene enote.
Gradbena linija
Osnovno gradbeno linijo določajo tlorisne projekcije obcestnih fasad (pogledi s Straške ceste in podaljška Mirnopeške ceste) ali njihovih v javnem prostoru najbolj izpostavljenih delov značilnih stavb. Praviloma naj bo to hkrati meja med javnim prostorom in mejo.
Glavna fasada
Pogledi s Straške ceste in podaljška Mirnopeške ceste ali njihovih v javnem prostoru najbolj izpostavljenih delov značilnih stavb. Oblikuje del kulise javnega prostora in arhitekturni izraz odnosa gradbene enote s splošno rabo.
Funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče objekta se določi glede na njegovo velikost, naravne danosti in smiselnega zaključevanja parcelacije ob upoštevanju bodočega razvoja sosednjih objektov.
Velikost funkcionalnega zemljišča se določi glede na velikost objektov, velikosti proizvodnje ter njihove možnosti širjenja, manipulativnega prostora in drugega potrebnega prostora. Širina funkcionalnega zemljišča je okrog gospodarskih objektov praviloma najmanj 5 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina dovoza najmanj 3 m.
Pri opredelitvi funkcionalnih zemljišč za obstoječe objekte v stavbnem otoku A so možne izjeme od zgoraj navedenih pogojev, zaradi že vzpostavljenega stanja na terenu.
Pri opredelitvi lokacije objekta je potrebno predvideti zunanjo ureditev, še posebno pri objektih predvidenih za dejavnosti. Pri tem je potrebno upoštevati da mora biti višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjim zemljiščem, podporni zidovi so možni samo na delih, kjer ni možno drugačno zavarovanje brežin.
Funkcionalna zemljišča, ki pripadajo cestam so hkrati tudi območja javnega cestnega sveta.
Pomožni objekti
V območju UN Livada se lahko gradijo pomožni objekti – le-ti se izvajajo kot montažni, znotraj območja obveznih gradbenih linij in pod pogoji, ki veljajo za pripadajoči stavbni otok.
Obvestilna mesta
Obvestilne table in reklamna znamenja se lahko postavijo v območju UN, z upoštevanjem elementov kulturne krajine, tako da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in objektov.
Združevanje parcel
Kolikor velikost ene lokacije investitorju ne zadošča, je možno združevanje več parcel v eno, z ustrezno prilagoditvijo infrastrukture. Prilagoditev slednje mora biti izvedena tako, da ne gre na škodo uporabnikov ostalih funkcij. Na povečani parceli je možno zgraditi večji poslovni objekt na podlagi aditivnega združevanja osnovnega elementa gradnje.
Pri združevanju lokacij je možno poseči tudi v javne površine, v kolikor je tehnično možno vsem ostalim investitorjem zagotoviti nemoten dostop in priključke na infrastrukturna omrežja. Za tovrstne posege se izvede nova parcelacija in zagotovi potek komunalnih naprav na dodatno opredeljenih javnih površinah.
Investitor, na katerega pobudo se združujejo posamezne parcele, prevzame vse stroške izgradnje infrastrukture, prestavitev že zgrajenih vodov in nove parcelacije.
9. člen
Pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje po enotah
Koncept zazidave temelji predvsem na funkcionalnosti.
Z novimi ureditvami je predlagana pozidava in delitev površin
--------------------------------------------------------------------------
po namembnostih:                                                        m2
--------------------------------------------------------------------------
Obstoječi obrati     Elektro, Intertob, Tiskarna                    30.416
Stavbni otok A       obstoječe parcele Livada:                      48.959
Nova območja
Stavbni otok B       3 lokacije                                      8.597
Stavbni otok C       4 lokacije                                     13.097
Stavbni otok D       6 lokacij                                      11.824
Druge ureditve:      javne površine ceste                            8.687
                     javne površine pločniki                         2.157
                     javne površine parkirišča                       1.929
                     javne površine zelenice                         5.542
                     javne površine – zel. ob sev. Obvoznici         3.398
                     druga javne površine makadamske poti            1.426
                     javne površine Straška cesta                    3.659
                     Skupaj                                        139.691
--------------------------------------------------------------------------
10. člen
Predvidene novogradnje
--------------------------------------------------------------------------------
STAV.   Podjetje –       Št.     Tlor. dim. m           Vert. gab.         Povr.
OTOK    uporabnik       obj.   ---------------      ------------------   obj. m2
                                dolž.   šir.         KP      etažnost
--------------------------------------------------------------------------------
A       Mercator         1       90      20      180.50         P          1.800
        Cestno podj.     1                                                   400
        Granit           1       20      15      180,50         P            300
B       lok. št. 1       2       20      20      176,00    P+3, P          2.000
        lok. št. 2       1       20      20      182,00         P            400
        lok. št. 3       2       20      20      190,00    P+2, P          1.600
C       lok. št. C1      1       40      25      187,00         P          2.000
        lok. št. C2      1       40      25      186,00         P          2.000
        lok. št. C3      1       40      25      186,00         P          2.000
        lok. št. C4      1       40      25      185,00         P          2.000
D       lok. št. D1      1       20      20      186,00         P            800
        lok. št. D2      1       20      20      184.50         P            800
        lok. št. D3      1       20      20      183,00         P            800
        lok. št. D4      1       20      20      184.50         P            800
        lok. št. D5      1       20      20      186,00         P            800
        lok. št. D6      1       20      20      186,00       P+3          1.200
Skupaj novogradnje      18                                                19.700
--------------------------------------------------------------------------------
Možna odstopanja:
Tlorisne dimenzije:   ± 10%
Vertikalni gabariti:  – dovoljeno odstopanje od
                      obvezne višine venca,
                      določene nad končno urejenim
                      terenom ±  1 m
                      – dovoljeno odstopanje od
                      obvezne kote pritličja,
                      določene nad končno urejenim
                      terenom ±  0,50 m
11. člen
Oblikovni pogoji za novogradnje in prenove
– dovozi in vhodi: so razporejeni s strani objektov tako, da zagotavljajo enostaven dostop do različnih funkcionalnih površin na parceli: parkirišča, manipulacijske površine, odlagalne površine ipd.,
– horizontalni gabariti: dovoljeno odstopanje: ± 10% ter manjše dozidave, ki oblikovno členijo daljšo stranico objekta,
– vertikalni gabarit: pritličje; K.P.(m.n.v). +0,50 m, etažna višina 4,50m,
največja višina vencev pri manjših proizvodnih objektih je 5m, pri večjih je 7m,
– višina kolenčnega zidu do max. 1,50m,
– naklon strehe: strehe naj bodo položne in izvedene v minimalnih naklonih, ki ustrezajo posameznim kritinam. V skladu z značilno tipologijo in volumni posameznih objektov je možna izvedba dvokapnih, ločnih in ravnih streh (to so dejansko dvo- ali štirikapne strehe, vendar z naklonom navznoter in notranjim odtokom). Dovoljena je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov, s kupolami ali s tako imenovanimi šedastimi strehami.
– kritina: valovita, profilirana ali ravna Alu, Cu, Zn, TiZn pločevina, tegola ali visokokvalitetni voali pri izvedbi ravnih streh (Gammat, Izotekt, Perverbit, ipd. z zaščitnim peščenim nasutjem). Na strehi je dovoljena tudi pritrditev svetlobnih napisov.
– obdelava fasad: dovoljena je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv,
Zaradi prepoznavnosti in možnosti preurejanja je predvidena uporaba prefabrikatov, montažnih plošč ali lahkih oblog iz pločevine. Objekti naj učinkujejo v prostoru nevsiljivo, barvito in lahkotno. Prednost naj ima uporaba fasadnih elementov nevrtalnih barv in tekstur kot so plošče iz pranega betona (kulir), obešene fasadne plošče iz aluminija ali vroče pocinkane pločevine, modularni betonski elementi sistemov težke montaže in podobni elementi, ki ustvarjajo vtis zadržanosti in urejenosti celotne cone.
Vidni poudarki naj bi bili bolj izraziti le na vhodih v poslovne dele in pri napisih oziroma napisnih tablah grafičnega označevanja v coni. Fasade poslovnih in trgovskih objektov, ki zahtevajo večje površine stekla naj bodo zasenčene s senčili iz lahkih kovinskih mrež.
Obvezno je treba upoštevati zunanje gradbene črte in odmike od parcelne meje, dovoljena so le odstopanja od začrtanih gradbenih linij navznoter pri poznejših prezidavah ali dozidavah objektov vendar do meje dovoljenih odmikov od robov parcele (min. 4 m).
12. člen
Pogoji za zunanje ureditve
Notranje komunikacije v območjih obstoječih gradenj so delno obstoječe, ki se dodatno rekonstruirajo. Za nova območja se uredijo nove komunikacije, vse ureditve se izvajajo po usmeritvah tega ureditvenega načrta.
Ogrodje za urejanje odprtega prostora tvorijo robovi območja, omrežje cest in dovozov ter za rabo neugodni ostanki parcelacije v ogljiščih posameznih stavbnih otokov.
Te površine so v javni lasti in skupni rabi in jih je mogoče celovito oblikovati in enotno urejati. Glavni motiv območja predstavlja osrednja cesta s krožiščema, ob kateri je predviden (dvojni) drevored visokoraslih dreves (javor), ki se razvejajo še na javna parkirišča vzdolž roba nasipa podaljška Mirnopeške ceste. Na notranji strani pločnikov je predviden pas zelenice za morebitno zasaditev ograj s plezalkami ali živo mejo. Na zunanjih robovih območja in vzdolž parkirišč je predvidena gosta zasaditev raznih vrst grmovnic (glog, češmin, leska), ki ne zahtevajo posebnega vzdrževanja. Na zelenih vogalih je predvidena zasaditev skupin različnih vrst dreves (lipovec, hrast, kostanj, rdeča bukev), ki bodo dajale vtis ostankov mešanega gozda. Na teh mestih se uredijo tudi skromna počivališča s klopmi v senci.
Zasaditev je dovoljena z izključno značilno domačimi globokorastlimi drevesi in grmovnicami in sicer: hrast, javor, domači in divji kostanj, topol.
Za celoten kompleks je obvezen načrt zunanje ureditve, s tem da se morajo upoštevati naslednji pogoji:
– tlakovanje površin do maksimalno 1/3 površine namenjene za proizvodni kompleks,
– tlakovanje parkirnih prostorov se praviloma izvaja s travnimi ploščami,
– omejevanje parcel je dovoljeno s transparentnimi kovinskimi ograjami in standardnimi kovinskimi mrežami največ do višine 2 m. Priporoča se izvedba ograj z obojestransko zasajeno živo mejo (liguster) ali plezalkami.
13. člen
Tehnični elementi za zakoličevanje objektov
Izhodišča za zakoličbo objektov visokogradenj in nizkogradenj so obstoječi objekti visokogradenj, obstoječe parcelne meje, osi novoprojektiranih cest in nove parcelne meje, po podanem vrstnem redu. Elementi so podani numerično v državnem koordinatnem sistemu.
Toleranc pri obveznih odmikih ni.
14. člen
Obstoječa betonarna Cestnega podjetja
Obstoječa betonarna Gradis SB-500 je kapacitete 22 m3/uro je postavljena na severovzhodni plato območja. Oskrbovana je s platoja, frakcije gramoza so skladiščene ob betonarni (‘zvezda’ R=17,0 m).
Na betonarni se proizvaja beton za lastne potrebe: izdelavo betonskih izdelkov (tlakovci, robniki, pokrovi ipd.), ter beton, ki se odvaža in vgrajuje izven območja betonarne.
Objekt je obstoječ, montažen, izveden na betonskem podstavku.
Horizontalni gabariti: obstoječi, dim. ca. 8 x 4 m + 6 x 3 m + 2 x 4 m.
Vertikalni gabariti: obstoječi, kota platoja obstoječa ca. 179,80 m.n.v., višina silosov je 23 m nad koto platoja (ca. 203,0 m.n.v), višina betonarne 17 m nad koto platoja (ca. 197,0 m.n.v)
Gradnja nove betonarne
Predvidena je gradnja horizontalne betonarne, maksimalne kapacitete 65 m3/uro svežega betona ali 45 m3/uro vgrajenega vibriranega betona. Objekt je predviden ob obstoječem objektu Cestnega podjetja z daljšo stranico vzporedno z objektom. Dostopi so predvideni po cestah A4, A5 in D1.
Horizontalni gabarit: max. dim.: 29,60 x 12,85 m (vključno s silosi), dovoljeno odstopanje ± 10%
Vertikalni gabariti: kota platoja obstoječa ca. 178,80 m.n.v., boksi za skladiščenje gramoza so vkopani, max. višina silosov je 16 m nad koto platoja (ca. 195 m.n.v).
III. POGOJI ZA KOMUNALNE IN DRUGE UREDITVE
15. člen
Cestna infrastruktura
Koncept prometnega urejanja temelji na navezavi na obstoječe omrežje. Do območja je izvedena dostopna cesta z regionalne ceste III. reda št. 651 Trebnje–Novo mesto (Bršljin) pri RTP Bršljin. Ta ostaja tudi nadalje v funkciji, s tem da se na regionalni cesti izvede dodatni pas za leve zavijalce.
Končna prometna rešitev predvideva izvedbo priključka na podaljšek Mirnopeške ceste, in sicer:
– uvoz v območje kot pas za desne zavijalce,
– izvoz iz območja ureditvenega načrta Livada za desne zavijalce iz ceste D.
Priključek na podaljšek Mirnipeške ceste bo obravnaval samostojen prostorski izvedbeni načrt.
Znotraj območja Livade so v makadamu izvedene interne ceste in urejeni manipulacijski prostori za dostope k objektom. Vse obstoječe prometne povezave se rekonstruirajo in uporabijo za dostope k lokacijam, nove interne ceste se navezujejo na obstoječe in izvajajo po določilih tega ureditvenega načrta.
Za osrednje napajanje območja, ki poteka po drevorednih cestah A0 in A1 z obema krožiščema, se rekonstruira obstoječa dostopna cesta. Z obstoječe Straške ceste se uredi dostopna pot v stavbni otok B.
Na vhodu v območje se cesta A0 na krožišču razcepi v ceste A1, ki je predvidena na zahodu stavbnega otoka A in A2 (dostopna cesta do Granita in parkirišča) na vzhodu stavbnega otoka A. S ceste A1, ki se zaključi v drugem krožišču, se odcepijo ceste A3, A4 in A5, ki se uredijo po že obstoječih utrjenih površinah s potrebnim dodatnim utrjevanjem in korekcijam.
Drugo krožišče je predvideno ob podaljšku Mirnopeške ceste, brez priključka nanjo. Skozi krožišče je projektirana cesta C-D ter priključek ceste A5.
Cesta C-D poteka vzdolž podaljška Mirnopeške ceste po robovih stavbnih otokov C in D. Med drevesi enostranskega drevoreda se na severni strani ceste C-D vrstijo parkirni žepi javnega parkirišča. V vzhodnem delu ob stavbnem otoku D sta predvidena odcepa D1 in D2. Jugovzhodno od drugega krožišča se med cestama A1 in A5 uredi javno parkirišče z dvostranskim parkiranjem.
Ob cestah se urejajo parkirni in manipulacijski prostori. Realizacija pozidave v stavbnih otokih C in D in zazidava do bodoče regionalne ceste – podaljška Mirnopeške ceste bo možna po kabliranju daljnovodov (II faza).
Normalni prečni profil cest A0, A1 je naslednji:
vozni pas 2 x 2,50 m                                       = 5 m
bankina 2 x 0,50 m                                         = 1 m
vmesni zeleni pas 2 x 1,50 m                               = 3 m
kol. steza+pločnik 2 x 1,50 m                              = 3 m
stranska zelenica 1 x 1,00 m                               = 1 m
                                                      NPP = 13 m
Normalni prečni profil cest A4, C, D je naslednji:
enostransko parkiranje                                  = 5,00 m
vozni pas 2 x 2,50m                                     = 5,00 m
vmesni zeleni pas 1 x 1 m                               = 1,00 m
enostranski pločnik 1 x 1,50 m                          = 1,50 m
bankina 1 x 0,50m                                       = 0,50 m
                                                     NPP =12,00m
Normalni prečni profil cest D1, D2 je naslednji:
vozni pas 2 x 2,50 m                                    = 5,00 m
enostranski pločnik 1 x 1,50 m                          = 1,50 m
stranska zelenica 1 x 4,00 m                            = 4,00 m
bankina 1 x 0,50m                                       = 0,50 m
                                                   NPP = 11,00 m

Normalni prečni profil cest A2, A5 je naslednji:
vozni pas 2 x 2,50 m                                    = 5,00 m
bankina 1 x 0,50 m                                      = 0,50 m
enostranski pločnik 1 x 1,50 m                          = 1,50 m
                                                    NPP = 7,00 m
16. člen
Vodovod
V območje se prepove umeščanje dejavnosti, ki potrebujejo večje količine tehnološke vode, kot jih dovoljuje hidravlični izračun za vodooskrbo celotnega območja.
Območje ureditvenega načrta je vezano na primarno vodovodno omrežje Novega mesta preko primarnega cevovoda PVC 160 x 10, ki poteka jugovzhodno od območja kasarn. Vodovodno omrežje cone se zanka in sicer od obstoječega priključka, ki ga je potrebno rekonstruirati. Vodovod poteka ob notranjih cestah, v bankini cest, 1 m od roba asfalta. Vse vode, razen priključnih, vodimo v javnih površinah. Primarni vodovod se dimenzionira na končno porabo z upoštevanjem požarne vode in možnosti povečanje porabe na zaposlenega. Uporabljajo se cevi PVC 160 x 10. Priključki na objekte se izvedejo iz alkaten cevi 6/4'’ ali s PVC 80, kolikor ima objekt vgrajeno notranje hidrantno omrežje. Priključek izvedemo preko kontrolnega vodomernega jaška. Priključevanje izvede JP Komunala Novo mesto. Vse vodovodne cevi se polagajo v jarek ob utrjenih poti javnega značaja. Minimalna globina polaganja je 1,20 m, zaradi vertikalnega križanja z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ.
17. člen
Kanalizacija
Kanalizacija se priključuje na obstoječo kanalizacijo, ki je zgrajena v območju kasarne ter nato naveže na javno kanalizacijsko omrežje. Izvede se jo v ločenem sistemu z odvodom fekalnih odpadnih voda v javno kanalizacijo na priključni jašek št. 1230 je na vhodu pri Intertob Novo mesto. Tehnološko vodo je prepovedano izpuščati v kanalizacijo. Dejavnosti, pri katerih se pojavlja tehnološka voda v večjih količinah morajo imeti lastni sistem čiščenja preko kontrolnega jaška v meteorno kanalizacijo vode z izpustom v potok. Meteorno vodo zaradi višinskih razmer ne priključujemo na obstoječo meteorno kanalizacijo in se preko novega izpusta odvaja v Bršljinski potok. Kanalizacijo vodimo po sredini cestišča, v poprečni globini 1,50, zaradi predvidenih križanj z ostalimi komunalnimi vodi in napravami. Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upoštevajo določila odloka o javni kanalizaciji (SDL, št. 10/94) in tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (SDL, št. 7/87).
18. člen
Fekalna kanalizacija
Fekalno kanalizacijo cone izvedemo v obliki krakov z zbirnim kanalom v cesti. Fekalni kanali potekajo po sredini cestišča v povprečni globini 1,50 m. Poleg njih se v vertikalnem zamiku ca. 0,50 m položijo cevi za meteorno kanalizacijo.
Pri dimenzioniranju kanalizacije se upošteva poraba vode zaradi tehnologije in št. zaposlenih, minimalni presek cevi 200. Kanalizacija mora biti vodonepropustna, minimalni padec cevi je 5 promilov ali 2 promila, v kolikor je zagotovljenjo spiranje cevi. Maksimalni padec cevi je lahko 60 promilov ali tudi več, v kolikor proizvajalec cevi jamči za kvaliteto.
19. člen
Meteorna kanalizacija
Meteorna kanlizacija je zasnovana enako kot fekalna, to je krakasto. Meteorne kanale vodimo po internih cestah vse do kanala MK0 in iztoka v Bršljinski potok. V tem območju so predvideni samo skladiščni prostori in take dejavnosti, kjer v tehnološkem postopku ni predvidena uporaba tehnoloških voda, ali dejavnosti, ki zagotavljajo čiščenje tehnološke vode skladno z Zakonom o vodah in jo lahko spuščajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode s parkirišč se obvezno odvaja v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob. Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije Ljubljana za opazovalno obdobje 6 let in sicer hidrometeorološke postaje Novo mesto.
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficiente odtoka:
– I = 0.10 za zelene površine, parke in vrtove,
– II = 0.70 za zazidane površine s tlakovanimi dvorišči in vrtovi (velja za strnjena naselja),
– III = 0.90 za tlakovane in asfaltirane površine.
20. člen
Elektrika
Območje je v bližini RTP Bršljin. Predvidi se postavitev nove trafo postaje ustrezne moči. 20 kv daljnovode se v obravnavanem območju v II. fazi izvedbe kablira. NNO in VNO se izvede v elektrokabelski kanalizaciji.
Elektroenergetsko omrežje v zazidalnem območju se izvede kombinirano in sicer se za glavni razvod ob cesti predvidi elektrokabelska kanalizacija iz PVC cevi 160. Število cevi je odvisno od planiranih potreb objektov, z upoštevanjem rezerve 2 cevi in javno razsvetljavo 1 cev. Od trafo postaje se posamezne kable najprej uvede v kanalizacijo, nato pa preko križnih jaškov zemeljsko do posameznih objektov. Upoštevamo, da se na en kabel priključuje največ pet objektov, tako da se od trafo postaje upošteva celoten kabel brez vmesne razdelilne omarice.
Dimenzioniranje trafo postaje
Za dimenzioniranje trafo postaje upoštevamo: v prvi fazi 630 kWA,20/0,4 kV in v drugi fazi 1000 kW.
Elektrokabelska kanalizacija
Elektrokabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi preseka 160. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. V hodniku za pešce se cevi zasipljejo 20 cm nad temenom s peskom 0-4, ter nato z gramozom. Cevi se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s pustim betonom. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost 40 m. Pri vsakem jašku se predvidi tudi svetilka.
Visoko napetostni razvod
Za EV VN se upošteva kabel XHP-49-A 3x (1x150/25 mm2). Kabel poteka od priključnega daljnovoda pri trafo postaji na RTP po kabelski kanalizaciji do trafo postaje ureditvenega načrta.
Nizkonapetostno omrežje
Za nizkonapetostno omrežje se upošteva kabel PP 41 A 4 x150 + 2,5 mm2. Kabli se izvedejo direktno iz trafo postaje in se priključujejo direktno na objekte. EV NN vodimo do posameznih odsekov v kabelski kanalizaciji, nato pa pod zemljo do posameznih objektov. Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami, se le tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Pri križanju z cevovodom je potrebno 1 m levo in desno od mesta križanja kabel zaščiti s PVC cevjo. Kabel polagamo v globino 0,80 m. Za mehansko zaščito se uporabljajo pri EV plastični ščitniki GAL. Za vizualno zaščito se uporabijo plastični trak z napisom “Pozor električni kabel” in smerni kamni z oznako “EK” postavljeni po detajlu vgradnje.
Javna razsvetljava
V območju ureditvenega načrta je predvidena klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojno oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov je 7 m.
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnem dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN 25 x mm.
21. člen
TK omrežje
TK omrežje se bo navezalo na ATC Novo mesto preko novega primarnega razvoda, ki bo potekal ob predvidenem optičnem kablu. Na križišču dostopne ceste z internim cestam se predvidi kabelski razdelilnik. Kabel vodimo ob levi strani ceste pod zemljo. Pred vsakim odcepom se predvidi kabelski delilnik kabelska razdelilna nadzemna omarica (KRO). Sekundarni razvod nato vodimo 1m od EV NN vse do priključnih omaric na objektih. Za vsak objekt predvidimo dva samostojna priključka. Skupaj 70 priključkov.
TK omrežje izvedemo pod zemljo kabelsko. Pri prehodih pod utrjenimi površinami se kabel zaščiti s PVC cevjo. Minimalni horizontalni odmik od ostalih komunalnih vodov in naprav mora biti 1 m, vertikalni odmik od drugih komunalnih vodov mora biti 0,30 m, tk kabel se pri tem zaščiti s PVC cevjo. Pri križanju z električnim kablom se TK kabel zaščiti z LTŽ cevjo.
22. člen
Plin
Plinovodno omrežje je izvedeno do lokalne ceste Novo mesto–cesta–Prečna pri objektih Krke Izolacije. Predvidi se razpeljava plinovodnega omrežja ob regionalni cesti po posebni študiji. Celotno območje ureditvenega načrta se priključuje na plinovodno omrežje Novega mesta. V območju se predvidi delovni tlak 1 bar, ki ga upoštevamo tudi v plinovodnem razvodu za območje cone. Primarni razvod plinovodnega omrežja ni predmet tega ureditvenega načrta. Plinovodno omrežje je projektirano v bankini cest, na nasprotni strani kot je projektirani vodovod. Pri projektiranju in izvedbi plinovoda se upošteva nemške predpise DVGW G 472 in sicer za polietilenske cevi. Plinovod se polaga v globino 1,50 m, tako da so mogoča izvennivojska križanja z ostalimi komunalnimi napravami.
23. člen
Odpadki
Komunalne odpadke se zbira v posebnih zabojnikih in se jih odvaža na komunalno deponijo v Leskovec. Lokacija zabojnikov mora imeti zagotovljen kamionski dostop.
Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin se zbira ločeno v okviru funkcionalnih zemljišč v posebnih zabojnikih in se redno odvažajo v nadaljnjo predelavo.
Kolikor bodo pri posameznih dejavnostih nastopili posebni odpadki, se le te rešuje skladno z veljavno zakonodajo. Posebni odpadki bodo začasno skladiščeni na z zakonom predpisanimi začasnimi skladišči, ki ga ureja vsak investitor posebej. Končna dispozicija odpadkov bo določena odvisno od vrste odpadka, skladno z republiškim konceptom razreševanja problematike posebnih odpadkov.
IV. VAROVANJE OKOLJA
24. člen
Pogoji za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Predlagane ureditve zagotavljajo že zaposlenim v območju izboljšanje bivalnega in delovnega okolja z uvajanjem zelenih površin, urejanjem komunalne infrastrukture in urejanjem dostopnosti objektov in naprav.
Obstoječa stanovanjska hiša na vstopu v območje, ki nima zagotovljenih z zakonom predvidenih bivalnih pogojev se odstrani in se sedanjim prebivalcem zagotovi nadomestna stanovanjska hiša izven območja ureditvenega načrta.
Predvidene ureditve so tako zasnovane, da so upoštevani zakonski normativi za ocenjene emisije v okolje. Ni predvidena posebna obremenitev odpadnih voda, ni potrebno predhodno čiščenje odpadnih voda, na parkirnih površinah bo odvodnjavanje izvedeno preko lovilcev olj in maščob, potrebni posebni ukrepi med gradnjo ali obratovanjem so izrecno navedeni in obvezni za investitorje.
25. člen
Varovanje naravne in kulturne dediščine
Obravnavana lokacija ni varovana temveč predstavlja zaključek in prehod urbanega tkiva v območje ostale rabe. Močno degradiran prostor se sanira z vzpostavljanjem območja zelenih otokov, zasajenih z izključno avtohtonim grmovnicam in drevesnim vrstam.
S primerno detajlno reliefno in vegetacijsko obdelavo mej območja se ohrani še nedegradiran krajinski vzorec vzhodno od območja.
26. člen
Pogoji za gradnjo: temeljenje in stabilnost tal
Vrednost dopustne obremenitve v apnencu je 500 kPa. Pri predlaganem načinu temeljenja posedkov praktično ni.
Zaradi geomehanskih značilnosti se teren smatra kot potresno stabilen, glede na potresno aktivnost spada območje v 8. stopnjo po MCS.
27. člen
Varstvo pred hrupom
Dejavnost v območju se praviloma opravlja v objektih, da ne bi povzročala dodatnega povečanega hrupa v okolico. Za hrup, ki ga bo povzročilo delo in promet na tlakovanih površinah se izvede zasaditev in protihrupna ograja ob vzhodnih mejah območja kompleksa betonarne proti potoku in stanovanjskim objektom.
Dodatno se izvede zasaditev ob parkirišču Tiskarne in Intertoba.
Za območje betonarne se predvidi posebni monitoring hrupa 2 leti po začetku obratovanja. V primeru ugotovljenih prekoračitev hrupa se investitorju naloži dodatna izvedba protihrupne zaščite, ki bo zagotovila popolno zaščito bližnjega prebivalstva pred prekomernim hrupom.
Pri projektiranju in izvedbi je investitor dolžan upoštevati veljavno zakonodajo:
– uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96),
– pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
28. člen
Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.
Za prašne delce, ki ga bo povzročilo delo in promet na tlakovanih površinah se izvede zasaditev ob vzhodnih mejah območja kompleksa betonarne proti potoku in stanovanjskim objektom. Dodatno se izvede zasaditev ob parkirišču Tiskarne in Intertoba.
Za območje betonarne se predvidi posebni monitoring za emisije prašnih delcev 2 leti po začetku obratovanja. V primeru ugotovljenih prekoračitev dovoljenih emisij se investitorju dodatno naloži izvedba zaščite tj. filtrov ali drugih tehnoloških ukrepov, ki bodo zagotovili popolno zaščito bližnjega prebivalstva pred emisijami prašnih delcev:
– uredba o emisiji snovi v zrak in nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 70/96).
Pri projektiranju in izvedbi je investitor dolžan upoštevati veljavno zakonodajo.
29. člen
Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je predvidena gradnja hidrantnega omrežja. Zunanja ureditev objekta mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter ustrezati tudi za potrebe gasilske intervencije. Do objektov morata biti zagotovljena dovoza iz dveh neodvisnih smeri. Intervencija bo možna z dvorišč in cest, zagotoviti je potrebno tudi druge pogoje in ukrepe, ki pomenijo preprečitev širjenja ali prenosa požara.
30. člen
Varstvo pri delu
– zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86),
– pravilnik o sredstvih za osebno varnost pri delu in osebni varstveni opremi (Uradni list SFRJ, št. 48/87),
– pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Uradni list SRS, št. 42/87).
31. člen
Ravnanje z odpadki
– odlok o ravnanju z odpadki na območju občine Novo mesto (SDL, št. 19/87 in 21/87 ter Uradni list RS, št. 29/91, 45/97),
– pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98),
– pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 85/98).
32. člen
Varstvo voda
Ni predvidena posebna obremenitev odpadnih voda, na parkirnih površinah bo odvodnjavanje izvedeno preko lovilcev olj in maščob, ni potrebno predhodno čiščenje odpadnih voda, ravno tako niso potrebni posebni ukrepi med gradnjo ali obratovanjem.
33. člen
Posebni ukrepi – monitoring
Zaradi delovanja betonarn se upravljalcem betonarn (Cestno podjetje Novo mesto) naloži obvezen monitoring – hrupa 2 leti po začetku obratovanja.
V primeru ugotovljenih prekoračitev hrupa se investitorju naloži izvedba dodatne protihrupne zaščite, ki bo zagotovila popolno zaščito bližnjega prebivalstva pred prekomernim hrupom: posebni monitoring za emisije prašnih delcev 2 leti po začetku obratovanja. V primeru ugotovljenih prekoračitev dovoljenih emisij se investitorju naloži izvedba dodatne zaščite tj. filtrov ali drugih tehnoloških ukrepov, ki bodo zagotovili popolno zaščito bližnjega prebivalstva pred emisijam prašnih delcev.
34. člen
Tolerance
Pri realizaciji tega projekta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih ugotovitev poiščejo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve.
Manjše spremembe pogojev gradnje se lahko opredelijo v izvlečku iz ureditvenega načrta, ki se izdela po naročilu lastnika zemljišča z upoštevanjem toleranc tega ureditvenega načrta.
Kolikor se v fazi projektiranja prometne in komunalne infrastrukture (idejni, PGD, PZI) ugotovi, da so možne boljše in racionalnejše rešitve, so dopustna odstopanja od določil tega UN, ki se opredelijo v izvlečku iz UN.
V. FAZNOST GRADNJE
35. člen
– I. faza: gradnja nadomestne stanovanjske hiše,
komunalna ureditev primarne infrastrukture,
komunalna ureditev stavbnega otoka A,
ureditve obstoječih objektov in gradnja
novih na komunalno urejenih zemljiščih,
izvedba protihrupne zaščite na vzhodni meji
območja;
– II. faza: priprava zemljišča in komunalna ureditev za
stavbne otoke B, C in D,
gradnja v stavbnih otokih B, C in D.
Gradnja se izvaja tako, da širša okolica med izgradnjo ne bo motena.
VI. PREHODNE DOLOČBE
36. člen
Izgradnja komunalnih naprav
Zemljišča je potrebno opremiti v skladu z določili zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97). Sorazmerni deleži stroški izgradnje komunalnih naprav bremenijo investitorje in lastnike zemljišč na območju urejanja.
37. člen
Po izgradnji komunalnih naprav, takoj po pridobitvi uporabnih dovoljenj oziroma še pred uporabo le-teh, morajo pristojne komunalna podjetja zgrajene komunalne naprave prevzeti v upravljanje.
38. člen
Investitorji lokacij so fizične ali pravne osebe, ki si na javnem razpisu pridobijo lastninsko pravico stavbnih zemljišč.
Za vse gradnje, novogradnje in prenove, se izdela izvleček iz ureditvenega načrta, ki mora izhajati iz določil tega ureditvenega načrta in mora imeti naslednjo vsebino:
1. Splošni podatki
– naslov: Izvleček iz ureditvenega načrta – za poseg: ....................
– št. izvlečka iz ureditvenega načrta
– datum izdelave izvlečka
– investitor
– objekt
– ureditvene enota
– parcelna številka, katastrska občina
2. Izjave
– izjava izdelovalca o registraciji podjetja z ostalimi podatki
– izjava o varstvu pred požarom
– izjava o varstvu pred hrupom
3. Soglasja
Zaradi odprtosti pogojev je potrebno pridobiti ponovno soglasja, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, za vsak posamezni primer posebej.
4. Urbanistična ureditev
– opis nameravanega posega
– opis izhodišč ureditvenega načrta
– opis arhitektonske rešitve objekta
– opis zunanje ureditve
– podrobnejše rešitve glede tehničnih značilnosti posega
5. Opis in rešitve v zvezi z vplivi načrtovanega posega na okolje
6. Grafične priloge
1. Kopija katastrskega načrta z vrisom območja
2. Smiselno izbrani izseki iz ureditvenega načrta
3. Arhitektonsko zazidalna situacija z zunanjo ureditvijo parcele
4. Zbirna situacija komunalnih naprav s priključnimi mesti za lokacijo
5. Parcelacijski načrt z določitvijo funkcionalnega zemljišča
Elementi so podani numerično v državnem koordinatnem sistemu.
6. Idejna zasnova objekta: tlorisi, fasade, prerezi
39. člen
Rušitve objektov
Pred predvideno gradnjo se v celoti odstrani obstoječa stanovanjska hiša s pomožnimi objekti na vstopu v kompleks Livada na zemljišču parc. št. 578/2, 578/15, k.o. Bršljin, izvede se nadomestna stanovanjska hiša izven območja obrtno industrijske cone.
Nedovoljena gradnja ob objektu št. 9. se v celoti odstrani.
40. člen
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se primerno vzdržujejo.
41. člen
Za obstoječe objekte in dejavnosti v stavbnem otoku A, je možno pridobiti dovoljenja pred izgradnjo dokončne komunalne infrastrukture.
VII. KONČNE DOLOČBE
42. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, enota Novo mesto.
43. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto.
44. člen
Po sprejemu tega ureditvenega načrta za to območje prenehajo veljati določbe odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95 35/97, 40/98 in 38/99).
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-01-2/97-1910
Novo mesto, dne 15. julija 1999.
Župan
Mestne občine Novo mesto
Anton Starc, dr. med. l. r.