Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/1999 z dne 18. 5. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/1999 z dne 18. 5. 1999

Kazalo

1852. Poslovnik Občinskega sveta občine Semič, stran 4387.

Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/92, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97 in 74/98) in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95, 35/96 in 80/98) je Občinski svet občine Semič na četrti seji dne 22. 4. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Semič
(uradno prečiščeno besedilo)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja način dela in oganizacijo Občinskega sveta občine Semič (v nadaljevanju: svet) in smiselno delovnih teles Občinskega sveta občine Semič (v nadaljevanju: delovno telo) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
2. člen
Svet in delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
3. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost je lahko omejena ali izključena samo, če tako odloči svet oziroma njegovo delovno telo.
4. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah. Letni odmor sveta določi svet s sklepom.
Zaradi posebnih razlogov, ki morajo biti utemeljeni, lahko župan tudi med letnim odmorom skliče sejo sveta, predsednik delovnega telesa pa sejo delovnega telesa.
5. člen
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
6. člen
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine, v katerem je v notranjem krogu ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”.
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi občinska telesa.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
7. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najpozneje v 20 dneh po izvolitvi članov sveta. Če seja ni sklicana v navedenm roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
8. člen
Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
9. člen
Prvo sejo vodi župan.
Svet imenuje na prvi seji začasno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija ima predsednika in dva člana.
10. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloži občinska volilna komisija poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
11. člen
Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Svet izda sklep o potrditvi mandatov.
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
12. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
Po ugotovitvi mandata novega župana, ta prevzame tudi nadaljnje vodenje seje.
13. člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje, vendar najkasneje v 30 dneh po konstituiranju sveta, predlagati v sprejem občinskemu svetu za imenovanje člane delovnih teles in občinskih organov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV IN ČLANOV DRUGIH ORGANOV
1. Splošne določbe
14. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost udeleževati se seje sveta ter sej delovnih teles, v katere je izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta, mora o tem praviloma najpozneje dva dni pred sejo sveta obvestiti župana ali tajnika občine.
15. člen
Svetnik, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti predsednika delovnega telesa.
Če svetnik ne sodeluje pri delu delovnega telesa, katerega član je, obvesti predsednik delovnega telesa o tem svet.
Če so tri seje delovnega telesa zaporedoma nesklepčne, izvoli svet novo delovno telo.
16. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost:
– predlagati odlok ali drugi akt sveta, razen proračuna, zaključnega računa ter drugih aktov, za katere je z zakonom določeno, da jih predlaga župan,
– predlagati amandmaje k predlogu odloka ali drugega akta sveta,
– predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na delo sveta, na izvrševanje odlokov ali na delo občinske uprave,
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji sveta, dajati pobude, postavljati vprašanja ter zahtevati pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu sveta,
– predlagati svetu imenovanja in razrešitve delovnih teles sveta,
– redno se udeleževati sej sveta,
– opravljati druge zadeve, za katere je pooblaščen.
Svetnik lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka v skladu s tem poslovnikom.
17. člen
Svetnik je dolžan varovati podatke zaupne narave v skladu z zakonom ali drugim predpisom opredeljeno kot zaupno. Za zaupno velja tudi gradivo, ki ga predlagatelj pošlje svetu in ga označi kot zaupno, prav tako pa tudi vsi podatki, za katere izve svetnik na seji sveta ali organa v zvezi z zadevo, ki jo na seji obravnajo brez navzočnosti javnosti.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
18. člen
Na vsaki seji sveta mora biti določena posebna točka dnevnega reda, namenjena vprašanjem, ki jih postavljajo svetniki županu in predstavnikom občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles.
19. člen
Župan določi, kdo in v kolikšnem roku pripravi odgovor na postavljeno vprašanje.
Odgovor na postavljeno vprašanje mora biti posredovan v pisni obliki, če se predlagatelj ne zadovolji že z ustnim odgovorom, praviloma do naslednje seje sveta, najkasneje pa v treh mesecih od seje, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
20. člen
Ko je bil dan odgovor na vprašanje, lahko svetnik, ki je vprašanje postavil, na seji sveta postavi dopolnilno vprašanje.
Po odgovoru na dopolnilno vprašanje lahko svetnik, ki je vprašanje postavil, zahteva, da svet o tem razpravlja.
Svet lahko o vprašanju razpravlja takoj ali pa odloči, da bo o tem razpravljal na naslednji seji. V tem primeru odloči, kakšno gradivo je potrebno pripraviti za obravnavo, kdo ga pripravi in do kdaj.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej sveta
21. člen
Sejo sveta skliče župan. Župan skliče sejo sveta na lastno pobudo, na zahtevo sveta, mora pa jo sklicati, če da obrazloženo zahtevo za sklic najmanj četrtina članov sveta ali na zahtevo nadzornega odbora.
Predlagatelj sklica seje mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere predlaga sklic.
Če je župan odsoten, naloge župana prevzame podžupan, ki ga za to pooblasti župan.
22. člen
Sejo sveta praviloma vodi župan. Vodi pa jo lahko pooblaščeni podžupan, kadar je župan odsoten ali kadar župan odstopi vodenje seje pooblaščenemu podžupanu. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti tudi drugega člana občinskega sveta.
Sejo sveta vodi najstarejši član sveta, kadar na seji ni prisoten niti župan niti pooblaščen podžupan ali član občinskega sveta.
23. člen
Redne seje sveta se sklicujejo praviloma vsak mesec. Župan skliče sejo izjemoma z obrazložitvijo v 60 dneh. Izredne seje se skličejo za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah.
24. člen
Sejo je potrebno sklicati najmanj 7 dni pred dnevom, določenim za sejo sveta.
Sklicu seje sveta, ki obsega predlog dnevnega reda, mora biti predloženo ustrezno gradivo.
V primerih, ki jih oceni župan za nujne, lahko skliče sejo sveta v roku, krajšem od sedem dni.
V primeru sklica seje sveta tretjega odstavka tega člena lahko župan skliče svet po telefonu. Gradivo za izredno sejo je lahko svetnikom izročeno na seji.
2. Dnevni red seje sveta
25. člen
Dnevni red seje predlaga župan na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo po 20. členu pravico zahtevati sklic seje sveta.
Če je posamezno gradivo ali akt, ki je predloženo svetu, pomanjkljivo, lahko župan tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni.
26. člen
Vabila in gradiva o vprašanjih, določenih v dnevnem redu seje sveta, prejmejo svetniki, župan, predsednik nadzornega odbora, tajnik občine, načelnik pristojne upravne enote, predlagatelj posamezne zadeve, ki je na dnevnem redu, politične stranke zastopane v svetu in predstavniki sredstev javnega obveščanja.
Vabila se pošlje tudi poročevalcem za posamezne točke dnevnega reda ter vsem ostalim, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
27. člen
O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Predlog dnevnega reda že sklicane seje sveta je možno razširiti, kadar to narekuje nujnost zadeve, zaradi katere je predlagana razširitev dnevnega reda. Razširitev dnevnega reda mora predlagatelj posebej utemeljiti.
O predlogu za razširitev dnevnega reda odloči svet ob določitvi dnevnega reda.
28. člen
Dnevni red določi svet na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevah iz predloga dnevnega reda in ali so zadeve dovolj proučene za razpravo in odločitev na svetu.
29. člen
Razpravljanje in sklepanje o kaki zadevi je lahko predloženo na eno naslednjih sej, če jo svet vrne predlagatelju v dopolnitev ali če jo predlagatelj umakne z dnevnega reda. Predsedujoči zaključi sejo po obravnavi vseh točk dnevnega reda.
3. Potek seje sveta
30. člen
O udeležbi svetnikov na seji sveta je treba voditi evidenco. Predsedujoči ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predstavniki odborov, komisij in drugih delovnih teles se udeležujejo seje, če tako zahteva župan ali svet.
31. člen
Ko predsedujoči začne sejo, lahko da pojasnilo v zvezi z delom na seji kot tudi v zvezi z drugimi vprašnji.
32. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih ostalih predlogih (združevanje obravnav, skrajšani postopek).
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
33. člen
Svet obravnava posamezne zadeve po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
34. člen
Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko na začetku obravnave dopolni obrazložitev, ki pa ne sme trajati več kot 15 minut, razen v primerih iz drugega odstavka 26. člena. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan ali tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa, ki je zadevo obravnavalo. Za tem dobijo besede svetniki, ki se prijavijo k besedi, po vrstnem redu, kakor so se priglasili. Razprava posameznega člana lahko traja največ 5 minut.
35. člen
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsedujočega.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave posamezne točke dnevnega reda in smejo govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
36. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet. Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo.
37. člen
Razprave svetnikov in predsedujočega so časovno omejene na 5 minut, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več prijavljenih razpravljalcev, razpravo zaključi.
4. Vzdrževanje reda na seji
38. člen
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči seje sveta. Zaradi kršitev reda na seji sme predsedujoči seje izreči naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede. S soglasjem sveta lahko kršilca tudi odstrani s seje.
39. člen
Opomin se izreče svetniku, ki govori, čeprav mu predsedujoči seje ni dal besede, ki ne upošteva dnevnega reda, ki seže govorniku v besedo ali na drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
40. člen
Beseda se odvzame svetniku, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
41. člen
Odstranitev s seje se izreče svetniku, ki se ne ravna po zahtevi predsedujočega seje sveta, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji žali svet, svetnike in druge udeležence ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom sveta in njegovih udeležencev.
Svetnik sme biti odstranjem le s seje, na kateri je prekršil red.
Svetnik, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in na tej seji ne sme biti več navzoč.
42. člen
Določbe tega poslovnika o ukrepih zaradi kršitve reda na seji sveta se smiselno uporabljajo za vse udeležence na seji sveta.
43. člen
Če predsedujoči seje sveta ne more ohraniti reda na seji z rednimi ukrepi, odredi prekinitev seje sveta. Predsedujoči seje sveta lahko prekine sejo sveta tudi v primeru nesklepčnosti sveta, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja, če je treba pridobiti mnenja in v drugih primerih, ko prekinitev predlagajo najmanj trije svetniki.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora.
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
O nadaljevanju seje sveta odloči predsedujoči seje sveta.
44. člen
V odsotnosti župana se določbe 3. in 4. točke IV. poglavja smiselno uporabljajo za predsedujočega na seji sveta.
V. ODLOČANJE NA SEJAH SVETA
45. člen
Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina svetnikov. Sklepčnost na osnovi liste prisotnosti svetnikov ugotovi predsedujoči. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih svetnikov, razen če zakon, statut občine in ta poslovnik ne določajo drugačne večine.
46. člen
Svetnik ima pravico obrazložiti svojo odločitev.
47. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut občine, ta poslovnik ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Svetniki v svetu glasujejo tako, da se izjavljajo za predlog, proti predlogu ali se vzdržijo.
48. člen
Javno se glasuje z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem.
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči poziva svetnike naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu, in nazadnje, kdo se je glasovanja vzdržal.
Kadar je potrebno natančno ugotoviti izid glasovanja, lahko svet na predlog predsedujočega odloči, da se svetniki izjavjajo posamično.Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani svetnik izjavi “za” ali “proti” ali pa se glasovanja vzdrži.
49. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne 13 glasovnic.
Glasovnice so enake oblike, velikosti in barve in so overjene s pečatom sveta.
50. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “za” in “proti”. Pod vsebino predloga je napisana beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi strani glasovnice. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
51. člen
Tajno glasovanje vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsednika komisije in pove svoje ime in priimek. Predsednik izroči svetniku glasovnico, označi pri imenu in priimku svetnika v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena.
Ko svetnik izpolni glasovnico, se vrne k mizi predsednika komisije in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
52. člen
Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. Preden odpre glasovalno skrinjico, prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v posebno ovojnico, ki jo zapečati.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni.
53. člen
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in število glasov “proti” oziroma kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali ni izglasovan s predpisano večino oziroma kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen oziroma imenovan.
O ugotovitvah izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz 50. člena.
54. člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik sveta izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval sprejet ali zavrnjen.
Zapisnik seje sveta
55. člen
Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak.
Magnetofonski trak o poteku seje mora biti shranjen na občinski upravi najmanj 12 mesecev po seji sveta, po sklepu občinskega sveta lahko tudi dlje.
O zahtevi po izdaji magnetograma odloči župan, o čemer je dolžan na prvi naslednji seji obvestiti svetnike.
O delu na seji, ki je zaprta za javnost, lahko zahtevajo magnetofonski trak le svetniki.
Poslušanje posnetkov razprav oziroma sej občinskega sveta je možno le na sedežu sveta oziroma občine in je dovoljeno svetnikom in drugim fizičnim in pravnim osebam, če za to izkažejo pravni interes, z dovoljenjem župana in ob prisotnosti pooblaščenega delavca.
Izpis posnetka razprave seje sveta lahko zahtevajo razpravljalci in tisti, na katere se razprava vsebinsko nanaša.
O zahtevi izdaje izpisa posnetka odloči župan. Izpis posnetka se lahko uporablja izključno za namene, za katere je bil izdan.
56. člen
O delu sveta se sestavi zapisnik v roku 10 dni po opravljeni seji. Zapisnik mora obsegati podatke o udeležbi na seji, razpravljalce, predlagatelje, glavne predloge, ki so bili dani, ter sklepe, ki so bili na seji sprejeti. Sklepi sveta se označijo z zaporedno številko in so vodeni v evidenci arhiva sveta občine.
Zapisnik mora vsebovati tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Svetnik, ki je na seji izrazil posebno mnenje, lahko zahteva, da so bistveni deli njegove izjave vpisani v zapisnik.
Zapisnik podpišejo predsednik sveta, dva overovatelja in zapisnikar.
Zapisnik je shranjen pri zapisnikarju in je zaradi javnosti dela na vpogled vsakemu občanu, ki to zahteva.
57. člen
Na dnevnem redu vsake seje morata biti točki: razprava in sklepanje o zapisniku pretekle seje sveta ter poročilo o realizaciji sklepov.
Vsak svetnik ima o zapisniku pravico dati pripombe. O utemeljenosti pripomb odločajo svetniki na seji sveta brez obravnave.
Če so pripombe sprejete, je potrebno zapisnik ustrezno dopolniti, spremeniti ali popraviti.
VI. PROGRAMIRANJE DELA SVETA
58. člen
Župan pripravi predlog okvirnega programa dela občinskega sveta za posamezno leto.
Pri oblikovanju okvirnega programa dela sveta sodelujejo tudi stalna delovna telesa sveta.
59. člen
Okvirni program dela predlaga župan v sprejem svetu.
Na podlagi sprejetega programa dela sveta župan uvršča posamezne zadeve na dnevni red seje sveta.
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
60. člen
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta ter skrbi za usklajevanje njegovega dela.
Župan je odgovoren za izvajanje tega poslovnika, posreduje svetnikom v obravnavo odloke in druge splošne akte, skrbi za javnost dela in za uveljavljanje pravic svetnikov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v svetu ter izpolnjuje pravice in dolžnosti, ki jih določajo statut občine, ta poslovnik in ostali akti.
Župan podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet.
61. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih nalog.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
62. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
63. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
VIII. ODBORI, KOMISIJE IN DRUGA DELOVNA TELESA SVETA TER NADZORNI ODBOR
64. člen
Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, dajanje mnenj in predlogov in za opravljanje drugih zadev iz delovnega področja sveta imenuje svet odbore, komisije in druga delovna telesa sveta ter nadzorni odbor (v nadaljevanju: delovno telo).
Delovno telo ima praviloma predsednika in štiri člane, če z drugim predpisom ni drugače določeno razen Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima predsednika in dva člana ter odbora za družbene dejavnosti in odbora za gospodarstvo in lokalni razvoj, ki imajo predsednika in pet članov. Pristojnosti delovnih teles, če niso določeni z zakonom, statutom in tem poslovnikom, določi svet s sklepom o imenovanju.
Mandatna doba stalnega delovnega telesa traja do konca mandata sveta, ostalim delovnim telesom pa jo določi svet s sklepom ob imenovanju.
65. člen
Svet ima stalna delovna telesa:
1. Odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj,
2. Odbor za družbene dejavnosti,
3. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
4. Statutarna komisija.
Občinski svet lahko po potrebi ali če tako zahteva zakon in drugi veljavni predpisi ter statut imenuje tudi druga stalna in občasna telesa.
66. člen
Odbori, komisije in druga delovna telesa opravljajo naloge iz 64. člena, ki se nanašajo na občinsko pristojnost iz naslednjih področij:
a) Odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj:
– lokalna gospodarska infrastruktura,
– gospodarske javne službe,
– urbanizem in okolje,
– turizem,
– kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, veterina,
– promet in zveze,
– finance in gospodarjenje s premoženjem,
– stanovanjske zadeve,
– podjetništvo.
b) Odbor za družbene dejavnosti:
– otroško varstvo,
– izobraževanje,
– zdravstvo in socialno varstvo,
– kultura in kulturna dediščina,
– šport in rekreacija,
– občinske javne službe (zavodi).
c) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– mandatna vprašanja svetnikov,
– priprava in dajanje predlogov za izvolitev, imenovanja in razrešitve funkcionarjev oziroma članov delovnih teles in drugih, ki jih voli in imenuje občinski svet oziroma daje soglasje in mnenja k njegovi izvolitvi oziroma imenovanju,
– določanje kriterijev za plače oziroma nadomestila funkcionarjem, ki so bili izvoljeni ali imenovani po organih občine,
– upravljanje drugih zadev, za katere jo pooblašča zakon ali statut.
d) Statutarna komisija:
– statut občine,
– poslovnik občinskega sveta,
– oblikovanje mnenj oziroma stališč glede skladnosti občinskih aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine,
– obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
67. člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
68. člen
Člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če zakon, statut ali ta poslovnik ne določa drugače.
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed svojih članov.
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta in na prvi naslednji seji občinskega sveta imenuje nove člane.
69. člen
Delovna telesa delajo na sejah, ki jih na lastno pobudo sklicuje predsednik.
Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo tudi, če zahteva župan ali večina članov delovnega telesa.
Sejo delovnega telesa je treba sklicati praviloma najmanj 5 dni pred določenim datumom seje.
Delovno telo sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino glasov vseh članov, v primeru neodločenega izida glasovanja pa je sprejet tisti sklep, za katerega je glasoval predsednik delovnega telesa.
Delovno telo o svojih stališčih in sklepih poroča svetu.
70. člen
O seji delovnega telesa obvesti predsednik delovnega telesa župana.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni predstavniki institucij in strokovni delavci občinske uprave, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
Župan se udeleži seje delovnega telesa, če vsebina obravnavane zadeve to zahteva.
71. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik.
Seje delovnega telesa so praviloma zaprte za javnost.
Po končani seji lahko javnost o poteku seje informira predsednik delovnega telesa.
IX. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
72. člen
Svet sprejema statut, odloke, občinski proračun in zaključni račun proračuna, prostorske in druge plane, odredbe, pravilnike, navodila, odločbe, sklepe in stališča.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Svet sprejema statut občine z dvetretjinsko večino vseh svetnikov.
Svet sprejema poslovnik za delo sveta z dvetretjinsko večino prisotnih svetnikov.
Občinski proračun, zaključni račun proračuna in druge akte sprejema svet z večino na seji navzočih svetnikov.
73. člen
S sklepi svet izvršuje svoje pravice, ureja notranjo organizacijo in odnose. Svet s sklepi nalaga obveznosti organom občine glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov ter opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja.
74. člen
Sklepe s katerimi svet izvršuje svoje pravice je treba objaviti, ostale sklepe pa predložiti organom, na katere se nanašajo.
75. člen
S stališči svet opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanja odlokov ter drugih aktov sveta.
76. člen
Odloke in druge akte ter obvezne razlage, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
Sklepe delovnih teles podpisuje predsednik teh delovnih teles.
77. člen
Odloki in drugi akti ter obvezne razlage sveta morajo imeti pečat sveta.
Odloki in drugi akti ter obvezne razlage sveta so shranjeni v arhivu.
Za evidenco sprejetih odlokov in drugih aktov sveta skrbi strokovna služba občinske uprave.
78. člen
Odloki in drugi akti sveta morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. V objavo jih pošilja oseba, zadolžena s strani župana občine.
Župan daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta sveta popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka ali drugega akta.
2. Postopek sprejemanja odlokov
79. člen
Predlog za izdajo odloka lahko poda vsak svetnik, župan, odbor, komisija in druga delovna telesa sveta ali najmanj 5% volilcev v občini. Predlog za izdajo odloka pošlje predlagatelj županu.
80. člen
Predlog za izdajo odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načelo odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
81. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval pri obravnavah odloka na sejah delovnega telesa in sejah sveta.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Župan lahko sodeluje pri vseh obravnavah odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
82. člen
Predsedujoči občinskemu svetu pošlje predlog za prvo obravnavo odloka svetnikom in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, praviloma 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo prva obravnava predloga odloka.
83. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah predlogov za izdajo odloka.
Če je predlog za izdajo odloka podalo najmanj 5% volilcev v občini, svet ob sprejemu takega predloga odloči tudi o tem, kdo bo pripravil tekst predloga odloka, če tega ne morejo zagotoviti tisti, ki so predlog podali.
Tisti, ki je podal predlog za izdajo odloka, oziroma tisti, ki ga je za pripravo odloka določil svet, pošlje tekst predloga županu.
Župan pošlje predlog odloka za drugo obravnavo članom praviloma 15 dni pred sejo, na kateri bo druga obravnava predloga odloka.
V drugi obravnavi predloga odloka se razpravlja po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko je končana razprava o posameznem členu, se o njem glasuje.
Po končani razpravi in glasovanjih o posameznih členih se razpravlja in glasuje še o naslovu odloka in končno tudi o predlogu odloka v celoti.
84. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki in predlagatelji z amandmaji. Amandmaji morajo biti v pismeni obliki in morajo vsebovati obrazložitev.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta.
85. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka lahko odloči svet po zaključenem sprejemu odloka v prvi obravnavi. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
86. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji sveta, na kateri je navzoča najmanj polovica članov, glasuje večina navzočih članov.
3. Sprejemanje drugih aktov sveta
87. člen
O predlogih drugih aktov, razen statuta, poslovnika in občinskega proračuna, razpravlja in odloča svet praviloma na isti seji.
Svet lahko sklene, da bo tudi te akte obravnaval na dveh obravnavah.
4. Referendum
88. člen
Svet lahko o vprašanjih, ki se urejajo z akti sveta, razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5% volilcev v občini.
Svet razpiše referendum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Besedilo predloga oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi na način, ki zagotavlja, da bo večina občanov obveščena o vsebini odloka oziroma vprašanja.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. V sklepu o razpisu referenduma se določi predlog referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero je referendum razpisan.
Izid referenduma se objavi na enak način kot razpis referenduma.
Odločitev občanov je za svet obvezna.
89. člen
O posameznih vprašanjih posebnega pomena lahko razpiše občinski svet posvetovalni referendum.
Posvetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volilcev v občini. Posvetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Glede izvedbe posvetovalnega refrenduma se smiselno uporabljajo določbe 85. člena tega poslovnika.
Odločitev občanov na posvetovalnem referendumu ne zavezuje sveta.
X. POSTOPKI PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1. Splošne določbe
90. člen
Svet imenuje: podžupana, člane delovnih teles sveta, člane nadzornega odbora in člane občinske volilne komisije.
91. člen
Kandidate za člane delovnih teles lahko predlagajo najmanj trije člani občinskega sveta, kandidate iz vrst občanov pa tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
92. člen
Kandidate za imenovanje članov nadzornega odbora določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predloga najmanj četrtine članov sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
93. člen
Predlog kandidatov za imenovanje članov občinske volilne komisije predloži svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
94. člen
Člani delovnih teles so imenovani, če je zanj glasovala večina vseh svetnikov. Člani nadzornega odbora so imenovani, če je zanj glasovala večina na seji navzočih svetnikov.
95. člen
Postopek za razrešitev imenovanih iz 88. člena tega poslovnika poteka enako kot postopek za imenovanje.
96. člen
Glede glasovanja na volitvah oziroma ob imenovanjih se uporabljajo določbe V. poglavja tega poslovnika.
2. Volitve podžupana
97. člen
Kandidate za podžupana predlaga župan.
98. člen
Predlogi kandidatur morajo biti za vsako posamezno funkcijo v pisni obliki predloženi predsedujočemu na prvi seji sveta, ki predloge predstavi svetnikom.
Predlog kandidature mora vsebovati navedbo funkcije in imenovanja. Če predsedujoči ugotovi formalne pomanjkljivosti, jih mora predlagatelj takoj odpraviti. Če tega ne stori, predsedujoči zavrne kandidaturo.
99. člen
Če predlagane kandidature nimajo pomanjkljivosti oziroma so bile pravočasno odpravljene, predsedujoči ugotovi njihovo skladnost po abecednem redu.
Kandidat izvleče ovojnico, v kateri je številka njegovega vrstnega reda za javno glasovanje oziroma vrstnega reda na glasovnici, če je svet odločil, da se glasuje tajno.
100. člen
Če se je svet odločil za tajno glasovanje, predsedujoči odredi odmor za pripravo glasovnic, prostora za glasovanje in glasovalnih skrinjic.
101. člen
Za glasovanje veljajo določbe poslovnika, ki veljajo za glasovanje na sejah sveta.
3. Imenovanje članov delovnih teles
102. člen
Kandidate za člane posameznih odborov, komisij in drugih delovnih teles lahko predlagajo najmanj trije svetniki, kandidate iz vrst občanov pa lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije in občani.
Če kandidatna lista, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnega telesa tudi posamično.
Če na ta način niso imenovani vsi člani delovnega telesa, lahko svet namesto kandidatov, ki niso dobili potrebne večine glasov, predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnih teles, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov sveta.
XI. DELO SVETA V VOJNEM STANJU
103. člen
Naloge občinskega sveta in drugih organov v vojnem stanju ureja zakon.
Če se svet ne more zaradi vojnega stanja pravočasno sestati, sprejema potrebne ukrepe in akte župan. Te mora predložiti v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
XII. JAVNOST DELA SVETA
104. člen
Delo sveta in drugih organov sveta je javno, razen če se svet ne odloči drugače. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov in z navzočnostjo občanov in s predstavniki javnih občil na sejah sveta. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva zaupne narave.
105. člen
Svet lahko sprejme sklep, da bo nekatera vprašanja obravnaval brez navzočnosti javnost
106. člen
Na vseh sejah sveta so lahko prisotni predstavniki javnega obveščanja, če svet ne odloči drugače. Prisotni so lahko tudi na zasedanjih, ki potekajo brez navzočnosti javnosti, vendar lahko dajejo v javnost le tista obvestila, za katera je tako sklenil svet.
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja morajo biti na voljo vsa gradiva pripravljena za seje sveta, in tudi vsi drugi materiali, ki so potrebni za celovito obveščanje.
107. člen
Za obveščanje javnosti o delu sveta je zadolžen predsedujoči. Obveščanje opravi preko občinskega glasila, ki izide najmanj dvakrat letno in je dostavljen vsakemu gospodinjstvu v občini.
Župan skliče konferenco za javnost, če tako odloči svet ali na zahtevo 5% volilcev v občini.
V primeru, ko seja sveta poteka brez navzočnosti javnosti, lahko svet sklene, da se o obravnavanih zadevah za sredstva javnega obveščanja izda uradno obvestilo.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
108. člen
Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejema na svetu in se objavi v uradnem glasilu.
109. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik statutarna komisija.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija, odloči občinski svet.
110. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Občinskega sveta občine Semič, št. 013-56-7/95 z dne 30. 8. 1995 in spremembe poslovnika Občinskega sveta občine Semič, št. 012-8/97-P z dne 27. 2. 1997.
Št. 015-03-01/99
Semič, dne 23. aprila 1999.
Župan
Občine Semič
Ivan Bukovec, l. r.

AAA Zlata odličnost