Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/1999 z dne 6. 5. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/1999 z dne 6. 5. 1999

Kazalo

1551. Sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic, stran 3765.

Na podlagi 2. točke 74. člena in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) ter 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic
I. NAMEN
1. Namen določb in omejitev, ki jih vsebuje ta sklep, je zavarovanje bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank) pred tveganjem povezanim s koncentracijo kreditne izpostavljenosti (v nadaljevanju: izpostavljenosti) do posameznih oseb ali skupin povezanih oseb.
Izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, kot je opredeljena s tem sklepom, pomeni prikaz največje možne izgube banke v primeru, da ta oseba ali skupina povezanih oseb ne poravna vseh svojih obveznosti do banke.
II. OPREDELITVE
2. Izpostavljenost
2.1. Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, naložb v vrednostne papirje te osebe in kapitalskih deležev banke v tej osebi.
V izpostavljenost se tako štejejo vse aktivne bilančne in klasične zunajbilančne postavke, ki se nanašajo na posamezno osebo ali skupino povezanih oseb (v nadaljevanju: komitenta). V izpostavljenost se štejejo tudi posebne zunajbilančne postavke iz podtočke 2.6 tega sklepa.
2.2. Ne glede na 2.1 podtočko se v izračun izpostavljenosti po tem sklepu ne vključuje:
– znesek naložb banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente in nelikvidna sredstva, ki so v skladu s 66. členom zakona o bančništvu (v nadaljevanju: zakon) odbitne postavke v izračunu kapitala;
– izpostavljenost, ki nastane v času predvidenem za poravnavo v primeru spot transakcij s tujimi valutami;
– izpostavljenost pri poslih nakupa in prodaje vrednostnih papirjev, ki nastane med običajnim potekom poravnave.
2.3. Pri izračunu izpostavljenosti se po tem sklepu upoštevajo aktivne bilančne in zunajbilančne postavke brez odštevanja oblikovanih popravkov ali drugih rezervacij (bruto izpostavljenost).
Ne glede na prejšnji odstavek se zunajbilančne postavke, navedene v točkah 2.4, 2.5 in 2.6 tega sklepa, pri izračunu izpostavljenosti ne vključujejo, oziroma se vključijo delno ali pa le v višini nadomestitvenih vrednosti.
2.4 Zunajbilančne postavke oziroma posli, ki jih banka lahko kadarkoli prekliče ali ki bi jih bilo mogoče realizirati le ob pogoju, da ne povzročijo preseganja največje dopustne izpostavljenosti, se v izračun izpostavljenosti ne vključujejo oziroma se vključujejo v višini 0%.
Med postavke iz prejšnjega odstavka se štejejo zunajbilačne postavke z zelo nizkim tveganjem, ki so opredeljene v veljavnem sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti.
2.5. Zunajbilančne postavke z nizkim in srednjim tveganjem, kot so določene v veljavnem sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti, in postavke z zelo nizkim tveganjem, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 2.4 podtočke, se v izračun izpostavljenosti vključijo v višini 50%.
2.6 Posebne zunajbilančne postavke, kot so določene v veljavnem sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti, se ne vključijo v izračun izpostavljenosti v višini pogodbenih vrednosti, temveč v višini nadomestitvenih vrednosti.
Način izračuna nadomestitvenih vrednosti je enak izračunu nadomestitvene vrednosti za posebne zunajbilančne postavke v veljavnem sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti. Uporablja se izračun po eni izmed dveh možnih metod, vendar brez tehtanja glede na tveganje nasprotne stranke.
3. Velika izpostavljenost
Velika izpostavljenost banke je izpostavljenost banke do komitenta, izračunana v skladu s tem sklepom, ki dosega ali presega 10% kapitala banke.
4. Pojem komitenta – posamezne osebe in skupine povezanih oseb
4.1. S pojmom posameznega komitenta se po tem sklepu šteje oseba, ki je bodisi kreditojemalec, oseba, ki jamči, oseba, ki je izdajatelj vrednostnega papirja, oseba, v kateri ima banka kapitalski delež ali oseba oziroma stranka, s katero je sklenjena pogodba v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma vsaka oseba, ki v razmerju do banke nastopa v vlogi dolžnika.
Za posameznega komitenta se pri izračunu izpostavljenosti štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za banko predstavljajo eno samo tveganje (v nadaljevanju: skupina povezanih oseb).
4.2. Po tem sklepu se za skupino povezanih oseb šteje:
– dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki, če se ne izkaže drugače, predstavljajo eno samo tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje drugo ali druge osebe;
– dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, med katerimi sicer ni odnosa v smislu obvladovanja iz prejšnje alinee, za katere pa se lahko šteje, da predstavljajo eno samo tveganje, ker so tako povezane med seboj, da finančne težave ene povzročijo težave druge ali vseh ostalih pri poplačilu dolga.
– Izpostavljenost do skupine povezanih oseb predstavlja skupno tveganje in se zato ta skupina šteje kot en komitent. Izpostavljenosti, ki se izračunajo po tem sklepu do posameznih oseb iz skupine, se seštevajo in štejejo kot ena izpostavljenost; to je izpostavljenost do skupine povezanih oseb.
4.3. Za namen ugotavljanja izpostavljenosti se po tem sklepu štejejo za skupino povezanih oseb, kot je vsebinsko opredeljeno v podtočki 4.2, praviloma vse osebe, ki imajo več kot 50% vseh delnic ali poslovnih deležev druge osebe in osebe, ki so v večinski lasti teh oseb.
4.4. Poleg povezanosti iz 4.3 podtočke banke, se za namen ugotavljanja skupine povezanih oseb, kot je vsebinsko opredeljena v 4.2 podtočke tega sklepa, primeroma presojajo še zlasti osebe z naslednjimi oblikami povezav:
1) osebe, ki imajo skupne delničarje;
2) osebe, ki imajo skupno oziroma enotno vodstvo;
3) osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in katerih povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času;
4) posamezne fizične osebe in njihovi ožji družinski člani;
5) fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani organov upravljanja ali imajo kako drugače pomemben vpliv;
6) fizične osebe in ožji družinski člani, ki so hkrati obrtniki ali samostojni podjetniki.
4.5. Pri ugotavljanju oseb, ki tvorijo skupino povezanih oseb po tem sklepu, se povezave z Republiko Slovenijo ne upoštevajo.
III. OMEJITVE
5. Največja dopustna izpostavljenost
Izpostavljenost banke do posameznega komitenta, izračunana po določilih tega sklepa, ne sme presegati 25% kapitala banke, izračunanega po veljavnem sklepu o izračunu kapitala.
6. Izpostavljenost do drugih oseb v skupini
Izpostavljenost banke do osebe, ki je v razmerju do banke posredno ali neposredno obvladujoča družba oziroma, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko, ne sme presegati 20% kapitala banke.
7. Omejitev vsote velikih izpostavljenosti
Vsota vseh velikih izpostavljenosti v banki ne sme presegati 800% kapitala banke.
V vsoto velikih izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka se štejejo izpostavljenosti do posameznih oseb in skupine povezanih oseb, ki po upoštevanju izjem, tehtanj in možnih zmanjšanj oziroma povečanj po določilih tega sklepa, presegajo 10% kapitala banke.
IV. IZJEME IN MOŽNA ZMANJŠANJA
8. Izpostavljenost do nekaterih komitentov
Omejitve iz III. poglavja tega sklepa ne veljajo za izpostavljenost banke do:
– Republike Slovenije,
– Banke Slovenije,
– Evropskih skupnosti,
– vlad in centralnih bank držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD.
Prav tako omejitve ne veljajo za terjatve, za katere izrecno in brezpogojno jamčijo institucije, naštete v prvem odstavku te točke.
Za namen tega sklepa se enako kot Republika Slovenija obravnavata tudi Slovenska izvozna družba in Slovenska Razvojna družba.
9. Možno zmanjšanje pri izračunu izpostavljenosti
Za namen ugotavljanja izpolnjevanja omejitev iz III. poglavja lahko banka od zneska kreditne izpostavljenosti do posameznega komitenta odšteje:
1) znesek aktivnih in drugih postavk, ki je zavarovan z denarno vlogo pri banki, ki poroča, ali njeni nadrejeni banki ali odvisni banki, če denarna vloga izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je v pogodbi o vlogi izrecno navedeno, da so sredstva nepreklicno dana v zastavo za poravnavo obveznosti do banke;
– da je banka, ki poroča, edini upravičenec do izplačila iz zavarovanja;
– da je edini pogoj za aktiviranje te oblike zavarovanja neplačilo obveznosti komitenta do banke.
2) znesek aktive ali drugih postavk, zavarovane z zastavo potrdil o vlogah, ki jih je izdala banka, ki poroča ali njena nadrejena ali odvisna banka in ki so v posesti pri eni izmed teh bank.
3) znesek aktive, ki je zavarovan z zastavo vrednostnih papirjev prvovrstnih izdajateljev:
– Republike Slovenije;
– Banke Slovenije,
– centralnih bank in vlad držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD
– Evropskih skupnosti.
10. Možno zmanjšanje izračunane izpostavljenosti v primeru jamstva s strani tretje osebe
10.1 Banka lahko zmanjša celotno izpostavljenost ali del izpostavljenosti do komitenta, kadar za izpolnitev obveznosti jamči tretja oseba ali pa je terjatev zavarovana z zastavo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelji so tretje osebe. V tem primeru morajo biti izpolnjeni pogoji v podtočki 10.2. in 10.3., ocena kreditne sposobnosti te osebe oziroma izdajatelja vrednostnega papirja pa mora biti enaka ali boljša od osnovnega komitenta.
Kadar katerakoli oseba iz prejšnjega odstavka zagotavlja izrecno in brezpogojno poroštvo ali garancijo, je bankam dovoljeno, da za namen tega sklepa zmanjšajo neposredno izpostavljenost do osnovnega komitenta in izkažejo oziroma povečajo izpostavljenost do osebe, ki jamči. V tem primeru banke v poročilu prikažejo izpostavljenost do izdajatelja garancije ali vrednostnega papirja, danega v zastavo in sicer v višini zneska poroštva oziroma garancije ali zastavljenega papirja, ne pa v višini osnovnih postavk.
10.2. Neposredno in brezpogojno jamstvo tretje osebe pomeni, da je:
– poroštvo oziroma garancija nepreklicno;
– da je edini pogoj za aktiviranje neplačilo dolžnika;
– da ne dovoljuje katerikoli drugi osebi uveljavljanje pravic iz naslova jamstva.
10.3. Pri zavarovanju terjatev z zastavo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelji niso izdajatelji, navedeni pod 3) v 9. točki tega sklepa, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1) izdajatelj vrednostnih papirjev, danih v zastavo ne sme biti:
– banka poročevalka, njena nadrejena ali odvisna banka, sestrske banke ali katerakoli druga družba, članica skupine, ki ji pripada banka;
– komitent (oseba ali skupina povezanih oseb), za katero banka ugotavlja izpostavljenost ali katerakoli z njim povezana oseba.
2) z vrednostnimi papirji, ki so prejeti v zastavo, se mora trgovati na organiziranem trgu, biti morajo likvidni in je mogoče vedno ugotavljati njihovo tržno ceno.
Vrednostni papirji, prejeti v zastavo, ne smejo biti sestavina kapitala banke poročevalke, niti ne sestavina kapitala drugih oseb v skupini.
3) vrednost vrednostnega papirja, danega v zastavo mora biti:
– ocenjena po tržni vrednosti;
– mora vedno presegati znesek izpostavljenosti, za katero je dan v zastavo in sicer najmanj za:
– 50% za dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelji so banke, Evropska investicijska banka in druge multilateralne razvojne banke; kot zavarovanje se torej upošteva največ 2/3 tržne vrednosti teh instrumentov;
– 150% za delnice; kot zavarovanje se upošteva največ 40% tržne vrednosti delnic;
– 100% za druge vrednostne papirje; kot zavarovanje se upošteva največ 50% tržne vrednosti vrednostnih papirjev, danih v zastavo.
Znesek izpostavljenosti, ki presega zgoraj navedene vrednosti zastavljenega vrednostnega papirja, se v celoti šteje v izpostavljenost (nepokrita izpostavljenost).
11. Izpostavljenost banke do drugih bank
11.1. Pri izračunu izpostavljenosti banke do druge banke ali hranilnice z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev ali prvovrstne banke države članice ali prvovrstne tuje banke se za ugotavljanje usklajenosti s predpisanimi omejitvami znesek izpostavljenosti, ugotovljen po tem sklepu, pomnoži z utežjo 20%, razen za izpostavljenosti, ki nastanejo na osnovi poslov z izvedenimi instrumenti.
Pri izračunu izpostavljenosti do drugih bank se uporabi utež 20% samo za kratkoročne terjatve do teh bank.
11.2. Ostale izpostavljenosti banke do bank, ki niso opredeljene v podtočki 11.1, se izračunavajo v skladu s tem sklepom brez uporabe uteži iz podtočke 11.1.
V. RAVNANJE V PRIMERU IZJEMNIH PRESEGANJ OMEJITEV
12. Če banka preseže največjo dopustno izpostavljenost iz 5., 6. ali 7. točke tega sklepa zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.
Banka Slovenije lahko določi banki rok za prilagoditev predpisanim omejitvam v odvisnosti od obstoječih okoliščin.
VI. IZPOSTAVLJENOST BANČNE SKUPINE
13. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za bančne skupine v obsegu in na način, določen v veljavnem sklepu o konsolidiranem nadzoru.
Nadrejena banka v skupini je dolžna poskrbeti in je odgovorna za izvajanje tega sklepa na ravni skupine.
VII. IZPOSTAVLJENOST PODRUŽNICE TUJE BANKE
14. Določila tega sklepa se uporabljajo tudi za podružnice tuje banke, s tem da se v izračunu kapitala za namen ugotavljanja velike ter največje dopustne izpostavljenosti in vsote velikih izpostavljenosti uporablja denarni znesek iz tretjega odstavka 53. člena zakona (varstveni depozit).
VIII. IZPOSTAVLJENOST BANKE KOT DEL UPRAVLJANJA S KREDITNIM TVEGANJEM
15. Banke morajo v okviru svoje politike za upravljanje s kreditnim tveganjem in postopkov za učinkovito spremljanje uresničevanja teh politik posebno pozornost nameniti izpostavljenosti do posameznih oseb, skupin povezanih oseb, bank, držav in ekonomskih sektorjev.
IX. SPREMLJANJE IN POROČANJE
16. Banke so dolžne razviti ustrezen informacijski sistem in računovodske postopke za tekoče spremljanje izpostavljenosti do posameznih oseb in skupin povezanih oseb ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.
Notranja revizija banke posebej preverja ustreznost in izvajanje internih politik in postopkov.
17. Banka je dolžna predložiti Banki Slovenije pisna poročila o veliki izpostavljenosti po stanju na zadnji dan trimesečja v obliki obrazcev, ki so sestavni del tega sklepa.
V poročila iz prvega odstavka banka posebej navede tudi izpostavljenosti, ki so predmet uskladitve po tretjem odstavku 240. člena zakona ali preseganja po tretjem odstavku 80. člena zakona.
V primeru posebne zahteve Banke Slovenije je banka dolžna predložiti poročila po stanju na dan, ki je naveden v zahtevi.
18. Rok za predložitev poročil iz prvega odstavka 17. točke tega sklepa za stanje na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok predložitve do 25. v naslednjem mesecu.
19. Prvo poročilo po tem sklepu banke predložijo po stanju na dan 30. 6. 1999. Nadrejena banka predloži poročilo za bančno skupino prvič po stanju na dan 31. 12. 1999.
20. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 23. aprila 1999.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Guverner
dr. France Arhar l. r.