Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/1999 z dne 29. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/1999 z dne 29. 7. 1999

Kazalo

2880. Odredba o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju, stran 7688.

Na podlagi petega odstavka 92. člena in 93. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) minister za šolstvo in šport izdaja
O D R E D B O
o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
1. člen
Ta odredba določa smer in stopnjo strokovne izobrazbe, ki jo morajo ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev imeti učitelji splošnoizobraževalnih predmetov, laboranti, knjižničarji in svetovalni delavci v izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja.
2. člen
V tej odredbi je kot smer strokovne izobrazbe določen študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), pri posameznih predmetih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje.
3. člen
S to odredbo se določajo tudi predmeti, pri katerih se za strokovne delavce zagotavljajo programi stalnega strokovnega spopolnjevanja.
Predmeti in programi iz prejšnjega odstavka so navedeni v prilogi, ki je sestavni del te odredbe.
Strokovni delavci se spopolnjujejo v skladu s pravilnikom o stalnem strokovnem spopolnjevanju.
4. člen
Če je v tej odredbi pri posameznih predmetih naveden dvopredmetni študijski program, je ta ustrezen ne glede na to, na katerem mestu je predmet naveden.
UČITELJI IN LABORANTI V NIŽJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU
5. člen
1. Slovenščina
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenščine.
2. Italijanščina
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanščine.
3. Madžarščina
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarščine.
4. Angleščina
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleščine.
5. Nemščina
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemščine.
6. Strokovno računstvo
Učitelj strokovnega računstva je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni študijski program iz praktične matematike ali enopredmetni oziroma dvopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike.
Učitelj strokovnega računstva je lahko tudi, kdor izpolnjuje izobrazbene pogoje za strokovnoteoretični predmet v programu, v katerem poučuje, in je imel v študijskem programu najmanj 100 ur matematike.
7. Družboslovje
Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije, zgodovine ali sociologije.
8. Naravoslovje
Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije, fizike ali kemije ali univerzitetni študijski program iz biokemije ali kemijskega inženirstva ali visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz kemijske tehnologije.
Laborant pri naravoslovju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri pouku: biologije, kemije ali fizike.
Pogoji so določeni v 13., 14. in 15. točki 7. člena odredbe.
9. Športna vzgoja
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.
UČITELJI IN LABORANTI V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU
6. člen
(dualni sistem in šolska organizacija)
1. Slovenščina
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenščine.
2. Italijanščina
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanščine.
3. Madžarščina
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarščine.
4. Angleščina
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleščine.
5. Nemščina
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemščine.
6. Matematika
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni študijski program iz praktične matematike ali enopredmetni oziroma dvopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike.
Učitelj matematike je lahko tudi, kdor izpolnjuje izobrazbene pogoje za strokovnoteoretični predmet v programu, v katerem poučuje, in je imel v študijskem programu najmanj 150 ur matematike.
7. Umetnost
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa glasba, je lahko kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije.
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa likovno snovanje, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina, je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine.
8. Družboslovje
Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije, zgodovine ali sociologije.
9. Naravoslovje
Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije, fizike ali kemije ali univerzitetni študijski program iz biokemije ali kemijskega inženirstva ali visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz kemijske tehnologije.
Laborant pri naravoslovju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri pouku: biologije, kemije ali fizike.
Pogoji so določeni v 13., 14. in 15. točki 7. člena odredbe.
10. Športna vzgoja
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.
UČITELJI IN LABORANTI V SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU – TEHNIŠKEM IN DRUGEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU IN POKLICNO-TEHNIŠKEM IZOBRAŽEVANJU
7. člen
1. Slovenščina
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenščine.
2. Italijanščina
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanščine.
3. Madžarščina
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarščine.
4. Angleščina
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleščine.
5. Nemščina
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemščine.
6. Umetnost
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa glasba, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije.
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa likovno snovanje, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina, je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine.
7. Matematika
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike.
8. Geografija
Učitelj geografije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije.
9. Zgodovina
Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz zgodovine.
10. Sociologija
Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz sociologije.
11. Psihologija
Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije.
12. Filozofija
Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal univerzitetni enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz filozofije.
13. Fizika
Učitelj fizike je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
Laborant pri fiziki je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni srednješolski program elektrotehnik ali strojni tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.
14. Kemije
Učitelj kemije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije ali univerzitetni študijski program iz kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije ali biokemije.
Laborant pri kemiji je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni srednješolski program kemijski tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur kemije oziroma drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja.
15. Biologija
Učitelj biologije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.
Laborant pri biologiji je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja.
16. Športna vzgoja
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.
17. Informatika
Učitelj informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, računalništva z matematiko, matematike – smeri računalništvo z matematiko, uporabne matematike, organizacije dela – smer organizacijska informatika, ekonomije – informacijsko-upravljalska smer, sociologije – smer družboslovna informatika ali matematike in računalništva.
Učitelj informatike je lahko tudi, kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in opravil ustrezen študijski program za izpopolnjevanje iz informatike (računalništva).
DRUGI STROKOVNI DELAVCI V NIŽJEM IN SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU, TEHNIŠKEM IN DRUGEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU TER POKLICNO-TEHNIŠKEM IZOBRAŽEVANJU
8. člen
1. Knjižničar
Knjižničar je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz bibliotekarstva.
Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja splošnoizobraževalnih ali strokovnoteoretičnih predmetov in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.
2. Svetovalni delavci
Svetovalni delavec je lahko psiholog, ki je končal univerzitetni študijski program iz psihologije, pedagog, ki je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike, socialni delavec, ki je končal visokošolski strokovni študijski program iz socialnega dela, socialni pedagog, ki je končal univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike, ali defektolog, ki je končal univerzitetni študijski program iz defektologije.
3. Organizator izobraževanja odraslih
Organizator izobraževanja odraslih je lahko, kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program.
9. člen
Strokovni delavci, ki nimajo opravljenih s to odredbo predpisanih študijskih programov za izpopolnjevanje, jih morajo opraviti v petih letih od uveljavitve te odredbe.
10. člen
Učitelji, laboranti, svetovalni delavci, knjižničarji in organizatorji izobraževanja odraslih, ki so do uveljavitve te odredbe izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v programih in za predmete, ki jih ureja ta odredba, lahko še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost tudi po uveljavitvi te odredbe.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka morajo imeti učitelji predmetov, pri katerih je predpisan študijski program za izpopolnjevanje, opravljene te programe v skladu z 9. členom odredbe.
11. člen
Ne glede na določbe te odredbe je ustrezna tudi izobrazba pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri.
12. člen
Z dnem uveljavitve te odredbe se prenehajo uporabljati določbe sklepa o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 in 68/95), ki se nanašajo na programe dveletnih in triletnih poklicnih šol ter programe štiriletnih tehniških in drugih strokovnih šol.
13. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 603-58/99
Ljubljana, dne 21. julija 1999.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport