Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/1999 z dne 23. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/1999 z dne 23. 7. 1999

Kazalo

2808. Navodilo o dopolnitvah navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje slinavke in parkljevke (Aphtae epizooticae), stran 7567.

Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
N A V O D I L O
o dopolnitvah navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje slinavke in parkljevke (Aphtae epizooticae)
1. člen
V 4. členu navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje slinavke in parkljevke (Aphtae epizooticae) (Uradni list RS, št. 30/99) se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Posebni ukrepi v primeru suma bolezni na klavnici so navedeni v prilogi III tega navodila.«.
2. člen
Doda se nov 15. člen, ki se glasi:
»Izvedbeni načrt ukrepov v primeru izbruha slinavke in parkljevke je določen v prilogi IV tega navodila.«.
3. člen
Dodata se prilogi III in IV, ki sta kot sestavni del tega pravilnika objavljeni skupaj z njim.
4. člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-01-10/98-1
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Priloga III

Ukrepi v primeru suma bolezni na klavnici

Če se na bolezen posumi na klavnici, je strokovni veterinarski
delavec pooblaščene veterinarske organizacije dolžan nemudoma
obvestiti VURS, VIS in do prihoda strokovne skupine s pisnim
strokovnim navodilom določiti naslednje ukrepe:

- prepoved izstopa vsem osebam in živalim, ki se trenutno
nahajajo na klavnici,

- prepoved vstopa na klavnico vsem nepooblaščenim osebam in vsem
živalim,

- prepoved prometa z živili, surovinami in odpadki, krmo ter z
drugimi predmeti, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen in

- DDD.

Priloga IV

      Načrt ukrepov v primeru pojava slinavke in parkljevke
                     za Republiko Slovenijo

Ta dokument vsebuje načrt ukrepov v primeru pojava slinavke in
parkljevke, ki so bili izdelani za Republiko Slovenijo.

Vsebina:

1. Zakonska pooblastila

2. Finančne določbe

3. Shema delovanja služb v primeru izbruha SIP

4. Državno središče za nadzor bolezni

5. Nadzor na lokalni ravni

6. Strokovna (epizootiološka) skupina za SIP

7. Kadrovski viri

8. Stalna navodila

9. Diagnostični laboratoriji

10. Cepljenje v nujnih primerih

11. Programi za usposabljanje

12. Obveščanje in osveščenost o bolezni


1. Zakonska podlaga

1.1. Zakonsko podlago za nadzor nad slinavko in parkljevko (v
nadaljnjem besedilu: SIP) predstavljajo:

- zakon o veterinarstvu (ZVet, Uradni list RS, št. 82/94, 21/95
in 16/96),

- pravilnik o razvrstitvi živalskih kužnih bolezni, določitvi
načina in postopka obveščanja ter določitvi laboratorijskih
testov in metod (Uradni list RS, št. 34/96 in 54/96 - v
nadaljnjem besedilu: pravilnik) in

- navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje
slinavke in parkljevke (Uradni list RS, št. 30/99 - v nadaljnjem
besedilu: navodilo).

1.2. Zakonska podlaga za ukrepanje v primeru SIP:

1.2.1. Pokončevanje okuženih živali in tistih, ki so bile v stiku
z njimi ter plačilo odškodnine

ZVet in njegovi podzakonski predpisi dajejo ministru za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu:
minister) pooblastila, da odredi pokončanje vseh parkljarjev v
okuženem območju in njihovo neškodljivo uničenje.

Republika Slovenija mora zagotoviti imetniku živali odškodnino za
živali, ki so bile pokončane ali zaklane ter za predmete in
surovine, ki so bili poškodovani, uničeni ali pokvarjeni pri
uresničevanju ukrepov za zatiranje kužnih bolezni, razen če se je
bolezen pojavila pri uvozu ali med karanteno.

1.2.2. Obveščanje o sumu o SIP, veterinarsko-sanitarni ukrepi na
okuženem gospodarstvu, uničevanje trupel, kontrola gibanja

Navodilo in pravilnik zahtevata od rejca živali, da ob sumu na
SIP o tem nemudoma obvesti veterinarsko organizacijo, ki opravlja
osnovno veterinarsko dejavnost, zagotovi zapiranje živine, omeji
gibanje živali, odnašanje živalskih proizvodov in drugih
predmetov, s katerimi bi se bolezen lahko prenesla in zagotovi,
da nihče od ljudi ne zapusti oziroma da nihče ne prihaja na
sumljivo gospodarstvo.

Če pooblaščena veterinarska organizacija s kliničnim pregledom
potrdi sum, da se je pojavila SIP, je dolžna v skladu z navodilom
in pravilnikom:

- odrediti blokado okuženega gospodarstva,

- odrediti označitev okuženega gospodarstva,

- obvestiti pristojne.

Veterinarski inšpektor odredi ukrepe v skladu z navodilom,
vključno s pokončanjem živali ter neškodljivim odstranjevanjem
živalskih trupel.

1.2.3. Določitev okuženega in ogroženega območja

Navodilo določa, da veterinarski inšpektor po navodilih Državnega
središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) in
strokovne skupine za SIP z odločbo določi meje okuženega območje
s polmerom najmanj 3 km od vira okužbe in meje ogroženega območja
s polmerom najmanj 10 km od vira okužbe in določa potrebne
ukrepe, ki jih je na teh območjih potrebno izvesti.

1.2.4. Cepljenje

V navodilu je predvideno, da v primeru nevarnosti nenadzorovanega
širjenja bolezni minister lahko predpiše zaščitno cepljenje za
SIP dovzetnih živali.

1.2.5. Pomoč policije

Veterinarski inšpektorji imajo na podlagi ZVet pooblastilo, da v
nujnih primerih zahtevajo pomoč policije in civilne zaščite.


2. Finančne določbe

Iz proračuna Republike Slovenije se krijejo v skladu z določbami
ZVet in navodila naslednji stroški:

- za dodatno osebje, ki ga zaposli Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), če je
zaradi zatiranja bolezni to potrebno;

- za manjšo opremo in potrošno blago, ki se uporabljajo pri
zatiranju SIP;

- za pokončanje, uničenje trupel in kontaminiranega materiala ter
zdravstveno oskrbo;

- za izplačilo odškodnin;

- za cepljenje v nujnih primerih.


3. Shema delovanja služb

3.1. Minister pooblašča na podlagi določb ZVet za vodenje
strategije ukrepov direktorja Veterinarske uprave RS (v
nadaljnjem besedilu: VURS), ki je obenem tudi vodja DSNB.

3.2.

Ime in naslov središča:  MKGP, Veterinarska uprava
                         Republike Slovenije
                         PARMOVA 53;
                         1000 LJUBLJANA
Telefon:                 +386 61 300 13 00
Telefaks:                +386 61 133 52 08,
                         136 32 14
Elektronska pošta:       vurs@gov.si

V primeru izbruha bolezni bo središče usklajevalo državno
strategijo po okvirnih navodilih direktorja VURS.

Veterinarski inšpektor je odgovoren za nadzor SIP (okuženih
gospodarstev in omejitev na ozemlju območne enote).

                     Minister za kmetijstvo

                                -

                 Direktor Veterinarske uprave RS

                                -

   Državno središče za nadzor bolezni  ® Veterinarski inštitut
            (DSNB)                          Slovenije

                                -

              Območna enota veterinarske inšpekcije

                                -

          Območna enota Veterinarskega zavoda Slovenije


4. Državno središče za nadzor bolezni

Direktor VURS je ob podpori DSNB odgovoren za:

- dajanje navodil lokalnim središčem za nadzor bolezni,

- stike z diagnostičnimi laboratoriji,

- pripravljanje finančnih določb za načrte ukrepov,

- prirejanje programov usposabljanja in imenovanje osebja za
programe usposabljanja,

- prirejanje akcij za prosvetljevanje o bolezni,

- usmerjanje državne strategije v primeru izbruha bolezni,

- razporejanje osebja in sredstev v lokalna središča za nadzor
bolezni,

- določanje okuženih in ogroženih območij,

- po potrebi svetovanje ministru v zvezi z zaprtjem mejnih
prehodov,

- naročanje cepiv in določanje območij cepljenja,

- pogajanja o finančnih določbah v nujnih primerih za pokritje
stroškov, povezanih z epizootijo,

- stike z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, Kmetijsko-
gozdarsko zbornico in kmetijsko-pospeševalno službo ter mediji,

- poročanje Mednarodnemu uradu za kužne bolezni (OIE),

- stike z Evropsko komisijo.


5. Nadzor na lokalni ravni

5.1. Za pripravljenost in nadzor SIP na lokalni ravni je
odgovoren veterinarski inšpektor v sodelovanju z epizootiologom
območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: VZS), ki delujeta med drugim tudi v lokalnem središču
za nadzor bolezni. Vsako lokalno središče vodi doktor
veterinarske medicine, ki ga določi vodja DSNB. Vodja lokalnega
središča je odgovoren vodji DSNB. Organiziranih je 12 območnih
enot veterinarske inšpekcije in 9 območnih enot VZS.

5.2. V primeru izbruha lahko direktor VURS ustanovi začasno
središče za nadzor bolezni na kraju izbruha bolezni.

5.3. Območne enote VZS so opremljene s potrebno opremo in imajo
ustrezne zaloge, da se lahko nemudoma odzovejo na izbruh bolezni.
Zaloge bodo po potrebi dopolnjene iz osrednje zaloge.

5.4. V nujnih primerih se lahko nabava nujne opreme s pogodbo
uredi tudi prek zasebnih podjetij.

5.5. Odgovornosti območne enote veterinarske inšpekcije in
območne enote VZS v skladu z zakonskimi pooblastili zajemajo:

- ohranjanje osveščenosti o bolezni in pripravljenosti na
njihovem ozemlju,

- izvajanje aktivnosti za osveščanje o bolezni,

- izvajanje vaj pripravljenosti na bolezen in sodelovanje v njih,

- vzdrževanje povezave z Veterinarskim inštitutom Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: VIS) za diagnostiko glede izročanja in
prevoza vzorcev,

- vzdrževanje povezave s policijo, kmetijskimi in trgovskimi
organizacijami, sejmi, trgi, klavnicami in kafilerijami,

- usmerjanje in izvajanje lokalne strategije nadzora v primeru
izbruha bolezni,

- priprava epizootioloških raziskav skupaj s strokovno skupino za
SIP in prevoz vzorcev v diagnostične laboratorije,

- povezava z državnim središčem za nadzor bolezni, da se določi
obseg okuženih in ogroženih območij,

- povezava s policijo, da se osami okuženo gospodarstvo ter
poskrbi za nadzor prometa in vseh oblik zbiranja,

- nadzor nad omejitvijo gibanja in nad vsemi ostalimi ukrepi in
postopki na okuženem gospodarstvu, vključno z ocenjevanjem,
pokončanjem in uničenjem okuženih živali ter živali, ki so bile z
njimi v stiku,

- razkuževanje in čiščenje na okuženem gospodarstvu in drugod v
okuženem in ogroženem območju,

- urejanje odškodnin za lastnike živali,

- nadzor v gospodarstvih z živino v okuženem in ogroženem
območju. Vsa gospodarstva, za katera se meni, da predstavljajo
posebno tveganje, se pregleda v skladu s priporočili strokovne
(epizootiološke) skupine,

- pri izvajanju cepljenja v nujnih primerih angažiranje
izvajalcev cepljenja.

5.6. Tudi drugi organi imajo svoje odgovornosti v primeru
izbruha.

Policija, vojska, civilna zaščita - pomagajo pri zavarovanju
okuženega gospodarstva in pri omejitvah gibanja.

5.7. V lokalnem središču za nadzor bolezni deluje:

3-5 doktorjev veterinarske medicine,

3-5 veterinarskih tehnikov,

5 administrativnih delavcev.

Enote vodijo doktorji veterinarske medicine. V primeru izbruha
bolezni lahko vodja središča v povezavi z DSNB angažira tudi
drugo osebje. Osebje je vedno pripravljeno za odziv na nujne
primere.

5.8. Lokalna središča za nadzor bolezni zagotavljajo podporo
strokovni skupini za SIP pri izvajanju preiskav in se povezujejo
s to skupino, da določijo lokalno strategijo za nadzor bolezni.


6. Strokovna (epizootiološka) skupina za SIP

6.1. DSNB in VIS ustanovita posebno strokovno skupino, ki je
sestavljena iz strokovnjakov, ki so posebej usposobljeni na
področju epizootiologije.

6.2. Veterinarji z vsakega območja se na specialističnih tečajih
v Sloveniji in tujini usposabljajo v vseh vidikih SIP s posebnim
poudarkom na epizootiologiji.

6.3. V primeru pojava bolezni se strokovno skupino nemudoma
mobilizira in pošlje na teren. Primarna naloga skupine je
državnim in lokalnim središčem za nadzor bolezni priskrbeti
popolno poročilo o pojavu, morebitnem izvoru in možnostih za
širjenje bolezni.

Skupaj z osebjem lokalnega središča zbirajo vse dodatne
diagnostične vzorce, ki jih pošiljajo VIS, in če je tako
odločeno, prek njega Svetovnemu referenčnemu laboratoriju za SIP
v Veliki Britaniji.

Skupina bo svetovala tudi glede čiščenja in razkuževanja ter
uničevanja trupel.

6.4. Člani strokovne skupine sodelujejo v programih usposabljanja
za osebje po območnih enotah.


7. Kadrovski viri

7.1. DSNB vodi seznam oseb, ki jih je mogoče angažirati v primeru
pojava SIP.

7.2. Strokovna skupina, ki ima izkušnje s postopki za zatiranje
SIP (oziroma ima izkušnje s SIP), je naslednja:

- specialist virološkega laboratorija, VIS,

- specialist oddelka za bolezni prežvekovalcev oziroma prašičev,
VIS,

- vodja oddelka za epizootiologijo, VZS,

- meteorolog Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, Ljubljana,

- doktorji veterinarske medicine z izkušnjami na področju nadzora
SIP:

- veterinarski inšpektor,

- epizootiolog VZ0,

- doktor veterinarske medicine, ki opravlja osnovno veterinarsko
dejavnost.


8. Stalna navodila

Izvod delovnega priročnika za SIP za veterinarje bo izdala
Veterinarska uprava Republike Slovenije.


9. Diagnostični laboratorij

9.1. Diagnostični laboratorij za SIP je:

Veterinarski inštitut Slovenije
Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo
Virološki laboratorij
Ljubljana

9.2. Laboratorij lahko izvaja hitro diagnostiko SIP: test ELISA,
za dokaz antigenov A, O, C, SAT1, SAT2, ASIA, VBP-vezikularna
bolezen prašičev

9.3. Laboratorij je opremljen in usposobljen za serološke
preiskave v manjšem merilu.


10. Cepljenje v nujnih primerih

10.1. Banka koncentriranega antigena SIP je v rokah komercialnega
podjetja, ki mora imeti pogodbo s slovenskim ministrstvom za
kmetijstvo.

I. Antigeni:  100.000 odmerkov za živino O1 Manisa 69

(a)           100.000 odmerkov za živino A22 Iraq 64

(b)           100.000 odmerkov za živino C1 Noville

(c)           100.000 odmerkov za živino Asia1 Israel 89

10.2. Priročnik za izvedbo cepljenja bo izdala VURS.


11. Programi usposabljanja

11.1. Za veterinarje se načrtuje redne tečaje v zvezi
s SIP.


12. Obveščanje in osveščenost o bolezni

- VIS vsako leto pripravlja predavanja/predstavitve,

- VZS organizira predavanja za prosvetljevanje imetnikov živali
in drugih organizacij.

AAA Zlata odličnost