Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999

Kazalo

2661. Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, stran 7203.

Na podlagi štiriintridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 - odločba US) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa:
1. pogoje in postopek za pridobitev certifikata o skladnosti (v nadaljnjem besedilu: certifikat) naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in njihovih sestavnih delov, ki ga morajo pridobiti, predno so dani v promet ali uporabo (v nadaljnjem besedilu: naprave);
2. tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave za pridobitev certifikata;
3. način označevanja posameznih naprav certificiranega tipa z znakom o skladnosti.
II. OBSEG CERTIFICIRANJA
2. člen
Naprave, ki morajo pridobiti certifikat o skladnosti preden gredo v promet, so naslednje:
1. naprave za površinsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski in motorni pogon (v nadaljnjem besedilu: škropilnice);
2. naprave za prostorsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski in motorni pogon (v nadaljnjem besedilu: pršilniki);
3. ročne oprtne škropilnice;
4. motorne nahrbtne škropilnice in nahrbtni pršilniki;
5. naprave za razkuževanje semenskega materiala;
6. deponatorji granulatov;
7. zameglilniki.
Certifikat o skladnosti morajo pridobiti tudi vsi tisti sestavni deli naprav, iz prejšnjega odstavka tega člena, kadar so dani v promet posamično (npr. kot rezervni ali sestavni deli), na katere se nanašajo tehnične zahteve določene s tem pravilnikom.
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za naprave za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, s katerimi se nanašajo fitofarmacevtska sredstva v skladiščih in drugih prostorih za skladiščenje rastlin.
III. POGOJI IN POSTOPEK CERTIFICIRANJA
3. člen
Proizvajalec ali uvoznik (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) naprave mora pridobiti certifikat.
Certifikat se izda za posamezno napravo, ali za tip naprave, certifikacijski znak pa mora imeti vsaka naprava.
Dobavitelj naprav mora dostaviti napravo z ustrezno tehnično dokumentacijo in rezultati testiranja v laboratoriju, ki svojo usposobljenost izkaže z akreditacijsko ali drugo ustrezno listino, akreditiranemu certifikacijskemu organu, v postopek za pridobitev certifikata.
Certifikacijski organ mora biti akreditiran v skladu z določbami zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95).
Naprava mora biti pred postopkom certificiranja preskušena v laboratoriju, ki svojo usposobljenost izkaže z akreditacijsko ali drugo ustrezno listino.
Preskusi, meritve in opisi morajo temeljiti na tehničnih zahtevah za naprave v skladu z določbami tega pravilnika in na podlagi slovenskih oziroma enakovrednih mednarodnih standardov, kar je razvidno iz tabele:
- oznaka tipa naprave                            SIST ISO 10627/1
- tehnični opis sestavnih delov naprav           SIST ISO 10627/2
- nastavljanje odmerka škropiva                  SIST ISO 5682/3
- določanje skupnega tehničnega ostanka
škropiva                                         SIST ISO 13440
- delovanje protikapnih mehanizmov               SIST ISO 6686
- označevanje šob z barvno kodo                  SIST ISO 10625
- preskušanje šob                                SIST ISO 5682/1
- preskušanje škropilnic z vidika lastnosti in
natančnosti škropljenja                          SIST ISO 5682/2
- prostornina rezervoarja in premer nalivne
odprtine                                         SIST ISO 9357
- mere priključkov za šobe in manometre          SIST ISO 8169
- preskušanje deponatorjev granulatov            SIST ISO 8524
- priporočene delovne širine                     SIST ISO 6720
4. člen
Dobavitelj naprave lahko pridobi certifikat in znak o skladnosti, če certifikacijskemu organu predloži tuje poročilo o preskusu, v skladu z določbami navodila za izdajanje in prenašanje atestov o ustreznosti, ki se nanašajo na proizvode iz tujine in o priznavanju poročil o preskusih, izdanih v tujini (Uradni list RS, št. 21/94).
Certifikacijski organ na podlagi ugotovitev iz priložene tehnične dokumentacije, rezultatov meritev in ogleda dostavljene naprave lahko izda certifikat ali zavrne njegovo izdajo in zahteva dodatno preskušanje celotne naprave ali pa delno preskušanje tistih elementov in parametrov, ki ne ustrezajo tehničnim zahtevam določenim s tem pravilnikom.
Postopek določen s tem pravilnikom velja tudi za vse sestavne dele naprav, kadar se ti uvažajo ali prodajajo posamično.
5. člen
Certifikat je veljaven 5 let od dneva izdaje.
6. člen
Certifikacijski organ vodi registre o izdanih certifikatih in znakih o skladnosti in jih ustrezno arhivira za dobo desetih let.
7. člen
Znak o skladnosti izda ministrstvo, pristojno za standardizacijo in meroslovje v skladu s predpisi o standardizaciji .
IV. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE IN NAČIN OZNAČEVANJA ZA VSE TIPE NAPRAV
8. člen
Na napravi mora biti označen tip naprave ali pripadnost tipu in leto izdelave.
Na napravah morajo biti trajno in neizbrisljivo nameščena jasna in enostavna navodila o nastavitvi odmerka (tabele ali diagrami). Če na napravi ni mogoče trajno namestiti takšnih navodil, jih je potrebno priložiti napravi.
Sestavni deli naprave, ki se pri uporabi obrabijo, morajo biti zamenljivi.
Obrabljivi deli (šobe, filtrni vložki, protikapni ventili, ventili, membrane in batni obročki črpalk) morajo biti lahko dostopni in enostavno zamenljivi.
A) Šobe:
Šobe morajo biti tako označene, da je mogoče določiti tip, velikost in druge pomembne podatke. Oznaka je lahko tudi koda (številka tipa, simboli, barva), na podlagi katere se lahko s pomočjo priloženih tabel določi zahtevane podatke.
B) Rezervoarji:
1. Naprave morajo biti izdelane tako, da sestavni deli, ki se med delovanjem naprave pregrevajo, ne pridejo v stik s škropivom pri polnjenju ali praznjenju.
2. Naprave morajo biti izdelane tako, da se jih lahko varno napolni.
3. Naprave morajo biti izdelane tako, da je zgornja in spodnja meja polnjenja rezervoarja jasno označena.
4. Naprave morajo biti izdelane tako, da fitofarmacevtska sredstva ne iztekajo nenadzorovano.
5. Pokrov rezervoarja na napravi mora dobro tesniti.
6. Naprave morajo biti izdelane tako, da se brez težav ugotovi količino fitofarmacevtskega sredstva v rezervoarju.
7. Stopnja hrapavosti Rz po standardu SIST ISO 4287 notranjih in zunanjih sten rezervoarja mora biti manjša od 0,1 mm.
C) Filtri:
Vse naprave, razen deponatorji granulatov in zameglilniki, morajo imeti v nalivni odprtini rezervoarja, ki ni pod tlakom, vgrajeno sito z mero okenca med 0,5–2 mm. Naprave, ki imajo pri delovanju rezervoarje pod tlakom, morajo imeti snemljivo sito za nalivno odprtino, ki ga priloži izdelovalec naprave.
D) Krmilne naprave:
1. Naprave morajo biti izdelane tako, da se jih lahko z delovnega mesta varno uravnava, nadzoruje in v hipu zapre.
2. Krmilni mehanizmi naprave morajo biti dosegljivi z delovnega mesta. Pri napravah, ki so priključene na traktor, so lahko krmilni mehanizmi nameščeni tudi tako, da se jih doseže z delovnega mesta z iztegovanjem roke nazaj.
3. Krmilni mehanizmi morajo biti lahko dostopni ter nameščeni in izdelani v skladu z njihovo funkcijo. Pri napravah, ki so priključene na traktor, morajo biti krmilni mehanizmi prilagojeni različnim tipom traktorjev in ne smejo ovirati prostega gibanja traktorista na delovnem mestu.
V. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA VSE TIPE NAPRAV, RAZEN ZA NAPRAVE ZA RAZKUŽEVANJE SEMENSKEGA MATERIALA IN ZA DEPONATORJE GRANULATOV
9. člen
A) Šobe:
Razporeditev, število in velikost šob pri teh napravah mora biti takšna, da je z njimi mogoče doseči predpisan hektarski volumski odmerek.
B) Tesnila:
Tesnila morajo biti pritrjena z nadmero ali z obliko.
C) Rezervoarji:
1. Rezervoarji za škropivo, v katerih ne sme biti podtlaka ali nadtlaka, morajo imeti odprtinico za izenačitev tlaka.
2. Tehnični ostanki škropiva v teh napravah, določeni po standardu SIST ISO 13440, so lahko pri rezervoarjih do 400 litrov prostornine največ 4%, pri večjih rezervoarjih pa največ 3% imenske prostornine rezervoarja.
D) Filtri:
1. Sita v nalivnih odprtinah morajo omogočati polnitev rezervoarja z imenskim volumnom do 100 litrov v času največ ene minute, za rezervoarje večje prostornine pa mora biti pretok preko sita najmanj 100 l/min.
2. Mera okenca mreže centralnega tlačnega filtra mora biti manjša, kot je velikost reže oziroma izvrtine najmanjše predvidene šobe.
3. Zračnost med rezervoarjem in vstavljenim sitom v nalivni odprtini ne sme biti večja od 2 milimetrov.
4. Filtri teh naprav morajo biti vgrajeni na dostopnih mestih, filtrski vložki morajo biti zamenljivi in filtrska mreža vložka mora biti lahko dostopna za hitro čiščenje.
E) Krmilne naprave:
Na tlačne vode naprav morajo biti vgrajeni hitro delujoči ventili, pri katerih se z zasukom krmilne ročice zapre pretok škropiva.
VI. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŠKROPILNICE, PRŠILNIKE, ROČNE OPRTNE ŠKROPILNICE IN MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE IN PRŠILNIKE
10. člen
A) Črpalke:
1. Volumski pretok črpalke mora biti prirejen potrebam porabnikov. Napaka meritve volumskega pretoka črpalke ne sme biti večja kot 2,5%.
2. Pri predpisani, normalni uporabi ne smejo nihanja tlaka na tlačni strani črpalke presegati ± 25% od povprečja nastavljenega delovnega tlaka.
B) Šobe:
1. Vsaka šoba pri teh napravah mora oblikovati enakomeren curek v skladu s standardom SIST ISO 5682/1, katerega oblika se med delovanjem ne sme spreminjati.
2. Šobni pretok ne sme odstopati več kot 10% od vrednosti iz tabel odmerkov. Največja dovoljena napaka meritve pretoka je 2,5%.
C) Rezervoarji:
1. Rezervoarji za škropivo, ki niso pod tlakom, morajo imeti največjo prostornino za najmanj 5% večjo kot je deklarirana imenska prostornina.
2. Naprave za polnjenje rezervoarjev morajo biti izdelane tako, da ne prihaja do povratnega odtekanja škropiva.
D) Filtri:
1. Pri največjem volumskem pretoku, sme biti padec tlaka na vsakem posameznem filtru teh naprav največ 5%.
2. Škropivo mora biti na tlačni strani poti do šob centralno filtrirano. Centralni filtri so lahko tudi na dovodnih ceveh. Pri napravah z ročnimi šobami je lahko filter v šobi. Pri nahrbtnih motornih škropilnicah in pršilnikih, ki delujejo brez črpalke, centralni filter ni potreben.
3. Sila, potrebna za izvlečenje nalivnega sita, ne sme prekoračiti 40 N.
E) Manometri:
Tlačni manometer pri teh napravah mora imeti številčnico z ustrezno razločljivostjo. Pri pulzirajočih (utripajočih) pretokih s frekvenco več kot 5 Hz, je potrebno uporabiti dušen manometer.
VII. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE ZA POVRŠINSKO TRETIRANJE POSEVKOV NA TRAKTORSKI IN MOTORNI POGON (ŠKROPILNICE) IN ZA NAPRAVE ZA PROSTORSKO TRETIRANJE VEČLETNIH NASADOV NA TRAKTORSKI IN MOTORNI POGON (PRŠILNIKE)
11. člen
I. SPLOŠNO
A) Črpalke:
Na napisnih ploščicah črpalk, ki so gnane preko priključne gredi traktorja, mora biti navedena dovoljena vrtilna frekvenca [min-1] pogonske gredi.
B) Rezervoarji:
1. Rezervoarji prostornine nad 200 litrov, morajo imeti na vodostajni skali volumen zaokrožen po 100 litrov.
2. Rezervoarji za škropivo morajo biti opremljeni z mešali, katerih učinkovitost preprečuje več kot 15% odstopanje koncentracije, izmerjene v skladu s standardom SIST ISO 5682/2. Koncentracija škropiva ne sme odstopati več kot 15% tudi v šobah oziroma na škropilnih letvah ves čas praznjenja rezervoarja.
3. Premeri nalivnih odprtin morajo imeti naslednje minimalne vrednosti:
-----------------------------------------------------------------
Imenski volumen (l)            Premer nalivne odprtine (mm)
-----------------------------------------------------------------
do 150                                      150
od 150 do 600                               200
preko 600                                   300
-----------------------------------------------------------------
4. Rezervoar mora biti opremljen z vodostajnim kazalom, v smislu standarda SIST ISO 9357, ki je z delovnega mesta dobro viden. Če vodostajno kazalo ni dobro vidno iz delovnega mesta, potem mora biti prigrajeno dodatno kazalo napolnjenosti rezervoarja, ki je vidno z delovnega mesta. Vlečeni pršilniki imajo lahko kazalo na levi ali desni strani rezervoarja.
5. Tolerance za označevanje vodostajnega kazala znašajo:
– do 20% prostornine imenskega volumna je toleranca 7,5% za vsako črtico na skali,
– preko 20% prostornine pa 5%.
Dopustna napaka vodostajne skale znaša 1%.
6. Rezervoarji morajo biti taki, da se jih lahko v vodoravnem položaju naprave popolnoma izprazni.
7. Rezervoarji škropilnic in pršilnikov morajo imeti takšno izpustno odprtino, dostopno vsaj z ene strani, ki omogoča izpraznjenje tehničnega ostanka škropiva iz rezervoarja v manj kot 5 min. Rezervoar je takrat izpraznjen, ko na dnu ni več videti strnjene tekočine (lužice).
8. Ostanki škropiva morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni, in ne smejo priti v stik z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
9. Če so naprave izdelane za delo na nagnjenih terenih, potem tehnični ostanki škropiva, določeni po standardu SIST ISO 13440, ne smejo prekoračiti, pri rezervoarjih do 400 litrov prostornine 4%, pri večjih rezervoarjih pa 3% imenske prostornine rezervoarja, v vseh možnih legah.
10. Pri napravah z imensko prostornino rezervoarja več kot 200 l mora biti omogočeno čiščenje sesalnega filtra, ne da bi izteklo več tekočine, kot je volumen ohišja filtra in sesalne cevi.
C) Filtri:
1. Minimalne globine sit, ki se merijo od gornjega roba sita do dna sita, so naslednje:
-----------------------------------------------------------------
Imenski volumen rezervoarja (l)              Globina sita (mm)
-----------------------------------------------------------------
do 150                                               60
od 150 do 400                                       100
od 400 do 600                                       200
nad 600                                             250
-----------------------------------------------------------------
2. Naprave morajo imeti sesalni filter z mero okenc največ 0,5 mm.
3. Zamašitev centralnega tlačnega filtra mora biti opazna iz delovnega mesta.
4. Če so naprave opremljene istočasno s cevovodnimi in šobnimi filtri, morajo imeti cevovodni filtri mero okenca enako ali manjšo kot je mera šobnega filtra.
5. Koš na sesalni cevi za polnjenje rezervoarja mora imeti zaščitno sito oziroma mrežo z mero okenc največ 2 cm.
D) Krmilne naprave:
1. Priključki za škropljenje z gibkimi cevmi morajo biti izvedeni tako, da se cev ne more prepogniti.
2. Rotor puhala mora imeti mehanizem za vklop in izklop.
3. Naprave morajo imeti mehanizme, ki preprečujejo, da iz posamezne šobe po zaprtju ne izteče več kot 2 ml škropiva po standardu SIST ISO 6686.
4. Tlačni regulator mora vzdrževati konstanten tlak pri stalni vrtilni hitrosti pogona naprave. Tudi pri izključitvi in ponovni vključitvi naprave mora tlak doseči nastavljeno vrednost. Če med delovanjem nastavimo drugačen tlak, mora tlačni regulator omogočati nastavitev prvotnega tlaka. Odstopanja pri tem ne smejo presegati 5%.
5. Naprave, ki nanašajo nespremenljiv odmerek, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– Sprememba odmerka med delom, ki nastane zaradi spremembe delovnih pogojev, ne sme biti, 5 sekund po nastanku spremembe, večja od 10% srednjega odmerka pri mirovanju. Za spremembo delovnih pogojev se šteje odpiranje in zapiranje cevovodov do šob na škropilnih letvah, spreminjanje vozne hitrosti med delom in med zapiranjem in odpiranjem cevovodov in zapiranje posameznih delov škropilnih letev.
– Spremenjeni odmerek, zaradi spremenjene vozne hitrosti, mora doseči konstantno vrednost največ 5 sekund po spremembi vozne hitrosti.
– Pri ponovnih nastavitvah enakega odmerka, ne sme koeficient variacije, izračunan iz sedmih ponovitev presegati 3%.
– Pri konstantni vrtilni frekvenci priključne gredi in enakomerni vozni hitrosti med delom, sme znašati največji odstopek od povprečnega odmerka (l/ha) največ 5%.
– Za odstopanja izmerjenega dejanskega odmerka (l/ha) oziroma volumskega pretoka (l/min) od vrednosti navedenih v šobnih tabelah, grafikonih ali iz tehničnih podatkov, veljajo naslednje tolerance:
– srednji odstopek 6%,
– variacijski koeficient 3%.
6. Največja dopustna napaka delovnih merilnikov za odmerek znaša največ 5% od dejanske vrednosti.
E) Manometri:
1. Škropilnice in pršilniki, ki nadtlačno obratujejo, morajo biti opremljene z manometrom za določanje delovnega tlaka. Manometer mora prikazovati delovni tlak tudi v primeru zamašitve centralnega tlačnega filtra.
2. Manometer mora biti vsaj kakovostnega razreda 2,5 po standardu SIST EN 837-1.
3. Manometer z nelinearno skalo ali s kazalcem, ki je vrtljiv več kot za 3600, mora v območju delovnih tlakov dosegati vsaj kakovostni razred 2,5 po standardu SIST EN 837-1.
4. Premer ohišja manometra mora biti najmanj 60 mm.
F) Škropilne letve:
1. Pri vseh višinskih nastavitvah ne smejo biti sestavni deli naprav neposredno poškropljeni. Izjemoma je to dopustno, kadar je to funkcijsko ali tehnično potrebno in ne vodi do kapljanja škropiva.
2. Škropilnice in pršilniki morajo biti izdelani tako, da se smer in oblika curka lahko nastavi s standardnimi pomagali, kot so npr. oznake, zaskočniki in nastavitveni merilniki.
3. Škropivo mora biti ves čas škropljenja, do izpraznjenja rezervoarja, tako razdeljeno, da nihanja hektarskega odmerka (l/ha) ne presežejo 10% povprečnega odmerka.
G) Dodatne naprave:
1. Naprave morajo imeti dodaten rezervoar za vodo s prostornino najmanj 10% imenske prostornine rezervoarja naprave, ali pa tolikšno, da se z njo razredči tehnični ostanek za najmanj 10-krat. Količina razredčljivega tehničnega ostanka mora biti podana v navodilih.
2. Dodatni rezervoar mora biti tako priključen, da omogoča spiranje cevi pri polnem rezervoarju škropiva, redčenje razredčljivega dela tehničnega ostanka škropiva in spiranje zunanje površine naprave.
3. Te naprave morajo imeti priključek z notranjim navojem R 1/4 za testiranje manometra. Če je navoj priključka drugačen, je potrebno zagotoviti ustrezni nastavek.
4. Med črpalko in tlačnim regulatorjem mora biti priključek, ki omogoča priključitev merilnika pretoka brez snemanja cevi. Za meritev je potrebno zagotoviti nastavek s cevnim priključkom 1“.
II. ŠKROPILNICE
12. člen
A) Šobe:
1. Odstopki volumskega pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih šobah gibljejo v mejah (5% od povprečnega pretoka vseh šob.
2. Če na škropilnih letvah, na katerih so nameščene šobe, ni dodatnih naprav za zmanjševanje odnašanja škropiva (podpora z zračnim tokom...) potem ne sme biti 10% volumetrični premer kapljic manjši od 115 µm.
B) Manometri:
Razdelek na skali manometra do tlaka 5 barov mora biti najmanj 0,2 bara.
C) Škropilne letve:
1. Pri naletu na oviro, ki se nahaja na oddaljenosti 90 do 100% polovice delovne širine od sredine koloteka traktorja, se morajo škropilne letve do 10 m delovne širine, pri vožnji naprej s hitrostjo najmanj 4 km/h, odmakniti nazaj brez poškodb. Po sprostitvi se morajo škropilne letve same vrniti v prvotni položaj.
2. Pri naletu na oviro, ki se nahaja na oddaljenosti 90 do 100% polovice delovne širine od sredine koloteka traktorja, se morajo škropilne letve nad 10 m delovne širine, pri vožnji naprej s hitrostjo najmanj 4 km/h, odmakniti nazaj, in pri vožnji nazaj s hitrostjo najmanj 2 km/h odmakniti naprej, vsakokrat brez poškodb. Po sprostitvi se morajo škropilne letve same vrniti v prvotni položaj.
3. Delovna širina se mora ravnati po običajnih širinah strojev za obdelavo tal in varstvo rastlin (2 m, 2,25 m, 2,5 m, 3 m, 3,33 m) in mora znašati celoštevilčni mnogokratnik teh širin.
4. Škropilne letve se mora vključiti in izključiti najmanj v 2 delih.
5. Posamezni deli škropilnih letev ne smejo presegati širine 4,5 m.
6. Škropilne letve morajo biti izdelane tako, da jih lahko ena oseba nastavlja na ustrezno višino nad posevkom, pri čemer ne sme biti potrebna sila večja od 500 N.
7. Višina šob nad tlemi mora biti nastavljiva v območju najmanj 1 m, pri čemer mora biti minimalna razdalja do ciljne površine prilagojena tipu šob. Pri posevkih, ki so višji od 1 m mora biti območje nastavljivosti najmanj 1,2 m. Za nošene, tritočkovno vpete naprave, se upošteva srednja višina, pri višini spodnjih drogov priključnega sistema 50 cm nad tlemi.
8. Škropilne letve preko 10 m delovne širine, morajo imeti na konceh varovalne mehanizme za preprečitev poškodb šob pri udarjanju ob tla (npr. z drsnikom).
9. Če so šobe nameščene na letvah, je potrebno izmeriti prečno razdelitev škropiva po standardu SIST ISO 5682/2 na testirni mizi z 10 cm širokimi kanali. Pri predpisanem tlaku in višini škropljenja ne sme vrednost koeficienta variacije presegati 7%, pri drugih tlakih in višinah pa 9%. Višina je lahko najmanj 20 cm in največ 90 cm. Pri šobah s prekrivanjem curkov velja ta zahteva samo za področje popolno prekritih curkov.
10. Škropilne letve, delovne širine preko 10 m, morajo biti opremljene z gibljivim mehanizmom (npr. nihalno obešene škropilne letve), ki omogoča vodenje škropilnih letev vzporedno s tlemi.
III. PRŠILNIKI
13. člen
A) Šobe:
1. Šobe se morajo dati posamično zapirati.
2. Odstopi volumskega pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih šobah gibljejo v mejah ±10% od povprečnega pretoka vseh šob.
3. Omogočeno mora biti zajetje izbrizganega škropiva oziroma tekočine posamezne šobe. Če ni mogoče neposredno uporabiti cevi 3/4“, je potrebno zagotoviti ustrezne tesne nastavke.
B) Puhalo:
1. Imenski pretok zraka pri delovanju puhala ne sme odstopati od dejanskega za več kot 10%. Napaka pri meritvi pretoka lahko znaša največ 5%.
2. Zračni tok puhala mora biti simetričen, glede na največje hitrosti na levi in desni strani naprave. Hitrost zračnega toka v primerjalnih točkah ne sme odstopati za več kot 10% od povprečne hitrosti. Točke merjenja ležijo na navpični ravnini, levo in desno od sredine stroja na bočnih oddaljenostih, podanih v 6. točki tega odstavka in do višine 3 m s korakom 25 cm, in od treh metrov do predpisane delovne višine s korakom po 50 cm. Hitrosti se merijo v smeri zračnega toka.
3. Pršilniki morajo biti narejeni tako, da lahko ena oseba usmerja škropilne curke ali pršilne oblake v različno oblikovane habituse, ne glede na gojitveno obliko nasada.
4. Pršilniki morajo biti izvedeni tako, da se lahko vsaka polovica posamično zapira.
5. Pršilniki morajo biti narejeni tako, da dosežejo predpisano delovno širino in višino na obeh straneh pri pršenju ali škropljenju, neodvisno od števila vrst.
6. Dovoljene največje hitrosti zračnega toka iz pršilnika so:
-----------------------------------------------------------------
Kultura      Hitrost zraka (m/s)       Mesto merjenja
-----------------------------------------------------------------
sadovnjaki   40                        0,75 m od sredine stroja
vinogradi    30                        0,6 m od sredine stroja
hmeljišča    40                        1.0 m od sredine stroja
-----------------------------------------------------------------
7. V navodilih morajo biti podane take nastavitve puhala za različne kulture, da ne more biti presežena največja dovoljena hitrost.
C) Manometri:
Razdelek na skali manometra mora biti v merilnem območju do 20 barov najmanj 1 bar, nad 20 barov pa najmanj 2 bara.
VIII. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ROČNE OPRTNE ŠKROPILNICE IN MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE IN NAHRBTNE PRŠILNIKE
14. člen
Teža ročnih oprtnih škropilnic in motornih oprtnih škropilnic in pršilnikov, napolnjenih s škropivom ne sme presegati 280 N. Te naprave morajo biti izdelane tako, da jih lahko oprta, nosi in odloži ena oseba.
Pri napolnjenih nahrbtnih napravah je lahko težišče oddaljeno le 15 cm od hrbtne podlage (stene). Določitev težišča se izvede na podlagi meritve teže in razdalje vodoravno stoječe naprave. Razdalja mora biti izmerjena s toleranco 2 mm, teža pa s toleranco 0,2 N. Dovoljeni so tudi drugi postopki določitve težišča z enako natančnostjo.
Pri nahrbtnih napravah se mora dati dolžina oprtnih naramnic nastavljati. Spoj naramnic z napravo mora biti takšen, da se vsaj ena od obeh naramnic lahko zapenja in odpenja z eno roko s silo, ki je manjša od 15 N.
Pri teži napolnjene naprave do 75 N, mora biti širina naramnic najmanj 25 mm, pri težjih napravah pa mora biti širina naramnic najmanj 30 mm.
Naramnice morajo biti zavarovane proti nehotenemu odpenjanju, na primer, z vzmetno zaponko.
Gibke cevi morajo biti speljane tako, da ne pride do pregibanja.
Naprave se na nagnjenih površinah, z naklonom do 8,5° ne smejo prevrniti, ne glede na napolnjenost rezervoarja.
A) Šobe:
1. Na razdalji 40 cm od šobe morajo biti škropilni curki že dokončno izoblikovani.
2. Škropivo mora ves čas škropljenja do izpraznjenja rezervoarja iztekati tako, da nihanja volumskega pretoka (l/min) ne dosežejo 10% od povprečja.
3. Če so šobe nameščene na letvah, je potrebno izmeriti prečno razdelitev škropiva na testirni mizi z 10 cm širokimi kanali. Pri predpisanem tlaku in višini škropljenja, ne sme vrednost koeficienta variacije presegati 7%, pri drugih tlakih in višinah pa 9%. Višina je lahko najmanj 20 cm in največ 90 cm. Pri šobah s prekrivanjem curkov velja ta zahteva samo za področje popolno prekritih curkov.
4. Odstopki volumskega pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih šobah gibljejo v mejah ±10% od povprečnega pretoka vseh šob.
B) Rezervoarji:
1. Imenski volumen na rezervoarju mora biti označen s polnimi litri.
2. Rezervoarji, ki niso pod tlakom, morajo imeti svetli premer nalivne odprtine najmanj 100 mm.
3. Pri rezervoarjih, ki so tlačno obremenjeni, je potrebno s pomočjo prigrajenega, nasajenega ali priloženega lijaka zagotoviti zgornji svetli premer nalivne odprtine najmanj 100 milimetrov.
4. Naprave morajo biti opremljene z merilom napolnjenosti rezervoarja v skladu s standardom SIST ISO 9357, s katerim, z največ 10% napako, določimo količino škropiva v rezervoarju. Količino škropiva se lahko določi tudi posredno s pomočjo npr. merilne palice.
5. Naprava se mora dati v pokončni legi popolnoma izprazniti.
C) Krmilne naprave:
Nastavitev pretoka škropiva pri motornih pogonih poteka s spreminjanjem vrtilne frekvence pogonskega motorja, pri napravah z ročnim pogonom pa s pomočjo tlačnega regulatorja ali s spremembo frekvence črpanja. Pretoka škropiva pri tlačnem delovanju naprav, se nadzoruje s pomočjo vgrajenega manometra.
D) Manometri:
1. Naprave, ki delujejo nadtlačno, morajo biti opremljene z manometrom z razdelkom na skali 0,25 bara.
2. Krmilni mehanizmi, pomembni za delovanje naprav (razvodni ventil, tlačni regulator, manometer, merilnik pretoka), morajo biti nameščeni v vidnem območju. Dovoljen je zasuk glave in zgornjega dela telesa.
I. ROČNE OPRTNE ŠKROPILNICE
15. člen
A) Črpalke:
Nihanje tlaka je lahko največ ±25% od srednje vrednosti.
B) Rezervoarji:
Rezervoarji, ki so pri škropljenju pod tlakom, morajo imeti skupni volumen za najmanj 25% večji od imenskega.
II. MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE IN NAHRBTNI PRŠILNIKI
16. člen
A) Puhalo:
1. Ročica za plin pogonskega motorja mora ostati v nastavljenem položaju in se med delovanjem ne sme samodejno premakniti. Čas preskušanja je 5 minut.
2. Vibracije na nosilnem ogrodju morajo biti zadušene z elastično pritrditvijo pogonske enote na nosilno ogrodje.
3. Volumski pretok puhala mora znašati najmanj 400 m3/h, izmerjen z največ 5% napako.
4. Na razdalji 6 m od šobe, v vodoravni smeri, mora znašati hitrost neoviranega zračnega toka najmanj 3 m/sek, izmerjena z največ 5% napako.
5. Pri postavitvi naprave na tla, mora biti spodnji rob sesalne odprtine puhala oddaljen najmanj 10 cm od tal, da ventilator pri praznem teku motorja ne vsrkava tujkov s tal.
B) Krmilne naprave:
1. Koncentracija škropiva se pri škropljenju ali pršenju ne sme bistveno spremeniti od polnega rezervoarja do popolnega izpraznjenja. Ta pogoj je izpolnjen, če so odstopanja 1% koncentracije suspenzije OB 21 med delovanjem manjša od 15%.
2. Pri vsakokratni nastavitvi sme volumski pretok, pri nespremenjeni vrtilni frekvenci pogonskega motorja, pri vseh možnih smereh in višinskih razlikah med rezervoarjem in šobnim pršilom, odstopati največ za 10% od srednje vrednosti.
IX. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE ZA RAZKUŽEVANJE SEMENSKEGA MATERIALA
17. člen
A) Rezervoarji:
1. Naprava za razkuženje semen mora biti opremljena z dovolj velikim rezervoarjem, ki mora omogočati razkuževanje semena najmanj eno uro, brez ponovne polnitve.
2. Rezervoarji, ki niso pod tlakom, morajo imeti polnilno odprtino s svetlim premerom najmanj 100 mm.
3. Pri rezervoarjih, ki so tlačno obremenjeni je potrebno s pomočjo nasajenega ali priloženega lijaka zagotoviti zgornji nalivni odprtini premer najmanj 100 mm.
4. Odprtina za polnjenje rezervoarjev s fitofarmacevtskimi sredstvi v obliki prahu, mora imeti svetli premer najmanj 200 mm.
5. Pri normalnem polnjenju tekočih fitofarmacevtskih sredstev, to ne sme brizgati nazaj.
6. Naprave z neprekinjenim delovanjem, morajo biti opremljene s posebno napravo za odpraševanje. Zadostuje tudi, če se odgovarjajoča sesalna naprava nahaja v delovnem prostoru in se da nanjo priključiti.
7. Rezervoarji morajo imeti največjo prostornino za najmanj 5% večjo kot je imenska prostornina. To ne velja za posode, v katerih se dobavlja fitofarmacevtska sredstva.
8. Naprave za odpraševanje morajo biti izdelane tako, da preprečujejo uhajanje prahu v okolje.
9. Stopnja ali količina napolnjenosti rezervoarja, mora biti razvidna na skali, ki je lahko nameščena tudi v notranjosti rezervoarja.
10. Po izpraznjenju mešalnega rezervoarja je lahko ostanek vsebine največ 1% od imenskega volumna rezervoarja.
11. Ostanki sredstev morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni in ne smejo priti v stik z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
12. Naprava mora biti izdelana tako, da lahko ena oseba popolnoma izprazni rezervoar.
13. Omogočeno mora biti izpraznjenje mešalne naprave.
B) Krmilne naprave:
1. Pri neprekinjeno delujočih razkužilnih napravah se mora pri prekinitvi dotoka semena, prekiniti tudi dotok razkužila. Pri prekinitvi dotoka razkužila se mora tudi pretok semena ustaviti.
2. Pri iztekanju razkuženega semena iz naprave, sme odstopanje oprijema razkužila na semenu znašati največ ±7% od srednje vrednosti. Srednja vrednost oprijema ne sme odstopati več kot 10% od predpisane vrednosti.
3. Količina razkužila ne sme odstopati na najmanj 80% razkuženih semen za več kot 50% od srednje vrednosti.
4. Naprava mora omogočati nastavitev predpisane količine tako, da ni presežena toleranca ±10%.
5. Pri delu mora naprava ves čas praznjenja rezervoarja enakomerno odmerjati razkužilo. Ta zahteva velja za napolnjenost rezervoarja od 100% do 10%.
6. Pri ponovnih nastavitvah enakega pretoka semenskega materiala in razkužila, smejo odstopanja od vrednosti prve nastavitve znašati največ 10%. Izvesti je treba pet meritev z enakim razkužilom in enakim semenom.
7. Odmerek razkužila mora biti na lahko dostopnem mestu.
8. Nastavitev odmerka mora biti jasno razpoznavna.
X. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA DEPONATORJE GRANULATOV
18. člen
A) Rezervoarji:
1. Naprava mora biti tako zavarovana (tesnjena), da vlaga ne more priti v stik z granulatom v napravi.
2. Odprtina za polnjenje rezervoarjev s suhimi fitofarmacevtskimi sredstvi mora imeti svetli premer najmanj 200 mm.
3. Stopnja ali količina napolnjenosti rezervoarja mora biti razvidna na skali, ki je lahko nameščena tudi v notranjosti rezervoarja.
4. Rezervoar naprave se mora v pokončni legi popolnoma izprazniti.
5. Naprava mora biti izdelana tako, da lahko ena oseba popolnoma izprazni rezervoar.
6. Ostanki sredstev morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni, in ne smejo priti v stik z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
B) Krmilne naprave:
1. Med delom se nastavitev odlagalne naprave ne sme sama spreminjati.
2. Masni pretok, na 10% prečno ali vzdolžno nagnjenih površinah ne sme odstopati za več kot 10% od imenske vrednosti ves čas praznjenja rezervoarja do minimalne količine predpisane s strani izdelovalca stroja. Pretok granulata se meri najmanj eno minuto. Napaka pri tehtanju je lahko največ 1%. Meritev imenskega pretoka se opravlja pri polovično napolnjenem rezervoarju.
3. Naprava mora omogočati nastavitev predpisane količine tako, da ni presežena toleranca ±10%.
4. Pri ponovnih nastavitvah enakih odmerkov, smejo ti odstopati največ 10% od prvo nastavljenega odmerka. Izvedeno mora biti pet ponovitev.
5. Nastavitev odmerka mora biti jasno razpoznavna.
C) Odlagalni mehanizmi:
1. Če je pri predpisani rabi predvideno zakrivanje granulatov, se mora zagotoviti pokritost granulatov tudi pri dvigovanju naprave.
2. Kakovost razdelitve v vzdolžni smeri, se meri na 25 odsekih dolžine 20 centimetrov, ki ležijo zaporedno. Iz 25 vzorcev odložene mase izračunamo povprečje od katerega sme odstopati s ± 30% toleranco samo 20% vseh vzorcev.
3. Masni pretoki posameznih razdelilnikov smejo odstopati pri enaki nastavitvi največ za ±10% od skupnega povprečja. Masni pretok se meri najmanj eno minuto in maso določi z največ 1% napako.
4. Pri delu mora naprava ves čas praznjenja nasipnice nespremenjeno odmerjati in razdeliti granulat. Ta zahteva velja za napolnjenost nasipnice od 100% do 10%.
5. Po ustavitvi dozirnega mehanizma, ne sme granulat več izpadati iz naprave.
6. Pogon naprav mora biti izveden tako, da vrtilna frekvenca oziroma hitrost gibanja izmetalnih organov naprave ne odstopa več kot 10% od nastavljene vrednosti.
XI. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ZAMEGLILNIKE
19. člen
Masa nošene naprave, z napolnjenimi rezervoarji, pri delu ne sme presegati 28 kilogramov. Naprave morajo biti izdelane tako, da jih lahko oprta, nosi in odloži ena oseba.
Pri teži napolnjene naprave do 75 N, mora biti širina naramnic najmanj 25 mm, pri težjih napravah pa mora biti širina naramnic najmanj 30 mm.
Gibke cevi morajo biti speljane tako, da ne pride do pregibanja.
Naprave se na 8,50 nagnjeni ravnini ne smejo prevrniti, ne glede na napolnjenost rezervoarja.
A) Šobe:
1. Če ima naprava več šob, potem se lahko odstopi volumskega pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek pri istovrstnih šobah, gibljejo v mejah ± 10% od povprečnega pretoka vseh šob.
2. Naprave morajo imeti mehanizme, ki preprečujejo, da iz posamezne šobe po zaprtju ne izteče več kot 2 ml škropiva. Za čas zaprtja se šteje trenutek, ko se zapre dovodni ventil.
B) Rezervoarji:
1. Imenski volumen rezervoarja mora biti označen s polnimi litri.
2. Zaloga pogonskega goriva mora zadostovati za zameglitev enega polnega rezervoarja pripravka.
3. Pri rezervoarjih je potrebno zagotoviti, bodisi z ustrezno obliko, bodisi z nasajenim oziroma priloženim lijakom, da bo imela zgornja polnilna odprtina svetli premer najmanj 100 milimetrov.
4. Rezervoarji morajo imeti največjo prostornino za najmanj 5% večjo, kot je imenska prostornina. To ne velja za posode, v katerih se dobavlja fitofarmacevtska sredstva.
5. Naprave morajo biti opremljene z merilom napolnjenost rezervoarja po standardu SIST ISO 9357, s katerim, z največ 10% napako, določimo količino škropiva v rezervoarju. Količino sredstva se lahko določi tudi posredno s pomočjo npr. merilne palice.
6. Naprava se mora v pokončni legi popolnoma izprazniti.
7. Ostanki škropiva morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni, in ne smejo priti v stik z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
8. Naprava mora biti izdelana tako, da lahko ena oseba popolnoma izprazni rezervoar.
C) Filtri:
V odprtini za polnjenje ali v priloženem lijaku mora biti sito z mero okenc od 0,5 do 2 mm.
D) Krmilne naprave:
1. Nastavljeni obratovalni parametri se med delom ne smejo samodejno spreminjati.
2. Omogočeno mora biti zamegljevanje z določenim odmerkom z 10% natančnostjo, ne glede na napolnjenost rezervoarja.
3. Pri stabilnih napravah se mora pri izključitvi naprave samodejno prekiniti tudi pretok škropiva.
4. Pri ponovnih nastavitvah enakih odmerkov, smejo ti odstopati največ 10% od prve nastavitve odmerka. Izvedeno mora biti pet ponovitev.
5. Nastavitev odmerka mora biti jasno razpoznavna.
6. Krmilni mehanizmi, pomembni za delovanje naprav (razvodni ventil, tlačni regulator, manometer, merilnik pretoka), morajo biti nameščeni v vidnem območju. Dovoljen je zasuk glave in zgornjega dela telesa.
XII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
Naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki so bile v rabi in v obratovanju pred uveljavitvijo tega pravilnika, se ne certificirajo, imeti pa morajo potrdilo o rednem pregledu ter na podlagi potrdila tudi nalepko o rednem pregledu.
Ne glede na četrti odstavek 3. člena tega pravilnika, certificiranje naprav do 31. decembra 2002, oziroma do prve akreditacije, izvajajo organizacije, ki jih za to pooblasti minister pristojen za kmetijstvo. Pogoji za pridobitev pooblastila so:
– začetek postopka akreditacije;
– neodvisnost skladno s standardom SIST EN 45004 za kontrolni organ tipa A;
– usposobljenost skladno s standardom SIST EN 45004;
– reference na strokovnem področju delovanja in uporabe naprav, v zadnjih petih letih.
21. člen
Domači proizvajalci morajo najpozneje v roku 12 mesecev od uveljavitve tega pravilnika pridobiti certifikat.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-02-77/99
Ljubljana, dne 19. maja 1999.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Soglašam!
Minister
za znanost in tehnologijo
dr. Alojzij Marinček l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti