Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999

Kazalo

2648. Zakon o carinski službi (ZCS-1), stran 7033.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o carinski službi (ZCS-1)
Razglašam zakon o carinski službi (ZCS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. junija 1999.
Št. 001-22-102/99
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O CARINSKI SLUŽBI (ZCS-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja in opredeljuje naloge in organizacijo carinske službe, pooblastila, zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske odgovornosti, priznanja in prekrške.
2. člen
Naloge carinske službe (v nadaljnjem besedilu: služba) opravlja Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot upravni organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
II. DELOVNO PODROČJE SLUŽBE
3. člen
Temeljne naloge službe so:
1. opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora;
2. odobravanje carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga;
3. izvajanje carinske in trošarinske kontrole ter inšpekcijskih pregledov;
4. preprečevanje in odkrivanje kaznivih ravnanj v zvezi z blagom, ki se vnaša na carinsko območje ali iznaša iz tega območja, in v zvezi s trošarinskimi izdelki ter vodenje postopka o carinskih in trošarinskih prekrških na prvi stopnji;
5. opravljanje kontrole vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev;
6. kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja nacionalnih vrednot umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varovanja lastnine;
7. kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada);
8. opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.
III. ORGANIZACIJA SLUŽBE
4. člen
(1) Upravo sestavljajo carinski organi, ki so: Generalni carinski urad, carinski uradi kot območne organizacijske enote uprave, ustanovljene za posamezno območje, in izpostave kot notranje organizacijske enote carinskih uradov.
(2) Sedež Generalnega carinskega urada je v Ljubljani.
5. člen
(1) Carinski uradi se ustanavljajo v gospodarskih in prometnih središčih, kadar to narekujejo obseg, struktura ter tok zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, potniški promet s tujino, proizvodnja in promet s trošarinskimi izdelki ter druge upravičene ekonomske potrebe.
(2) Carinske urade ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi njihovo krajevno pristojnost.
6. člen
(1) Za odobritev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, odmerjanje, obračunavanje in pobiranje uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, trošarin, opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora ter izvajanje carinske in trošarinske kontrole imajo carinski uradi kot svoje notranje organizacijske enote izpostave.
(2) Izpostave ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi določi tudi delovno področje izpostave.
7. člen
(1) Upravo vodi generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega urada. Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(2) Generalni direktor ima dva namestnika. Namestnika pomagata generalnemu direktorju na področjih, ki jih določi generalni direktor, in ga nadomeščata, kadar je ta odsoten ali zadržan.
(3) Generalni direktor in njegova namestnika so funkcionarji. Imenuje in razrešuje jih vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.
8. člen
(1) Carinski urad vodi direktor, ki je višji upravni delavec. Direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti carinskega urada in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Direktor je za svoje delo in delo carinskega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(2) Direktor ima lahko tri pomočnike, ki mu pomagajo pri vodenju. V primeru odsotnosti ali zadržanosti direktor določi pomočnika, ki ga nadomešča z vsemi pooblastili.
(3) Pomočniki so višji upravni delavci in so za svoje delo odgovorni direktorju carinskega urada.
9. člen
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Generalnega carinskega urada in carinskih uradov izda minister, pristojen za finance, s soglasjem vlade. Predlog akta pripravi generalni direktor.
10. člen
Generalni carinski urad opravlja naslednje naloge:
1. organizira delo službe, spremlja in preučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2. organizira in nadzira delo carinskih uradov;
3. zagotavlja enotno izvajanje carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba;
4. izdaja in zalaga uradne obrazce in publikacije v okviru svoje dejavnosti oziroma za izvajanje te dejavnosti izbere in pooblasti izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
5. skrbi za hrambo in prodajo blaga in trošarinskih izdelkov oziroma za izvajanje teh nalog izbere in pooblasti izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
6. določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe ter skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uspešno opravljanje nalog;
7. razvija in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev službe;
8. izvaja nadzor nad pravilnim odmerjanjem, obračunavanjem, pobiranjem in izterjavo dajatev, ki se pobirajo pri uvozu in izvozu blaga, ter nadzor nad plačili;
9. izvaja nadzor nad pravilnim obračunavanjem, plačevanjem in izterjavo trošarin;
10. opravlja naknadna preverjanja deklaracij po carinskem zakonu (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99 in 40/99 – popravek), inšpekcijske preglede, carinsko in trošarinsko kontrolo;
11. izvaja postopke prisilne izterjave carinskega dolga in trošarin v primerih, ko odloča o obveznosti plačila v upravnem postopku na prvi stopnji;
12. razvija metode in tehnike preprečevanja in odkrivanja carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj v zadevah iz pristojnosti službe;
13. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja v zadevah iz pristojnosti službe;
14. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na drugi stopnji in na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
15. skrbi za pravilno ugotavljanje podlag za določitev višine uvoznih in izvoznih dajatev ter trošarin, tako da opravlja kemijskotehnološke in fizikalne analize vzorcev blaga, daje strokovna mnenja in izdaja zavezujoče informacije o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife ter zavezujoče informacije o poreklu blaga;
16. nudi strokovno pomoč pri izvajanju carinskih in trošarinskih predpisov ter daje pojasnila o vprašanjih iz delovnega področja službe;
17. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela službe ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom službe;
18. sodeluje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega sistema, carinskimi in trošarinskimi službami drugih držav ter pristojnimi mejnimi organi sosednjih držav;
19. sodeluje z državnimi organi in drugimi organizacijami v zadevah, ki se nanašajo na delovno področje službe;
20. daje soglasja za posege v prostor oziroma soglasja za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih carinskih oziroma ekonomskih con in na mejnih prehodih;
21. skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
22. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
11. člen
Za zagotovitev enotne uporabe predpisov in uspešno opravljanje dela službe izdaja generalni direktor navodila za delo in pojasnila v zvezi s predpisi, ki jih izvaja služba.
12. člen
Carinski urad opravlja naslednje naloge:
1. odobrava carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga;
2. nadzoruje in kontrolira sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo in odloča o odlogu, odpustitvah in oprostitvah plačila trošarin;
3. odmerja, obračunava in pobira uvozne in izvozne dajatve, posebne kmetijske dajatve, davke in trošarine ob uvozu blaga, takse in druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga, ter druge dajatve v skladu s posebnimi predpisi;
4. izvaja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem trošarin;
5. ugotavlja carinsko vrednost in uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife ter ugotavlja poreklo blaga v skladu z veljavnimi predpisi in po mednarodnih sporazumih;
6. opravlja carinski in trošarinski nadzor;
7. izvaja carinsko in trošarinsko kontrolo;
8. opravlja naknadna preverjanja carinskih deklaracij po carinskem zakonu in inšpekcijske preglede;
9. izvaja postopke prisilne izterjave carinskega dolga in trošarin;
10. na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja zadeve s področja kontrole prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;
11. opravlja kontrolo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev ter preprečuje in odkriva kazniva ravnanja v zvezi s tem;
12. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja v zadevah iz pristojnosti službe;
13. vodi postopek o carinskih, trošarinskih prekrških in prekrških po tem zakonu na prvi stopnji;
14. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom ali drugim predpisom pristojnost odločanja v upravnem postopku prenesena na Generalni carinski urad;
15. izvaja hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga in trošarinskih izdelkov v skladu s carinskimi in trošarinskimi predpisi;
16. sodeluje z mejno policijo in drugimi pristojnimi državnimi organi, na mednarodnih letališčih tudi s pristojnimi službami na letališču, pa tudi s tujimi mejnimi organi, da zagotovi hitrejše in kvalitetnejše opravljanje nalog neposredno na meji ter zaradi preprečevanja in odkrivanja carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj;
17. sodeluje z davčnimi in inšpekcijskimi organi ter organi policije;
18. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
13. člen
Na prvi stopnji vodi postopek o carinskih in trošarinskih prekrških ter o prekrških, določenih v tem zakonu, krajevno pristojni carinski urad.
IV. POOBLASTILA
14. člen
(1) Pri opravljanju nalog carinske službe imajo pooblaščene uradne osebe službe, v okviru opravil delovnega mesta, na katero so razporejene, pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni (v nadaljnjem besedilu: carinska pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe so pri izvajanju nalog službe dolžne ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
(3) Pooblaščene uradne osebe morajo spoštovati in ravnati tudi v skladu s pravili kodeksa etike delavcev službe.
(4) Način izvajanja carinskih pooblastil predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
15. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe iz prejšnjega člena so:
1. carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski in trošarinski nadzor ter carinsko in trošarinsko kontrolo, odobrava carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, opravlja kontrolo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na in iz carinskega območja Republike Slovenije ter preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja v zvezi s carinskim blagom in trošarinskimi izdelki;
2. inšpektor, ki opravlja carinsko in trošarinsko kontrolo v zahtevnejših zadevah, inšpekcijske preglede, naknadna preverjanja carinskih deklaracij po carinskem zakonu, odobrava carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja v zvezi s carinskim blagom in trošarinskimi izdelki, opravlja nadzor in kontrolo nad delom carinskih uradov in izpostav, vodi upravni postopek v carinskih in trošarinskih zadevah ter postopek o carinskih in trošarinskih prekrških in prekrških po tem zakonu;
3. izterjevalec, ki izvaja postopke prisilne izterjave carinskega dolga in trošarin.
(2) Cariniki in inšpektorji uporabljajo za preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj v zvezi s carinskim blagom in trošarinskimi izdelki posebno tehnično opremo, posebej izurjene pse in posebej označena službena vozila z uporabo svetlobnih in zvočnih signalov.
(3) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
16. člen
(1) Izterjevalec carinskega dolga in trošarin kot pooblaščena uradna oseba izvaja postopke prisilne izterjave po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(2) Pri opravljanju izterjave ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo izterjavo.
(3) Na delovno mesto izterjevalca je lahko imenovana oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj oziroma srednjo izobrazbo in najmanj tri leta delovnih izkušenj ter poseben izpit, ki ga mora opraviti v enem letu od dneva razporeditve na delovno mesto izterjevalca. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4) Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, ne more samostojno opravljati dela izterjevalca, dokler ne opravi posebnega izpita.
(5) Opravljanje nalog izvajanja postopkov izterjav carinskega dolga in trošarin lahko Generalni carinski urad poveri tudi osebam, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim predpisom imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
17. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe imajo službeno izkaznico. S službeno izkaznico izkazujejo pooblaščenost za izvajanje carinskih pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda minister, pristojen za finance, ki na predlog generalnega direktorja predpiše tudi obrazce za službene izkaznice in postopek za njihovo izdajo.
18. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe opravljajo naloge službe v službeni ali civilni obleki, v primerih in pod pogoji, določenimi v posebni uredbi. Službena obleka je carinska uniforma ali delovna obleka s pripadajočimi oznakami carine.
(2) Kadar opravljajo pooblaščene uradne osebe naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico.
(3) Vlada določi barvo in oznake službene obleke, minister, pristojen za finance, pa na predlog generalnega direktorja določi delovna mesta, na katerih morajo pooblaščene uradne osebe in drugi delavci nositi službeno obleko, in vrsto službene obleke ter predpiše kroj, trajanje in način njene uporabe.
19. člen
(1) Cariniki, razporejeni na mejne prehode, za katere vlada določi, da opravljajo kontrolo prehajanja blaga in oseb čez državno mejo, in druge pooblaščene uradne osebe, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti in ki jih določi generalni direktor, imajo pravico in dolžnost nositi pri opravljanju nalog službe orožje in strelivo. Pravilnik o nošenju in uporabi orožja izda minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2) Pooblaščene uradne osebe, ki so pooblaščene za nošenje in uporabo strelnega orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Program usposabljanja in postopek za preizkus znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi strelnega orožja določi generalni direktor v sodelovanju z generalnim direktorjem policije.
20. člen
(1) Pri opravljanju nalog sme pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka 19. člena tega zakona uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače odvrniti od sebe ali druge pooblaščene uradne osebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje ali življenje druge pooblaščene uradne osebe.
(2) Predno pooblaščena uradna oseba uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem “Stoj, streljal bom!” in z opozorilnim strelom.
21. člen
(1) Cariniki in inšpektorji na celotnem območju Republike Slovenije preverjajo pravilnost poslovanja fizičnih in pravnih oseb s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba, z naknadnimi preverjanji carinskih deklaracij in carinsko kontrolo v skladu s carinskim zakonom, trošarinsko kontrolo nad pravilnim obračunavanjem in plačevanjem trošarin ter nad sprostitvijo trošarinskih izdelkov v porabo v skladu z zakonom o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/89) in z inšpekcijskimi pregledi po tem zakonu.
(2) Inšpekcijski pregled po tem zakonu pomeni preverjanje pravilnosti poslovanja fizičnih in pravnih oseb v skladu s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, izvajanje katerih je v pristojnosti službe, preverjanje obstoja, verodostojnosti in točnosti poslovnih knjig, evidenc in druge dokumentacije, ugotavljanje vrste in količine nepredloženega oziroma neprijavljenega carinskega blaga oziroma višine neplačanih carinskih dajatev ter ugotavljanje pravilnosti obračunavanja in plačevanja trošarin. Pri tem se podrobno pregledajo poslovne knjige, evidence in druge listine oziroma dokumentacija v zvezi s carinskim blagom oziroma trošarinskimi izdelki ter prostori, objekti, zemljišča, naprave, oprema, stroji in blago v skladu s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona.
(3) Inšpekcijski pregledi se opravljajo, kadar so podani razlogi za sum, da so bili kršeni oziroma se kršijo carinski, trošarinski ali drugi predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba, ter kot redno oziroma sistematično preverjanje poslovanja fizičnih in pravnih oseb v skladu s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba. Letni in mesečni načrt rednega izvajanja inšpekcijskih pregledov sprejme generalni direktor, ki konkretni inšpekcijski pregled tudi odredi.
(4) Carinske in trošarinske kontrole se izvajajo na podlagi odredbe generalnega direktorja ali direktorja, praviloma v skladu z letnim in mesečnim načrtom kontrol, ki jih sprejme generalni direktor oziroma direktor.
(5) Pravna oziroma fizična oseba, pri kateri se izvaja kateri izmed ukrepov iz prvega odstavka tega člena, mora cariniku oziroma inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje ukrepa. Le-ta, njen zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri pregledu, s čimer ga je carinik oziroma inšpektor dolžan seznaniti.
22. člen
Cariniki in inšpektorji lahko pregledajo in preverjajo verodostojnost osebnih dokumentov oseb:
1. pri prestopanju državne meje,
2. pri izvajanju carinskih pooblastil iz 23. do 30. člena tega zakona.
23. člen
(1) Inšpektorji lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog službe.
(2) Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek vabljene osebe, čas in kraj, kamor naj se zglasi, razlog, zaradi katerega je vabljena in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo storila prekršek in bo prisilno privedena, če se vabilu ne odzove.
(3) Oseba se lahko vabi tudi ustno, pri čemer ji mora biti sporočen razlog, zaradi katerega je vabljena. Če se oseba na ustno vabilo ne odzove, se ponovno pozove pisno, v skladu s prejšnjim odstavkom.
24. člen
(1) Carinik in inšpektor lahko zahtevata od osebe, ki je po veljavni zakonodaji dolžna dati podatke ali izpolniti določeno obveznost, da jima v določenem roku in na določenem kraju predloži katero koli knjigovodsko listino, pogodbo, poslovno korespondenco, evidenco ali kakšen drug dokument za potrebe carinske in trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda.
(2) Dokumenti, podatki ali izpolnitev določene obveznosti iz prejšnjega odstavka se lahko zahtevajo od carinskega deklaranta, trošarinskega zavezanca, proizvajalca ali druge osebe, ki je neposredno ali posredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z zahtevano dokumentacijo ali podatki razpolaga ali bi to dokumentacijo ali podatke morala imeti.
(3) Kadar se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem mediju, imata carinik in inšpektor pravico pregledati bazo podatkov in računalniški sistem ter zahtevati izdelavo oziroma posredovanje vsakega dokumenta ali deklaracije, ki potrjuje kateri koli podatek, voden na elektronskem mediju.
(4) Carinik in inšpektor lahko, za potrebe carinske oziroma trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda, brez nadomestila odvzameta vzorce blaga oziroma trošarinskega izdelka. Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika vrne.
25. člen
(1) Inšpektor ima pri izvajanju carinske in trošarinske kontrole oziroma inšpekcijskih pregledov pravico največ za 15 dni zaseči dokumente iz prvega odstavka in nosilce baze podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter predmete in vzorce, če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če oseba te dokumente, nosilce baz podatkov, predmete ali vzorce uporablja za kršitve oziroma če so bili pridobljeni s kršitvami carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba.
(2) Oseba lahko zahteva, da se ji zasežene stvari iz prejšnjega odstavka vrnejo pred rokom, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
(3) Carinski organ odloči o vrnitvi stvari iz prejšnjega odstavka s sklepom v treh dneh od dneva vložitve zahtevka.
26. člen
(1) Osebe iz drugega odstavka 24. člena tega zakona so dolžne cariniku in inšpektorju, ki opravljata carinsko ali trošarinsko kontrolo ali inšpekcijski pregled, dovoliti vstop na zemljišče ter v prostore, v katerih se opravljajo dejavnost, proizvodnja, vtovor, iztovor ali skladiščenje blaga ali trošarinskih izdelkov.
(2) Carinik in inšpektor imata pri opravljanju nalog službe pravico vstopiti tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v luki, stopiti na zemljišče, na katerem se nahaja ali bi se lahko nahajalo blago ali trošarinski izdelki, in na zemljišče, preko katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga ali trošarinskih izdelkov, ter na obalo oziroma drugo zemljišče, kjer je oziroma bi lahko bilo mesto pristanka vodnega ali zračnega plovila.
27. člen
(1) Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba, na celotnem območju Republike Slovenije:
1. ustavita, pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo;
2. pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo kjer koli na prostem, kjer se opravlja vtovor ali iztovor blaga ali trošarinskih izdelkov oziroma je ta že bil opravljen;
3. ustavita vsako osebo in pregledata ter preiščeta prenosna sredstva in stvari, ki jih nosi s seboj;
4. ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih izdelkov.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan ustaviti na mestu, ki ga odredi uniformirani carinik oziroma uniformirani inšpektor z dajanjem predpisanih znakov, na način in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Na zahtevo uniformiranega carinika oziroma uniformiranega inšpektorja mora dati vse potrebne podatke in mu pokazati blago in trošarinske izdelke, ki jih prevaža ali prenaša.
(3) Pregled prevoznega ali prenosnega sredstva pomeni vizuelni pregled prostorov, prevoznega ali prenosnega sredstva in stvari, ki so v njem.
(4) Preiskava prevoznega ali prenosnega sredstva, ki se lahko opravi v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti službe, pa pomeni podroben pregled vseh delov prevoznega ali prenosnega sredstva, vključno s stvarmi v njem, pri katerem se lahko za pregled posameznih delov prevoznega ali prenosnega sredstva oziroma stvari v njem uporabijo tehnični pripomočki in prevozno ali prenosno sredstvo oziroma stvari tudi razstavijo.
(5) Lastnik prevoznega sredstva oziroma oseba, ki ga ima v posesti, ima pravico biti prisotna pri pregledu oziroma preiskavi prevoznega sredstva.
28. člen
(1) Cariniki in inšpektorji lahko pri opravljanju carinske oziroma trošarinske kontrole in inšpekcijskega pregleda, z namenom ugotavljanja pravilnosti poslovanja pravnih in fizičnih oseb v skladu s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, izvajanje katerih je v pristojnosti službe, ter preprečevanja in odkrivanja kršitev teh predpisov, pregledata vsak poslovni prostor in drug prostor, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, objekt in zemljišče.
(2) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki so določeni kot sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(3) Pri pregledu poslovnih prostorov, objektov in zemljišč po prvem odstavku tega člena imata carinik in inšpektor pravico pregledati poslovne knjige, evidence in drugo dokumentacijo v zvezi s carinskim blagom ali trošarinskimi izdelki, natančno pregledati, tudi z uporabo tehničnih pripomočkov in razstavljanjem, opremo, stroje, naprave, blago, ki je v prostoru oziroma objektu oziroma na ali v zemljišču in tudi ugotavljati namensko uporabo trošarinskih izdelkov.
29. člen
(1) Če oseba, pri kateri se opravlja inšpekcijski pregled, carinska ali trošarinska kontrola, ne dovoli oziroma onemogoči cariniku in inšpektorju pri opravljanju teh ukrepov pregled poslovnih prostorov ali drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodka, se za pregled teh prostorov pridobi odločba pristojnega sodišča.
(2) Če carinik ali inšpektor pri izvajanju carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
30. člen
(1) Kadar so podani razlogi za sum, da se kršijo ali so se kršili carinski oziroma trošarinski predpisi ali drugi predpisi, za izvajanje katerih je pristojna služba, lahko carinik oziroma inšpektor kot ukrep carinske oziroma trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda, z namenom in je verjetno domnevati, da bi našli skrito blago oziroma dokumente, ki so predmet ali dokaz navedenih kršitev, opravi pregled osebe:
1. ki se nahaja na mejnem prehodu oziroma prehaja carinsko črto;
2. ki se nahaja na katerem koli prevoznem sredstvu ali objektu v primerih iz prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 28. člena tega zakona;
3. ki zapušča ali vstopa v prostor, namenjen za skladiščenje blaga, ki ni bilo sproščeno v prost promet, ali trošarinskih izdelkov, ki niso bili sproščeni v porabo, oziroma v luko ali na kraj prispetja ladje ali pristanka letala oziroma drugi kraj pristanka letala, ki je prispelo ali od koder zapušča carinsko območje.
(2) Pregled osebe po prejšnjem odstavku obsega pregled vsega, kar oseba nosi na telesu ali s seboj, pri čemer se ugotavlja, ali ima pri sebi oziroma s seboj stvari, ki so predmet kršitev carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov.
(3) V primeru, ko obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba iz prvega odstavka tega člena tihotapi mamila ali druge predmete kaznivega dejanja tako, da jih prenaša v telesu, se izroči organom policije.
31. člen
Kadar delavec službe pri opravljanju nalog službe povzroči tretji osebi škodo, odgovarja za povzročeno škodo država po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost.
32. člen
(1) Generalni carinski urad zagotovi strokovno pravno pomoč pooblaščeni uradni osebi, zoper katero je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja nalog službe, ki jih je po oceni službe opravila v skladu s predpisi.
(2) Oceno skladnosti opravljanja nalog glede na predpise, poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor.
33. člen
(1) Organi policije so dolžni nuditi carinskim organom vso potrebno pomoč in zaščito pri opravljanju nalog službe.
(2) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki pri opravljanju svojih nalog ugotovijo, da je kršena carinska oziroma trošarinska zakonodaja oziroma obstaja možnost, da se bo to zgodilo, so dolžni o ugotovitvah v najkrajšem možnem času obvestiti carinski organ.
V. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
34. člen
(1) Služba zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov.
(2) Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene uradne osebe niso dolžne o tem obvestiti osebe, na katere se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
(3) Če pooblaščene uradne osebe zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve pooblaščene uradne osebe posredovati zahtevane osebne in druge podatke.
35. člen
(1) Uprava upravlja zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog službe v zvezi z izvajanjem carinskih pooblastil zbirajo, uporabljajo in vzdržujejo delavci službe, in sicer:
1. evidenca pisnih carinskih deklaracij;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in imetnikov kotlov za žganjekuho;
5. evidenca o kršitvah carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol ter inšpekcijskih pregledov;
8. evidenca uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o obračunu in pobiranju ter izterjavi carinskega in trošarinskega dolga;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in trošarinskega dolga.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje skupne osebne podatke fizičnih oseb:
1. enotno matično številko občana;
2. davčno številko;
3. ime in priimek;
4. rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj);
5. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča.
(3) Za pravne osebe in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, evidence iz prvega odstavka tega člena vsebujejo naslednje skupne podatke:
1. davčno številko;
2. matično številko;
3. firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta);
4. številke telefonov in telefaksov;
5. ime in priimek ter rojstne podatke in enotno matično številko občana odgovornih oseb.
(4) Podatki, navedeni v drugem in tretjem odstavku tega člena, se lahko pridobijo neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ali iz davčnega registra.
36. člen
(1) Poleg skupnih osebnih in drugih podatkov, vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
1. evidenca pisnih carinskih deklaracij: podatki iz pisnih carinskih deklaracij, kot so opredeljene v carinskih predpisih;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj: številka, datum in izdajatelj dovoljenja, vrsta dovoljenja, veljavnost dovoljenja, kršitve dovoljenja, datum in razlogi ter trajanje odvzema dovoljenja, podaljševanje veljavnosti dovoljenja;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov: podatki o imetniku dovoljenja in oproščenem uporabniku, nadzorni carinski organ, vrsta in datum izdaje dovoljenja, lokacija in šifra skladišča ter datum začetka poslovanja, vrsta trošarinskih izdelkov, podatki o opravljenih inventurah, podatki o predloženi garanciji, datum in razlog odvzema dovoljenja;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in imetnikov kotlov za žganjekuho: podatki o trošarinskem zavezancu ter odgovorni osebi, naziv in šifra dejavnosti zavezanca, datum pričetka in konca opravljanja dejavnosti, nadzorni organ, pristojen davčni urad, vrsta trošarinskih izdelkov, tip trošarinskega zavezanca, podatki o imetništvu kotla za žganjekuho;
5. evidenca o kršitvah carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba: podatki o ugotovljenih kršitvah carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov ter o kršiteljih; podatki o ukrepih zoper kršitelje, in sicer podatki o podanih predlogih za vodenje postopka o prekršku, izrečene kazni in druge sankcije, podatki o odstopu podatkov drugim državnim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje, za katere carinski organi niso pristojni; podatki o kaznovanju kršiteljev, kadar o kaznovanju ne odloča carinski organ in je podal predlog za kaznovanje oziroma je odstopil podatke drugim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij od drugih oseb: podatki o osebi, na katero se nanašajo informacije, transportnem sredstvu, blagu ter viru informacije oziroma osebi, od katere se pridobijo informacije;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol ter inšpekcijskih pregledov: datum, ura in kraj opravljanja kontrole oziroma pregleda, navedba prisotnih carinikih oziroma inšpektorjih, podatki o prevoznem sredstvu (vrsta, tip, registrska številka in lastništvo), potek kontrole oziroma pregleda;
8. evidenca uporabe strelnega orožja: podatki o pooblaščeni uradni osebi, ki je uporabila strelno orožje, podatki o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno strelno orožje, podatki o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno ter ocena uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o obračunu in pobiranju ter izterjavi carinskega in trošarinskega dolga: podatki iz carinskih deklaracij, upravnih odločb in trošarinskih obračunov, ki se nanašajo na obračun dolga; datum vročitve obračuna oziroma odločbe, podatke, ki jih je dolžan voditi carinski organ za knjiženje carin in trošarin, podatki o povračilu, odlogu ali odpustu dolga, podatki o plačilu dolga iz instrumenta zavarovanja, podatki iz sklepov o prisilni izterjavi dolga;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja carinskega in trošarinskega dolga: podatki o predlagatelju instrumenta zavarovanja in garantu, znesek, veljavnost in rok vnovčitve instrumenta zavarovanja.
(2) Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah:
1. iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi;
2. iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
3. iz 6. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.
(3) Podatki se hranijo:
1. v evidencah iz 1., 2., 3., 4., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona v skladu s carinskim zakonom in zakonom o trošarinah;
2. v evidencah iz 8. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona dve leti po vnosu podatkov oziroma do pravnomočnega končanja pravnih postopkov v zvezi z uporabo strelnega orožja;
3. v evidencah iz 5. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona;
4. v evidencah iz 6. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona do pravnomočne odločitve o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni uveden, pa do zastaranja pregona.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
37. člen
(1) Za namene zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja, uporabe in arhiviranja podatkov, vsebovanih v evidencah iz 35. člena tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in podatkov, ki pomenijo poslovne skrivnosti, če ni s tem zakonom ali drugim predpisom drugače določeno.
(2) Način ravnanja z zaupnimi podatki, vsebovanimi v evidencah iz 35. člena tega zakona ter drugimi zaupnimi podatki službe, ter način varovanja teh podatkov, predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
VI. DELOVNA RAZMERJA
38. člen
(1) Za delavce službe se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Delavci službe so pooblaščene uradne osebe in drugi delavci, zaposleni v službi (v nadaljnjem besedilu: delavci službe).
39. člen
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog službe lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja delavcev v državnih organih, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. ima ustrezne zdravstvene in psihofizične sposobnosti;
2. ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, storjeno z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti;
3. ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje točke;
4. je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
(2) Generalni carinski urad lahko zbere o osebi, ki želi skleniti delovno razmerje v službi, z njeno pisno privolitvijo, še podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za delo v službi.
(3) Ostali pogoji za zasedbo delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu, ki ga na predlog ministra, pristojnega za finance, sprejme vlada.
40. člen
(1) Če je bil delavec službe obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona ali zaradi katerega koli kaznivega dejanja, storjenega na delu ali v zvezi z delom v službi, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati Generalnemu carinskemu uradu.
(2) Delavcu službe preneha delovno razmerje z dnem vročitve ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ga izda generalni direktor oziroma direktor na podlagi pravnomočne sodbe iz prejšnjega odstavka.
41. člen
Odločbe o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter druge odločbe, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, izdaja za delavce carinskega urada direktor urada, če ni s tem zakonom ali drugimi zakoni drugače določeno.
42. člen
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja, mora v roku najkasneje enega leta po sklenitvi delovnega razmerja oziroma po razporeditvi na to delovno mesto, opraviti strokovni izpit. Carinik oziroma inšpektor, v času do opravljenega strokovnega izpita, opravlja svoje naloge pod nadzorom in odgovornostjo mentorja.
(2) Osebi, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog carinika oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje po poteku odpovednega roka.
(3) Delavec iz prvega odstavka tega člena, ki je razporejen na delovno mesto carinika oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega izpita, se razporedi na delovno mesto, ki ga je opravljal pred tem, oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo razporejanje delavcev v državnih organih.
(4) Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko iz opravičenih razlogov podaljša.
(5) Podrobnejša merila, vsebino in način izvajanja izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
43. člen
(1) Delavci, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna znanja, se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba.
(2) Z aktom iz petega odstavka 42. člena tega zakona se določijo tudi vsebina, način in merila za strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in preverjanje strokovne usposobljenosti.
44. člen
(1) Generalni direktor lahko z odločbo odvzame pooblaščeni uradni osebi pravico izvajati carinska pooblastila:
1. če se ugotovi, da je le-ta uporabila pooblastila v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi;
2. če se v disciplinskem postopku z dokončno odločbo ugotovi, da je huje kršila delovne obveznosti in dolžnosti;
3. če opravlja dela iz 53. člena tega zakona.
(2) Delavca iz prejšnjega odstavka generalni direktor oziroma direktor razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Če delavec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v istem ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.
(3) Delavcu iz prvega odstavka tega člena se odvzamejo službena izkaznica, službena obleka in orožje.
45. člen
(1) Delavec opravlja delo na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje oziroma na katero je razporejen.
(2) Ne glede na določila v drugih predpisih, ki urejajo razporejanje delavcev, se lahko delavec, za določen ali nedoločen čas razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Delavca se lahko razporedi na drugo delovno mesto v okviru Generalnega carinskega urada oziroma carinskega urada ali iz enega v drug carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno.
(3) Delavec je lahko razporejen iz enega v drug carinski urad tudi na lastno željo. Razporeditev se opravi na podlagi predhodnega mnenja direktorja carinskega urada, iz katerega delavec odhaja oziroma v katerega prihaja.
(4) Delavca, ki bi zaradi razporeditve v drug kraj porabil za prevoz na delo z javnim prevoznim sredstvom več kot dve uri v eno smer, se lahko razporedi le z njegovim soglasjem.
(5) Razporeditev za določen čas lahko traja največ šest mesecev, z možnostjo podaljšanja za še šest mesecev.
(6) Za razporejanje delavcev iz enega v drug carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno je pristojen generalni direktor.
46. člen
(1) Delavec, ki je razporejen v skladu s prejšnjim členom v drug kraj, ima pravico:
1. do povračila potnih stroškov, če se na delo v drug kraj vozi vsakodnevno;
2. do nadomestila za ločeno življenje zaradi povračila stroškov prehrane, zagotovitve in plačila stroškov prenočišča za čas razporeditve in prevoznih stroškov do kraja stalnega bivališča enkrat tedensko, če začasno biva v kraju dela, ker se po oceni generalnega direktorja ali direktorja ne more voziti vsakodnevno na delo;
3. do povračila stroškov selitve, če se je zaradi razporeditve preselil v drug kraj.
(2) Delavec, ki je razporejen na lastno željo, nima pravice do nadomestila stroškov za ločeno življenje in do zagotovitve prenočišča ali povračila stroškov selitve, če se je preselil.
47. člen
Delavcu, ki je v skladu s 45. členom tega zakona za nedoločen čas razporejen v drug kraj, v katerega se po oceni generalnega direktorja oziroma direktorja ne more vsakodnevno voziti na delo, mora Generalni carinski urad v treh letih zagotoviti ustrezno stanovanje. Če Generalni carinski urad delavcu v navedenem roku ustreznega stanovanja ne zagotovi ali če z njim o tem ne doseže sporazuma, je potrebno delavca vrniti na delo, ki ga je opravljal pred razporeditvijo.
48. člen
Kadar je potrebno delavca razporediti na drugo delovno mesto zaradi ukinitve organizacijske enote ali trajnega povečanja obsega dela v drugi organizacijski enoti oziroma zaradi reorganizacije službe, se določbe tretjega in četrtega odstavka 45. člena tega zakona pri razporejanju ne upoštevajo. Delavec ima v tem primeru pravico do povračila stroškov iz 46. člena tega zakona, vse do ustrezne rešitve stanovanjskega vprašanja.
49. člen
(1) Odločba o razporeditvi mora biti delavcu vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Delavec mora pričeti z delom na novem delovnem mestu z dnem, določenim v odločbi.
(2) Z odločbo o razporeditvi se določijo tudi pravice iz 46. in 47. oziroma 48. člena tega zakona.
(3) Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.
50. člen
(1) Zaradi izvajanja nalog službe so delavci dolžni opravljati delo tudi v manj ugodnem delovnem času.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1. delo v neenakomernem delovnem času;
2. delo v deljenem delovnem času;
3. delo v izmenah;
4. delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih;
5. delo preko polnega delovnega časa;
6. popoldansko in nočno delo;
7. pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali na domu.
(3) Delo v neenakomernem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti v deljenem delovnem času, ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
51. člen
(1) Kot delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Kot delo v izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo sicer opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem zaporedju.
(2) Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo, če delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 12. uri.
(3) Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni najmanj 75% dnevne delovne obveznosti po 22. uri.
(4) Za izmensko delo v turnusu se šteje delo v nočni izmeni in delo v dnevni izmeni, opravljeno po 15. uri.
(5) Za izmensko delo po posebnem razporedu se šteje delo, opravljeno v času od 16. ure do 7. ure zjutraj.
52. člen
(1) Pripravljenost za delo je delo v manj ugodnem delovnem času, pri katerem mora biti delavec službe v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu.
(2) Pripravljenost za delo se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti, razen če je delavec službe med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu ali na določenem kraju dela.
(3) Generalni direktor določi primere in način izvajanja pripravljenosti za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali na domu.
53. člen
(1) Višji upravni delavci in upravni delavci ne smejo biti člani uprave ali nadzornega sveta gospodarske družbe, družbeniki v osebnih družbah ali samostojni podjetniki posamezniki in opravljati dela, ki je nezdružljivo z opravljanjem dejavnosti službe. Prepoved članstva v upravi ali nadzornih svetih družb ne velja za delavce, ki jih v te organe imenuje država kot svoje predstavnike.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katero delo višji upravni delavci in upravni delavci ne smejo opravljati, določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega člena pripada višjim upravnim delavcem in upravnim delavcem službe poseben dodatek. Višino dodatka določi vlada.
54. člen
(1) Pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati naknadnih preverjanj carinskih deklaracij po carinskem zakonu, carinske ali trošarinske kontrole, predhodnega preverjanja izpolnjevanja pogojev, inšpekcijskih pregledov in izterjave pri pravni osebi, če je z večinskim lastnikom ali članom uprave ali nadzornega sveta pravne osebe:
1. v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski pa do četrtega kolena, v zakonu ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala;
2. v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojenca ali posvojitelja, rejnika ali rejenca.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati v prejšnjem odstavku navedenih ukrepov tudi pri fizični osebi.
55. člen
(1) Delavec službe ne sme uporabljati informacij, podatkov ali ugotovitev, ki jih pozna ali ima do njih dostop pri opravljanju nalog službe, v neslužbene namene.
(2) Delavec službe ne sme uporabljati in dajati informacij, podatkov in ugotovitev za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi za sebe ali za drugo osebo.
(3) Dolžnost varovanja uradne, poslovne in druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v službi.
56. člen
(1) Pooblaščene uradne osebe so dolžne med stavko zagotoviti nemoteno opravljanje naslednjih nalog:
1. carinski nadzor nad blagom, potniki in prevoznimi sredstvi;
2. odobravanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, obračunavanje ali zaračunavanje carin;
3. kontrolo blaga, katerega uvoz oziroma izvoz sta posebej urejena;
4. devizno valutno kontrolo v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s tujino;
5. preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, storjenih v carinskem postopku;
6. preprečevanje in odkrivanje prekrškov pri iznašanju iz države ali prinašanju v državo domače in tuje valute;
7. vodenje upravnega postopka na prvi in drugi stopnji ter postopka o prekrških na prvi stopnji.
(2) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, ki so dolžne med stavko zagotoviti nemoteno opravljanje v prejšnjem odstavku navedenih nalog, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(3) Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz tega člena, določi vlada za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, določenih v skladu s prejšnjim odstavkom, poseben dodatek.
(4) Vlada določi poseben dodatek iz prejšnjega odstavka na podlagi kriterijev za določitev tega dodatka, ki veljajo za delovna mesta delavcev v državni upravi, ki so dolžni med stavko zagotavljati nemoteno opravljanje nalog v skladu z zakonom.
57. člen
(1) Služba je dolžna upoštevati posebne predpise, s katerimi se urejata varnost in zdravje delavcev pri delu, delavci pa so odgovorni, da z največjo možno skrbjo varujejo svojo lastno varnost in zdravje pri delu, kakor tudi varnost in zdravje drugih oseb, če je to odvisno od njihovega ravnanja.
(2) Minister, pristojen za finance, izda, na predlog generalnega direktorja, pravilnik o varstvu pri delu, s katerim podrobneje določi organizacijo in izvajanje varstva pri delu, medsebojne obveznosti in odgovorne osebe na posameznih ravneh.
58. člen
Kadar opravljajo cariniki kontrolo prometa s tujino v železniških prometnih sredstvih, imajo pravico do brezplačnega prevoza z njimi in pravico do zavarovanja, kot jo imajo potniki, ki so plačali takšen prevoz.
59. člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada za vsako začeto leto delovne dobe v carinski službi nad 5 let, dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
(2) V delovno dobo iz prejšnjega odstavka se všteva tudi delovna doba, ki jo je pooblaščena uradna oseba dosegla v carinski službi na delovnem mestu s statusom delavca službe v temeljni dejavnosti.
60. člen
(1) Uprava zavaruje pooblaščene uradne osebe za primer nesreče pri delu, dodatno pa zavaruje posamezne pooblaščene uradne osebe za nesrečo pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, če opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
(2) Delovna mesta, na katerih so pooblaščene uradne osebe dodatno zavarovane, določi z odločbo generalni direktor.
61. člen
Med začasno zadržanostjo zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni prejema pooblaščena uradna oseba nadomestilo plače v višini plače za polni delovni čas brez dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
62. člen
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada dodatek do 20% osnovne plače za ovrednotenje posebnih pogojev dela in za pooblaščenost, dodatek do 20% osnovne plače pa pripada delavcem službe za ovrednotenje posebnih odgovornosti.
(2) Kot posebni delovni pogoj se šteje delo na prostem, pod vplivom plinov, z uporabo posebne tehnične opreme, delo pri opravljanju carinske in trošarinske kontrole, inšpekcijskih pregledov in notranjega nadzora ter delo na področju preprečevanja in odkrivanja tihotapstva in drugih kaznivih ravnanj v zvezi s carinskim in trošarinskim blagom.
(3) Kot delovna mesta s posebnimi odgovornostmi se štejejo zlasti delovna mesta vodij notranjih organizacijskih enot in njihovih pomočnikov, pomočnikov direktorjev carinskih uradov, delovna mesta vodenja postopka o prekrških, upravnega postopka v zahtevnejših zadevah, postopka izterjav, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema, opravljanja carinskih in trošarinskih kontrol, inšpekcijskih pregledov, preprečevanja tihotapstva in druga posebno odgovorna delovna mesta v upravi carinskih uradov in v Generalnem carinskem uradu.
(4) Delovna mesta, na katerih delavcem pripada dodatek za ovrednotenje posebnih pogojev dela in pooblaščenost ter dodatek za ovrednotenje posebnih odgovornosti, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Višino dodatka za posamezno delovno mesto določi vlada.
63. člen
(1) Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito delovanje službe, lahko vlada, na predlog ministra, pristojnega za finance, izjemoma določi višji količnik, kot ga določa splošni predpis.
(2) Pooblaščeni uradni osebi iz 19. člena tega zakona, ki opravlja naloge v specifičnih in posebej neugodnih delovnih razmerah in je pri svojem delu posebno izpostavljena nevarnosti in ogroženosti, pripada dodatek za posebno nevarnost in ogroženost. Višino tega dodatka določi vlada.
64. člen
(1) Carinikom oziroma inšpektorjem na mejnem prehodu ter drugim pooblaščenim uradnim osebam, ki so pri opravljanju nalog posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki opravljajo naloge na terenu, so izpostavljene vremenskim in drugim škodljivim vplivom in je pri izvajanju nalog ogroženo njihovo zdravje in življenje, se plačujejo sredstva v višini 8,4% bruto plače, kot mesečna premija za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunajo na znesek bruto plače na enak način, kot je v zakonu o prispevkih za socialno varnost določen za obračunavanje prispevkov za štetje zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Sredstva se obračunavajo mesečno in vplačujejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavce iz prvega odstavka tega člena odpre pri nosilcu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Delavec lahko na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja uveljavi pravico do rente, ki se določi glede na znesek sredstev na njegovem osebnem varčevalnem računu iz prejšnjega odstavka in dopolnjeno starost, v skladu z zakonom, s katerim se ureja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(5) Minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, določi delovna mesta carinikov oziroma inšpektorjev na mejnem prehodu ter drugih pooblaščenih uradnih oseb, ki so pri opravljanju nalog posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, na katerih se delavcem plačujejo sredstva iz prvega odstavka tega člena.
VII. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
65. člen
(1) Delavec službe je lahko začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih obveznosti in dolžnosti, ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 40. členu tega zakona, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(2) O začasni odstranitvi z dela ali z delovnega mesta odloči generalni direktor za delavce Generalnega carinskega urada in direktorje carinskih uradov oziroma direktor za delavce carinskega urada.
(3) Delavcu, ki je začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali z delovnega mesta odvzameta službena izkaznica in orožje.
66. člen
(1) O disciplinski odgovornosti delavca službe na prvi stopnji odloča:
1. generalni direktor za delavce Generalnega carinskega urada in za direktorje carinskih uradov;
2. direktor carinskega urada za delavce carinskega urada.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka ima delavec pravico do ugovora na disciplinsko komisijo pri Generalnem carinskem uradu v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(3) Predsednika in člane disciplinske komisije imenuje minister, pristojen za finance, za dobo štirih let. Komisija ima skupno deset članov. Vsak član ima svojega namestnika.
(4) Komisija odloča v senatu treh članov, ki jih za vsak primer posebej določi predsednik disciplinske komisije.
67. člen
Organ, ki vodi disciplinski postopek, lahko odloči, da se izključi javnost, kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, uradno ali drugo tajnost.
68. člen
Za lažjo kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti se poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, šteje tudi:
1. nepravočasno, nevestno ali malomarno opravljanje dela brez hujših posledic;
2. nepravilno in nemarno nošenje službene obleke in označb ter orožja.
69. člen
(1) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti se poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, štejejo tudi:
1. preprečevanje kontrolno-inšpekcijskim organom, da opravljajo svoje delo;
2. onemogočanje drugemu delavcu, da opravi svoje delo;
3. ponarejanje, predrugačenje ali potrjevanje in navajanje neresničnih podatkov v uradnih dokumentih;
4. vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz prvega odstavka 40. člena tega zakona;
5. prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkotičnih sredstev, ali uživanje med delom alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
6. dejanje, ki ima znake carinskega ali trošarinskega prekrška;
7. neopravičen izostanek z dela en dan ali več, če to povzroči ali bi lahko povzročilo hujše posledice za delo službe;
8. če delavec, ki je pooblaščen za vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, le-te ne vloži v 15 dneh, ko kakorkoli izve za storitev hujše kršitve delovne obveznosti;
9. opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem zakonitosti ali nad pravilnim vodenjem;
10. opustitev nošenja službene obleke, označb in orožja pri opravljanju nalog službe, kjer je nošenje službene obleke, označb in orožja obvezno;
11. prihod nad delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkotičnih sredstev;
12. dejanje ali obnašanje delavca, storjeno na delu ali izven dela, ki škoduje ugledu službe;
13. odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
14. nespoštovanje oziroma kršitev pravil, določenih z internimi akti službe ali kodeksom etike.
(2) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(3) Prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo, se ugotavlja z alkotestom ali s strokovnim pregledom.
70. člen
Vodenje disciplinskega postopka za disciplinske kršitve iz 1. do 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena in kršitve, ki imajo značilnosti kaznivega dejanja, zastara v enem letu od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma v 18 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.
71. člen
(1) Delavec službe je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo pri delu oziroma v zvezi z delom povzroči službi ali komu drugemu namenoma ali iz hude malomarnosti.
(2) Odškodninsko odgovornost delavca ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje generalni direktor ali delavec, ki ga on pooblasti.
(3) Dokončna odločba o delavčevi odgovornosti za nastalo škodo in o obveznosti povrnitve je izvršilni naslov.
VIII. PRIZNANJA
72. člen
(1) Za dolgoletno strokovno delo, organizacijske izboljšave pri delu, za uspehe, dosežene na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih nalog, in za prispevke h krepitvi ugleda službe se delavcem ali organizacijskim enotam službe ter drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in posameznikom podeljujejo priznanja, delavcem službe pa tudi denarne nagrade.
(2) Priznanja in nagrade iz prejšnjega odstavka se praviloma podeljujejo ob dnevu službe. Dan službe je 8. oktober.
(3) Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj in denarnih nagrad določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
73. člen
(1) Posamezniki, državni organi, gospodarske družbe, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, društva ter druge osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov enake ali podobne uniformi in oznakam službe.
(2) Posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali v državnem organu, državni organizaciji ali lokalni samoupravni skupnosti in posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.
(4) Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.
74. člen
(1) Posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 400.000 do 4,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev, če:
1. v določenem roku ne predloži oziroma ne izdela zahtevanih dokumentov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;
2. onemogoči izvedbo carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda, tako da ne dovoli vstopa, je neopravičeno nedosegljiva ali se izogiba v zvezi s prvim odstavkom 26. člena ter 28. členom tega zakona;
3. ne zagotovi oziroma omogoči pogojev za nemoteno opravljanje carinske ali trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda v zvezi s petim odstavkom 21. člena tega zakona;
4. onemogoča cariniku oziroma inšpektorju izvedbo ukrepov v zvezi s 27. ali 30. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
75. člen
(1) Prekršek stori, kdor se nedostojno ali žaljivo vede do pooblaščene uradne osebe pri uradnem poslovanju ali zaradi uradnega poslovanja ali ne upošteva odrejenega zakonitega ukrepa pooblaščene uradne osebe oziroma onemogoča izvedbo uradnega dejanja.
(2) Prekršek stori tudi, kdor se ne odzove vabilu inšpektorja iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(3) Prekršek stori, kdor na zahtevo carinika oziroma inšpektorja ne omogoči vpogleda v osebne dokumente v zvezi z 22. členom tega zakona.
(4) Za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se posameznik kaznuje z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev, posameznik, ki stori ta prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, pa se kaznuje z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 tolarjev.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 tolarjev.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
(1) Z dnem pričetka veljavnosti tega zakona se dosedanje carinarnice preimenujejo v carinske urade.
(2) Uprava mora uskladiti notranjo organizacijo in delo z določbami tega zakona najkasneje v enem letu od dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(3) Do zamenjave se uporabljajo sedanje table, oznake, pečati, štampiljke in žigi carinarnic ter njihovih organizacijskih enot, obrazci in službene izkaznice delavcev v organih službe.
77. člen
(1) Delavci službe, ki so na dan pričetka veljavnosti tega zakona opravljali delo, za katero nimajo ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, lahko to delo opravljajo še naprej, vendar morajo izobrazbo dopolniti v petih letih od pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka, ki imajo nad 15 let delovnih izkušenj na enakih delovnih mestih ali na delovnih mestih podobne zahtevnosti in delo uspešno opravljajo, in delavci, katerih usposobljenost za opravljanje dela je bila posebej preverjena v skladu s predpisi, ki so bili uveljavljeni pred 25. 6. 1991, lahko to delo še naprej opravljajo.
78. člen
(1) Do sprejema predpisov o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva iz prvega odstavka 64. člena tega zakona vplačujejo kot dolgoročna rezervacija za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunavajo mesečno in vplačujejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega odstavka 64. člena tega zakona odpre pri banki. Sredstva na osebnem varčevalnem računu se obravnavajo kot dolgoročno vezana bančna vloga.
(3) Po uveljavitvi predpisov o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva na bančni vlogi iz prejšnjega odstavka prenesejo na osebni varčevalni račun, ki se za delavca iz prvega odstavka 64. člena tega zakona odpre pri nosilcu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in se koristijo v skladu s predpisi o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju.
79. člen
(1) Določbe drugega in četrtega odstavka 66. člena tega zakona se pričnejo uporabljati z dnem imenovanja disciplinske komisije. Disciplinska komisija iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona mora biti imenovana v enem mesecu od dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Disciplinski postopki, začeti pred imenovanjem disciplinske komisije iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona.
80. člen
Do ustanovitve ustreznega stanovskega združenja se uporablja kodeks etike iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona, ki ga sprejme generalni direktor in konferenca Sindikata carinikov Slovenije.
81. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93 in 65/93).
(2) Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona, vendar najdalj eno leto od uveljavitve tega zakona, se še naprej uporabljajo naslednji predpisi:
1. uredba o barvi in oznakah službene obleke v Republiški carinski upravi (Uradni list RS, št. 15/94 in 18/94 – popravek),
2. pravilnik o službeni obleki delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 17/94),
3. pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov carinske službe (Uradni list RS, št. 16/94),
4. pravilnik o nošenju, uporabi in hrambi orožja pooblaščenih uradnih oseb carinske službe (Uradni list RS, št. 42/95),
5. pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 5/92),
6. odredba o krajevni pristojnosti carinskih organov (Uradni list RS, 62/96 in pop. št. 75/96),
7. uredba o določitvi mejnih prehodov za obmejni promet in kmetijskih prehodnih mestih, na katerih kontrolo prehajanja čez državno mejo opravljajo carinski organi (Uradni list RS, št. 23/94).
82. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe četrtega odstavka 16. člena tega zakona, ki začne veljati 1. julija 2000 ter določb 78. člena tega zakona, ki pričnejo veljati 1. januarja 2000.
Št. 437-01/91-4/46
Ljubljana, dne 30. junija 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.