Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/1999 z dne 27. 8. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/1999 z dne 27. 8. 1999

Kazalo

3504. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Gornji Petrovci, stran 9100.

Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 in 26/97), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, in 66/93, 35/97), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 39/98) in 7. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 3. izredni seji dne 29. 7. 1999 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Gornji Petrovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Občine Gornji Petrovci opredeli način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ter določijo pogoji in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki med drugim obsegajo pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanji prostorov za grobove v najem.
3. člen
Pokopališče je komunalno-sanitarni objekt, katerega lastnica je občina oziroma krajevne skupnosti ali verska skupnost.
Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja pokopališča ne sme biti močvirnato. Ravno tako ne sme meteorna oziroma podtalna voda iz tega področja vplivati na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
4. člen
V Občini Gornji Petrovci so naslednja pokopališča: Adrijanci, Boreča – evangeličansko, katoliško pri Sveti Ani, Gornji Petrovci – evangeličansko, katoliško pri Nedeli, Košarovci, Križevci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje.
Vas Kukeč in vas Panovci imata svoje pokopališče v Občini Moravske Toplice, v k.o. Kančevci.
Vas Trdkova iz Občine Kuzma ima skupno pokopališče v Martinju.
5. člen
Pokopališče ima pokopališki okoliš z območja, katerega se praviloma pokopavajo umrli.
Okoliš predstavlja območje posamezne KS.
6. člen
Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da žele biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
Neidentificirana trupla se pokopljejo na najbližjem pokopališču.
7. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča občinski svet na predlog župana, oziroma posameznega sveta KS – po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvene inšpekcije.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
8. člen
Umrli leži v mrliški veži, razen v primerih, ki jih določa 5. člen zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84).
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenim vozilom s katerim razpolaga izvajalec.
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
9. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
10. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je poteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu s katerim se dogovori o vseh pokopaliških storitvah.
11. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
12. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je določeno v 36. členu tega odloka.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega organa.
Občan oziroma svojci umrlega lahko izbirajo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
13. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
14. člen
Pokopi so vsak dan.
Uporabo vežice določa občina skupaj z vaškim odborom.
III. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
15. člen
Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti oziroma dokazilo o prijavi smrti matičarju.
16. člen
Na pokopališču v Občini Gornji Petrovci se opravljajo pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med upravljalci in svojci pokojnika.
17. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov oziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in pravilnika o poteku pogrebnih svečanosti.
18. člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci.
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb.
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
19. člen
Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
20. člen
Vse krajevne skupnosti morajo imenovati odbore, ki skrbijo za organizacijo pogrebnih svečanosti v skladu s prvim odstavkom 18. člena.
21. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega voza ali odra. Če sodeluje v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko verski obred, poslovilni govori predstavnikov sosedov ter društev.
22. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču.
Na željo pokojnika ali njegovih sorodnikov se lahko opravi verski obred od mrliške vežice v cerkev in nato do groba.
23. člen
Razpored v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednji: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava žalnim trakom, nato pa križ, za njim pa prapori oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih oblikovanj in priznaj godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika, najožji svojci pokojnika in za njim ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro.
24. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi na grob. Ob grobu se zvrstijo: svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledijo še poslovilni govori predstavnikov krajevne skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev ter verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
25. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli ob pozdravu zastav in praporov pokojnika.
Pri tem mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
26. člen
Najkasneje pol ure po končanem pogrebu je dolžan upravljalec pokopališča grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
IV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
27. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je; vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi se lahko opravljajo le v soglasju izvajalca javne službe.
28. člen
Izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti;
– ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– skrb za urejenost in vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem ali zakup in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter mrliški vežici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliških vežic in njenega funkcionalnega zemljišča,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn na pokopališčih.
29. člen
Izvajalec je dolžan zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževnaje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje in proti v območju pokopališča,
– zadrževalnik vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča.
30. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Izvajalec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa občina ali po njenem pooblastilo izvajalec skladno z določbami četrtega odstavka 45. in 46. člena.
V. UREJANJE POKOPALIŠČA
31. člen
Urejanje pokopališč obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne vrste grobov, prekope grobov in opustitev pokopališča.
Najpogostejša dela pri urejanju pokopališča so:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
32. člen
Pokopališče mora biti ustrezno ograjeno (zid, ograja, živa meja). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini pokopališča na urejenem parkirnem prostoru.
33. člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj čuvanja oziroma na kraj upepelitve ali pokopa je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali prepeljati tudi na drug krajevno običajen način.
34. člen
Kolikor je mrliška vežica sestavni del pokopališča, se posmrtni ostanki umrlih obvezno prenesejo vanjo in tam čuvajo do pokopa.
Če mrliške vežice na pokopališču ni, se lahko posmrtni ostanki umrlih čuvajo na krajevno običajen način.
35. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
36. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina (dolžina in širina), kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– klasični grobovi (enojni, družinski),
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupno grobišče.
Gradnja grobnic na pokopališču je dovoljena s poprejšnjim soglasjem upravljalca, v velikosti družinskega groba.
37. člen
Kot grobišča označujemo kostnice, prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter vojni in izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla najemna pogodba. Za skupna grobišča skrbi Občina Gornji Petrovci.
38. člen
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad krsto najmanj 1,50 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m.
39. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Kolikor se žara shrani v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
Površino, mesto in obliko žarnega groba določi upravljalec pokopališča v skladu z načrtom pokopališča.
40. člen
Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja.
Prekopi v takih primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo +5°C. Izjeme so le izkopi na zahtevo pravosodnih organov.
41. člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žare s pepelom umrlih. V času pokopa se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob nad nazadnje pokopano krsto.
Pokopavanje v tuj grob brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora ni dovoljeno.
Odpiranje grobov pred rokom določenih v drugem odstavku tega člena je dopustno le z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka.
42. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve za komunalne zadeve pristojnega upravnega organa občine.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V odločitvi mora biti določeno:
– kdo upravlja opuščeno pokopališče,
– pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov,
– pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov,
– plačilo stroškov preureditve in prenosa.
Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje.
Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občinski organ pred izdajo odločitve pridobiti dovoljenje pristojnega resorja pri Ministrstvu za okolje in prostor.
43. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10. letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov v druge namene pa šele po 30. letih od zadnjega kopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
VI. ODDAJA GROBNEGA PROSTORA V NAJEM
44. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno število in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
45. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se po preteku mirovalne dobe pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe mora izdajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšali.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba pooblastilu izvajalec pokopališča.
46. člen
Izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnem opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča ali groba,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
47. člen
Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti, določenih v pogodbi, ga upravljalec pokopališča pozove, da jih izpolni v roku enega leta. Če po določenem roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljalec prenese posmrtne ostanke v skupno grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
48. člen
Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni.
Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora.
Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu.
Postavljajo se lahko le s soglasjem upravljalca.
Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanje državljanov.
49. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen.V takem primeru se ukrepa v skladu s 47. členom.
50. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
Višino najemnine določi s posebnim sklepom občinski svet na predlog upravljalca pokopališča.
Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in naprav.
VII. DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA IN NAJEMNIKA
51. člen
Upravljalec pokopališča:
– deluje v skladu z veljavnimi pravilniki,
– ugotavlja pravilnost dokumentov, ki so osnova za pokop,
– vodi finančno poslovanje pokopališča,
– v soglasju s pristojnim organom določa cene za najem grobov in druge pokopališke storitve,
– oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– daje soglasja za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
– opravlja pokope in prekope,
– opravlja redno vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu. Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama,
– opravlja investicijska dela na podlagi sklepa župana ali sklepa KS,
– določa mesto, dan in uro pokopa,
– skrbi za red in snago v mrliški vežici,
– sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom,
– pri pokopu ali prekopu ustrezno zavaruje sosednje spomenike,
– pri prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan oziroma ravna v skladu s predpisi.
52. člen
Najemnik je dolžan:
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– dostaviti upravljalcu ustrezne mrliške dokumente,
– prijaviti upravljalcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom,
– skrbeti in vzdrževati grob v smislu 49. in 50. člena tega odloka.
VIII. UPRAVLJANJE
53. člen
Za izvajane pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko lastnik pokopališča z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o upravljanju.
54. člen
Izvajalec pogrebne dejavnosti lahko določena dela, ki se nanašajo na pokopališke in pogrebne dejavnosti, na podlagi pod izvajalske pogodbe, odda ustreznemu podizvajalcu.
55. člen
Izvajanje del, ki se urejajo na podlagi pogodb o upravljanju in koncesijskih pogodb se predvsem nanaša na urejanje pokopališč, pokopališke storitve, na pokopališču in pogrebno dejavnost izven pokopališča.
56. člen
Urejanje pokopališč se predvsem nanaša na:
– čiščenje in odstranjevanje snega,
– košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
57. člen
Pokopališke storitve so predvsem:
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– prva ureditev groba,
– izvajane pokopališke dežurne službe,
– druge pokopališke storitve.
58. člen
Pogrebne dejavnosti, ki se izvajajo praviloma izven pokopališča:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih in zakupnih pogodb.
59. člen
V primerih iz 54., 55. in 61. člena mora biti izvajalec, kateri je prevzemnik pogodbenih del, pravna ali fizična oseba, ki je registrirana in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje del, pokopališke ali pogrebne dejavnosti.
60. člen
Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz tega odloka.
Koncesionarji so izbrani na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem aktu v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. Pristojen organ izbere koncesionarja, s katerim sklene predstavnik lastnika pokopališča (župan) koncesijsko pogodbo.
Dela iz 56. člena tega odloka pa bo opravljala režijska služba Občine Gornji Petrovci.
61. člen
Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz:
– najemnin za grobne prostore,
– prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja,
– sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe,
– drugih sredstev.
IX. DRUGI DOLOČBI
62. člen
Upravljalec pokopališča in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
63. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka oziroma javne službe opravlja občinska služba Občine Gornji Petrovci. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka pa pristojna državna inšpekcija.
X. KAZENSKA DOLOČBA
64. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če ravna v nasprotju z 26. členom.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 27. člena.
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
65. člen
Z dnevom sprejeta tega odloka, za Občino Gornji Petrovci preneha veljati odlok o pokopališkem redu bivše Občine Murska Sobota.
66. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 2127/99
Gornji Petrovci, dne 29. julija 1999.
Župan
Občine Gornji Petrovci
Franc Šlihthuber l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti