Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/1999 z dne 8. 4. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/1999 z dne 8. 4. 1999

Kazalo

1033. Zakon o deviznem poslovanju (ZDP), stran 2496.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o deviznem poslovanju (ZDP)
Razglašam zakon o deviznem poslovanju (ZDP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. marca 1999.
Št. 001-22-26/99
Ljubljana, dne 31. marca 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O DEVIZNEM POSLOVANJU (ZDP)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja:
1. poslovanje med rezidenti in nerezidenti v tujih ali domačih plačilnih sredstvih,
2. poslovanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih ali če so predmet poslovanja tuja plačilna sredstva ter
3. enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, ki nimajo značaja izpolnitve posla med rezidenti in nerezidenti.
(2) Poslovanje po prejšnjem odstavku tega člena pomeni sklepanje tekočih in kapitalskih poslov in njihovo izpolnjevanje v obliki plačil ali prenosov.
2. člen
(1) Rezidenti po tem zakonu so:
1. gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini;
2. podružnice tujih gospodarskih družb, vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;
3. samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: zasebniki);
4. fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
5. fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavne bivalne oziroma delovne vize v trajanju najmanj 6 mesecev;
6. diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih in njihovi družinski člani.
(2) Vse druge osebe so nerezidenti.
3. člen
(1) Pooblaščena banka po tem zakonu je banka ali bančna podružnica, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov s tujino, skladno z zakonom o bančništvu.
(2) Pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: pooblaščeni udeleženec) po tem zakonu je borznoposredniška družba ali banka ali njuna podružnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
4. člen
(1) Tuja plačilna sredstva po tem zakonu so devize, tuja gotovina, čeki, kreditna pisma in denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti.
(2) Devize po tem zakonu so denarne terjatve do tujih bank.
(3) Tuja gotovina je denarna terjatev do centralne banke ali države, ki jo je izdala.
(4) Čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti, so denarne terjatve do izdajateljev.
5. člen
(1) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu po tem zakonu, so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(2) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na denarnem trgu so kratkoročni vrednostni papirji z ročnostjo manj kot eno leto kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, potrdila o depozitih, bančni akcepti in podobno.
(3) Domači vrednostni papirji po tem zakonu so papirji, katerih izdajatelj je rezident. Globalna potrdila o lastništvu izdana na osnovi domačih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot domači vrednostni papir. Vsi drugi vrednostni papirji so tuji.
6. člen
Izvedeni finančni instrumenti so pravice, katerih cena je posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tujih valut ali blaga oziroma višine obrestne mere.
7. člen
(1) Kapitalski posli po tem zakonu so posli med rezidenti in nerezidenti, katerih namen je prenos kapitala.
(2) Za kapitalske posle iz prvega odstavka tega člena se štejejo predvsem:
1. Neposredne naložbe
2. Naložbe v nepremičnine
3. Posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu
4. Posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu
5. Posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov
6. Kreditni posli
7. Jamstva in garancije
8. Depozitni posli
9. Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja.
(3) Kapitalski posli so tudi posli, ki so pravni temelj odtujitve naložbe oziroma vrednostnega papirja iz drugega odstavka tega člena, kakor tudi repatriacija ali drugačna uporaba sredstev na tej osnovi.
(4) Kapitalski posli so tudi odplačila kreditov iz drugega odstavka tega člena.
8. člen
(1) Enostranski prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije v tujino ali iz tujine v Republiko Slovenijo, ki niso posledica izpolnitve kapitalskega ali tekočega posla med rezidenti in nerezidenti.
(2) Za enostranske prenose premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje:
1. Osebne prenose premoženja,
2. Fizične prenose premoženja.
9. člen
(1) Tekoči posli so posli, katerih namen ni prenos kapitala.
(2) Plačila in prenosi za tekoče posle vključujejo:
1. vsa zapadla plačila iz naslova zunanje trgovine, drugih tekočih poslov, vključno s storitvami, ter običajnih kratkoročnih bančnih in kreditnih instrumentov,
2. zapadla plačila obresti na posojila in neto dohodkov od drugih vlaganj,
3. plačila zmernega dela odplačil kreditov ali amortizacije neposrednih naložb,
4. zmerna nakazila za družinske življenjske stroške.
10. člen
(1) Neposredne naložbe po tem zakonu so vse naložbe, ki jih investitor opravi z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske družbe ali drugega pravnega subjekta.
(2) Za neposredno naložbo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti:
1. ustanovitev ali povečanje osnovnega kapitala gospodarske družbe v popolni lasti vlagatelja, ustanovitev podružnice ali pridobitev že obstoječe gospodarske družbe v popolno last vlagatelja ali vlaganje zaradi opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika;
2. udeležba v novo ustanovljeni ali že obstoječi gospodarski družbi, če vlagatelj s tem poseduje ali pridobi več kot 10 odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu gospodarske družbe oziroma več kot 10 odstotkov glasovalnih pravic ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
3. posojilo z dobo pet let ali več z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav, če ima posojilo naravo podrejene terjatve in če je posojilo dano med povezanimi osebami.
(3) Natančnejše kriterije in način ugotavljanja namena iz prvega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
11. člen
(1) Posli z vrednostnimi papirji so posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem in denarnem trgu in posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov, ki niso posli v smislu naložb iz 10. člena tega zakona.
(2) Za posle z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka tega člena se štejejo:
1. prodaja, izdaja in vpeljava domačih vrednostnih papirjev v tujini,
2. prodaja, izdaja in vpeljava tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji,
3. naložbe rezidentov v vrednostne papirje v tujini,
4. naložbe nerezidentov v vrednostne papirje v Republiki Sloveniji.
(3) Vpeljava vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena pomeni začetek trgovanja tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali domačih vrednostnih papirjev v tujini.
12. člen
(1) Kreditni posli po tem zakonu so sklenitev kreditne pogodbe ali posojilne pogodbe, če je predmet kredita ali posojila denar.
(2) Komercialni krediti po tem zakonu so krediti povezani s trgovinskimi posli in nudenjem storitev v mednarodnem prometu, kjer je rezident ena od strank. Med komercialne kredite se štejejo pogodbeni trgovinski krediti (odlogi plačil oziroma predplačila) in njihovo financiranje s strani bank. Med komercialne kredite se štejejo tudi posli odkupa terjatev (factoring), če je prvotni posel, na podlagi katerega je terjatev nastala, ustrezal značaju komercialnega kredita.
(3) Družinska posojila po tem zakonu so posojila med osebami, ki so v krogu zakonitih dedičev, pri čemer je ena od strani nerezident.
(4) Finančni krediti po tem zakonu so vsi krediti, ki niso krediti po 3. točki drugega odstavka 10. člena tega zakona in drugem oziroma tretjem odstavku tega člena. Med finančne kredite se štejejo tudi hipotekarna in potrošniška posojila in posli finančnega leasinga.
(5) Jamstva in garancije se po tem zakonu štejejo kot kreditni posel.
13. člen
Depozitni posli so posli sklenjeni s pogodbo o tekočem ali depozitnem računu med nerezidentom in rezidenčno pooblaščeno banko in obratno med rezidentom in nerezidenčno finančno institucijo.
14. člen
Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja vključujejo plačila premij ter zavarovalnih vsot na osnovi pogodbe med nerezidentom (zavarovalnico) in rezidentom (koristnikom) ter rezidentom (zavarovalnico) in nerezidentom (koristnikom).
15. člen
Osebni prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo iz naslova družinskega posojila, darila, dote, dediščine in volila, poravnave dolga priseljenca v matični državi, prenosa premoženja izseljenca v tujino, iger na srečo in prihrankov zaposlenih oseb v Republiki Sloveniji, ki niso rezidenti.
16. člen
Za fizični prenos po tem zakonu se šteje prenos plačilnih sredstev in vrednostnih papirjev iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo.
2. TEMELJNE DOLOČBE
17. člen
Poslovanje med rezidenti in nerezidenti je prosto, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.
18. člen
(1) Rezidenti med seboj lahko sklepajo posle v tujih plačilnih sredstvih ter posle, katerih predmet je tuje plačilno sredstvo samo pod pogoji in na način določen s tem zakonom.
(2) Rezidenti imajo lahko tuja plačilna sredstva na deviznih računih ali kot devizne vloge pri pooblaščenih bankah v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije določi postopke odpiranja deviznih računov iz prejšnjega stavka.
(3) Dovoljena je uporaba deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti kot vrednostne osnove v pogodbah med rezidenti, pri čemer je valuta izpolnitve vedno tolar.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za izplačila plač delavcem na podlagi pogodbe z rezidentom, ki delajo v tujini, in za povrnitev stroškov, ki so delavcem rezidentov nastali v tujini.
19. člen
Rezidenti in nerezidenti lahko prosto izvajajo enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
20. člen
Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na posle, ki so podlaga za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti.
3. KAPITALSKI POSLI
3.1. Neposredne naložbe
21. člen
(1) Rezidenti so dolžni v roku 30 dni po sklenitvi kapitalskega posla, ki je pravni temelj pridobitve neposredne naložbe v tujini, vpisati naložbo in vse kasnejše spremembe naložbe v register neposrednih naložb v tujini.
(2) Ministrstvo, pristojno za finance vodi register neposrednih naložb v tujini. Minister, pristojen za finance predpiše način vpisa v register in zbiranja podatkov, ki so potrebni za vodenje tega registra in način vodenja registra.
22. člen
(1) Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji niso dovoljene v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo ter obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se financira iz proračunskih sredstev. Neposredne naložbe nerezidentov na področjih drugih dejavnosti so proste, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko omeji ali prepove neposredne naložbe nerezidentov iz držav, v katerih so neposredne naložbe rezidentov omejene ali prepovedane, razen če ni to v nasprotju z ratificiranim in objavljenim mednarodnim sporazumom.
23. člen
Prenos dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in prenos ostanka likvidacijske mase je prost, pod pogojem, da nerezident poravna vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.
24. člen
Investitor, ki je nerezident, ima ob pogoju vzajemnosti pravico do nadomestila v naravi ali odškodnine v sorazmerju z vloženim kapitalom, ki ga je vložil v družbo ali drugo obliko opravljanja dejavnosti, za škodo ali izgubo, nastalo zaradi razlastitve ali drugih ukrepov države, s podobnimi učinki, če drug zakon ali objavljena ratificirana mednarodna pogodba ne določa drugače, kar je za investitorja, ki je nerezident, bolj ugodno.
3.2. Naložbe v nepremičnine
25. člen
Nerezident in podružnica tuje družbe v Sloveniji lahko sklepata posle pridobivanja lastnine na nepremičninah v Republiki Sloveniji samo pod pogoji določenimi s posebnim zakonom ali ratificirano mednarodno pogodbo.
3.3. Posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu
26. člen
(1) Rezidenti, ki niso banke ali hranilnice morajo od Agencije za trg vrednostnih papirjev po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, pridobiti dovoljenje za vpeljevanje lastniških vrednostnih papirjev v tujini.
(2) Minister, pristojen za finance določi pogoje in način, pod katerimi je možno pridobiti dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena.
27. člen
(1) Rezidenti vpisujejo, vplačujejo oziroma kupujejo ter prodajajo vrednostne papirje v tujini samo preko pooblaščenega udeleženca.
(2) Banke oziroma zavarovalnice, kadar poslujejo v svojem imenu in za svoj račun, lahko v tujini neomejeno kupujejo vse vrednostne papirje.
(3) Drugi rezidenti, ki niso omenjeni v drugem in četrtem odstavku tega člena, lahko neomejeno kupujejo samo vrednostne papirje, ki jih izdajajo države članice OECD in mednarodne finančne institucije ter druge prvovrstne vrednostne papirje z ustrezno boniteto po oceni vsaj dveh mednarodno priznanih agencij za ocenjevanje tveganja. Druge vrednostne papirje lahko kupujejo samo pod pogoji, ki jih določi Banka Slovenije.
(4) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena lahko investicijski skladi v tujini kupujejo vrednostne papirje, vendar le v skladu s predpisi, ki urejajo razpršitev naložb investicijskih skladov.
(5) Način in navodila v zvezi s posli iz tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
(6) Zavarovalnice oziroma banke iz drugega odstavka tega člena so dolžne tudi pri nakupu vrednostnih papirjev v tujini upoštevati strukturo in boniteto naložb določeno s predpisi, ki urejajo naložbe zavarovalnic oziroma bank.
28. člen
(1) Izdaja tujih dolžniških vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji je dovoljena samo s prejšnjim dovoljenjem ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Minister, pristojen za finance predpiše pogoje in način, pod katerimi je možno pridobiti soglasje.
(3) Izdaja tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji je dovoljena samo v skladu s predpisi o trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji.
29. člen
(1) Nerezidenti lahko vpisujejo in vplačujejo oziroma kupujejo in prodajajo vrednostne papirje v Republiki Sloveniji samo preko pooblaščenega udeleženca.
(2) Pooblaščeni udeleženec mora poročati Banki Slovenije o vseh naložbah nerezidentov v vrednostne papirje v Republiki Sloveniji in o odtujitvah teh naložb.
(3) Banka Slovenije lahko predpiše pogoje in način za poslovanje nerezidentov v skladu z določbo prvega odstavka tega člena.
3.4. Posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu
30. člen
(1) Banka Slovenije predpiše pogoje za naložbe nerezidentov v vrednostne papirje na denarnem trgu v Sloveniji.
(2) Za naložbe rezidenta v vrednostne papirje na denarnem trgu v tujini se uporabljajo določbe 27. člena tega zakona.
3.5. Posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov
31. člen
Za posle z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov se smiselno uporabljajo določbe za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu, razen kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
32. člen
Nerezidentski vzajemni skladi lahko prodajajo investicijske kupone v Republiki Sloveniji samo pod pogoji, ki jih določi minister pristojen za finance ter v skladu s predpisi Agencije za trg vrednostnih papirjev.
3.6. Kreditni posli
33. člen
(1) Pooblaščene banke lahko sklepajo kreditne posle z nerezidenti v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem imenu in za tuj račun.
(2) Rezidenti, ki niso banke, lahko sklepajo kreditne posle z nerezidenti v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Banka Slovenije določi način sklepanja kreditnih poslov z nerezidenti.
34. člen
(1) Pooblaščene banke lahko odobravajo rezidentom kredite v tujem denarju za plačila uvoza blaga in storitev ali poravnavo drugih obveznosti do tujine.
(2) Banka Slovenije določi pogoje, pod katerimi smejo rezidenti sklepati druge kreditne posle, ki niso posli iz prvega odstavka tega člena v tujem denarju in opravljati plačila na podlagi takšnih poslov.
3.7. Zadolževanje Republike Slovenije v tujini
35. člen
(1) Republika Slovenija se zadolžuje v tujini s sklepanjem kreditnih in garancijskih poslov oziroma izdajanjem vrednostnih papirjev v tujini na podlagi zakona o izvrševanju proračuna ali na podlagi posebnega zakona.
(2) V zakonih iz prvega odstavka tega člena se opredeli tudi način vračila obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
3.8. Depozitni posli
36. člen
Rezidenti smejo odpreti in imeti račun v tujini samo pod pogoji, ki jih predpiše Banka Slovenije.
37. člen
(1) Nerezidenti smejo odpreti pri pooblaščeni banki račun v tujem denarju ali v tolarjih. Banka Slovenije določi izvedbene pogoje za odpiranje in vodenje računov.
(2) Ob odprtju računa mora banka ugotoviti identiteto nerezidenta.
(3) Banka mora hraniti podatke o imetniku računa iz prvega odstavka tega člena najmanj 5 let po zaprtju računa.
3.9. Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja
38. člen
Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja so prosti le, če so posli sklenitve pogodbe opravljeni skladno z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
4. PLAČILA IN PRENOSI
4.1. Skupne določbe
39. člen
(1) Plačilni promet s tujino opravljajo banke, ki za to pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Za Republiko Slovenijo opravlja plačilni promet s tujino Banka Slovenije.
(3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravljanja plačilnega prometa s tujino.
40. člen
(1) Rezidenti, ki so pravne osebe, zasebniki in podružnice tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji, smejo opraviti plačilo v tuji gotovini v tujino ali sprejeti plačilo iz tujine v tuji gotovini pod pogoji in na način, kot ga predpiše Banke Slovenije.
(2) Plačila nerezidentov v domači gotovini smejo rezidenti, ki so pravne osebe in zasebniki, sprejeti v skladu s predpisi, ki urejajo gotovinsko poslovanje v domačem plačilnem prometu.
4.2. Plačila in prenosi na podlagi kapitalskih poslov
41. člen
(1) Plačilo in prenos premoženja na podlagi kapitalskih poslov je prosto, če je posel sklenjen oziroma prijavljen in vpisan v register v skladu s tem zakonom ter so poravnane vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.
(2) Za plačilo ali prenos premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje prenos premoženja, opravljen zaradi izpolnitve kapitalskega posla in prenos premoženja opravljen zaradi uresničitve pravice lastnika pravne osebe do izplačila udeležbe na dobičku oziroma izplačila ostanka premoženja v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe.
(3) Pooblaščena banka ne sme izvršiti naloga za plačila v tujino oziroma omogočiti upravičencu razpolaganje s pritokom iz tujine, če bi bilo takšno plačilo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena
4.3. Enostranski prenosi premoženja
42. člen
Banka Slovenije predpiše višino dovoljenega vnosa in iznosa domače in tuje gotovine.
43. člen
(1) Pošiljanje in prenos vrednostnih papirjev v tujino ali iz tujine sme opraviti pooblaščeni udeleženec.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev v tujino ali iz tujine zaradi izvrševanja pravic iz vrednostnega papirja, potrebna pa je prejšnja prijava Banki Slovenije.
(3) Pošiljanje in prenos vrednostnih papirjev, katerih imetnik je rezident, v tujino je dovoljeno zaradi:
1. uveljavljanja pravic iz vrednostnega papirja,
2. prenosa pravic iz vrednostnega papirja na nerezidenta,
3. hrambe tujih vrednostnih papirjev ali vrednostnih papirjev, ki jih je v tujini izdal rezident, če bodo ti vrednostni papirji shranjeni pri osebi, ki je v tujini pooblaščena za opravljanje teh poslov.
44. člen
(1) Rezidenti in nerezidenti morajo pri prehodu čez državno mejo organom carinske službe prijaviti vsak vnos oziroma iznos gotovine in vrednostnih papirjev, ki so kot taki določeni s tem ali drugim zakonom, če znesek gotovine oziroma vrednostnih papirjev presega znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja.
(2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za pooblaščeno osebo pravne osebe, ki preko državne meje prenaša gotovino in vrednostne papirje za pravno osebo.
5. TRG IN TEČAJ TUJEGA DENARJA
45. člen
(1) Trg tujega denarja po tem zakonu obsega vse posle nakupa in prodaje tujih plačilnih sredstev.
(2) Pooblaščene banke sklepajo posle nakupa in prodaje tujih plačilnih sredstev v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za tuj račun, druge osebe pa le v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Rezident, ki ni fizična oseba, ne sme za opravljanje svoje dejavnosti kupovati ali prodajati tujih plačilnih sredstev v menjalnicah.
(4) Banka Slovenije lahko določi, da rezidenti in nerezidenti kupujejo oziroma prodajajo tuj denar samo od oseb, ki so si za opravljanje teh poslov predhodno pridobile dovoljenje Banke Slovenije.
46. člen
(1) Udeleženci trga tujega denarja lahko kupujejo oziroma prodajajo devize tudi terminsko.
(2) Terminski nakup oziroma prodaja deviz je prodaja oziroma nakup, pri kateri je rok za izpolnitev obveznosti daljši od dveh delovnih dni, šteto od sklenitve pogodbe.
47. člen
Tečaj tujega denarja se na trgu oblikuje prosto.
48. člen
(1) Srednji devizni tečaj Banke Slovenije se uporablja pri izkazovanju rezultatov poslovanja s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilno bilančne namene.
(2) Pri obračunu uvoznih in izvoznih dajatev se za preračun tuje valute v domačo valuto uporablja v tekočem koledarskem mesecu srednji devizni tečaj Banke Slovenije, ki je veljal predzadnji delovni dan predzadnjega tedna v preteklem mesecu.
49. člen
(1) Menjalniški posli so posli nakupa in prodaje tuje gotovine in posli nakupa čekov, ki se glasijo in so vnovčljivi v tujem denarju.
(2) Menjalniške posle lahko opravljajo rezidenti, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravljanja menjalniških poslov ter postopek nadzora nad opravljanjem teh poslov.
6. ZAŠČITNI UKREPI
50. člen
(1) Ko pretok kapitala povzroči ali grozi, da bo povzročil resne težave pri delovanju monetarne ali tečajne politike, lahko Banka Slovenije sprejme zaščitne ukrepe.
(2) Zaščitne ukrepe lahko Banka Slovenije ali Vlada Republike Slovenije sprejme tudi, če so potrebni zaradi izvajanja sankcij Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija.
(3) Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti sprejeti za obdobje, ki je daljše od šest mesecev. Banka Slovenije lahko v izjemnih primerih podaljša rok iz prejšnjega stavka, na podlagi mnenja Vlade Republike Slovenije.O zaščitnih ukrepih morata biti pred začetkom njihove veljavnosti obveščeni Vlada Republike Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da se je zaradi sklepanja poslov v skladu z 18. členom tega zakona višina deviznih rezerv Republike Slovenije v sedmih zaporednih dneh znižala za več kot 15%, lahko Banka Slovenije določi rok, v katerem morajo vse pravne osebe, ki so kot rezidenti kupili devize na deviznem trgu, uporabiti odkupljena devizna sredstva za odplačilo svojih obveznosti.
51. člen
Zaščitni ukrepi Banke Slovenije iz prejšnjega člena so v primeru nevarnosti velikega odtoka kapitala iz Republike Slovenije povezani s:
1. stanjem računov rezidentov v tujini ali njihovih deviznih računov v Republiki Sloveniji;
2. trgovanjem s tujo gotovino, če rezident nastopa kot stranka;
3. dajanjem posojil in kreditov s strani rezidentov nerezidentom, kakor tudi plačevanje predujmov rezidentov nerezidentom ali odlaganje plačil nerezidentom s strani rezidentov;
4. izterjavo že zapadlih in neplačanih terjatev do nerezidentov;
5. transferom vrednostnih papirjev, gotovine, vrednotnic in zlata v Republiko Slovenijo in iz Republike Slovenije;
6. transakcijami z vrednostnimi papirji in trgovanje z zlatom med rezidenti in nerezidenti.
52. člen
Zaščitni ukrepi Banke Slovenije iz 50. člena tega zakona so v primeru nevarnosti velikega pritoka kapitala v Republiko Slovenijo povezani z:
1. zadržanjem stanja na računih nerezidentov v Republiki Sloveniji;
2. trgovanjem s tujo gotovino, kjer rezident nastopa kot stranka;
3. najemanjem posojil oziroma kreditov rezidentov od nerezidentov, kakor tudi sprejemanje avansov rezidentov od nerezidentov ali odlaganje plačil rezidentom s strani nerezidentov;
4. poravnavo zapadlih a še ne plačanih obveznosti rezidentov do nerezidentov;
5. transakcijami z vrednostnimi papirji in vrednotnicami med rezidenti in nerezidenti;
6. dajanjem kakršnihkoli garancij ali podobnih jamstev, zastave ali drugih zavarovanj za račun nerezidentov.
7. POROČANJE
7.1. Splošne določbe
53. člen
(1) Osebe, ki so dolžne poročati, poročajo neposredno ali pa posredno preko pooblaščenih bank, pooblaščenih udeležencev trga vrednostnih papirjev, klirinško depotne družbe in carinskih organov.
(2) Osebe, ki so dolžne poročati, morajo omogočiti Banki Slovenije oziroma ministrstvu, pristojnemu za finance vpogled v svoje poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo, kadar se takšen pregled opravlja zaradi preverjanja podatkov .
(3) Oseba je pri poročanju o kapitalskih poslih z nerezidenti, pri katerih je ena stranka družba iz off shore področij, dolžna na zahtevo ministrstva, pristojnega za finance poročati tudi o končnih lastnikih tuje družbe, s katero sklepa kapitalski posel.
(4) Banka Slovenije in minister, pristojen za finance določita za področja, ki so v njuni pristojnosti podrobnejše pogoje, način ter postopek poročanja in osebe, ki so dolžne poročati.
7.2. Poročanje o poslih z vrednostnimi papirji
54. člen
(1) Pooblaščeni udeleženec mora poročati Banki Slovenije o vseh poslih rezidentov z vrednostnimi papirji v tujini in o vseh poslih nerezidentov z vrednostnimi papirji v Republiki Sloveniji.
(2) Rezidenti, izdajatelji dolžniških vrednostnih papirjev, morajo poročati Banki Slovenije o izdaji oziroma prodaji teh vrednostnih papirjev v tujini.
(3) Banka Slovenije predpiše vsebino, način in roke za poročanje.
7.3. Poročanje o kreditnih poslih
55. člen
(1) Rezidenti morajo poročati o vseh kreditnih poslih z nerezidenti.
(2) Banka Slovenije predpiše način in pogoje poročanja o kreditnih poslih iz tega zakona.
(3) Za potrebe poročanja se kot kreditni posli po tem zakonu štejejo tudi sledeči posli med rezidenti in nerezidenti:
1. zastave nepremičnin in drugih oblik poroštev;
2. nakup terjatev iz pravnih razmerij med rezidenti, če je kupec nerezident
3. nakup terjatev iz pravnih razmerij med nerezidenti, če je kupec rezident.
(4) Za potrebe poročanja lahko Banka Slovenije določi, da štejejo za kreditni posel tudi določeni drugi posli med rezidenti in nerezidenti, ki so po ekonomskem namenu enaki namenu kreditne oziroma posojilne pogodbe.
8. NADZOR
8.1. Splošne določbe
56. člen
(1) Nadzor nad poslovanjem v skladu s tem zakonom opravljajo v okviru svojih pristojnosti: Banka Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance, carinski organi in Devizni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: organi nadzora).
57. člen
(1) Organi nadzora morajo na zahtevo posameznega organa nadzora posredovati drugemu nadzornemu organu vse potrebne informacije, ki so nadzornemu organu potrebne v postopku opravljanja nalog nadzora.
(2) Organi nadzora morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih organov nadzora.
(3) Podrobnejšo vsebino in način mesebojnega obveščanja organov nadzora določi minister, pristojen za finance, na podlagi prejšnjega mnenja organov nadzora.
8.2. Nadzor Banke Slovenije
58. člen
Banka Slovenije opravlja nadzor nad poslovanjem pooblaščenih bank in hranilnic in v delu, ki se nanaša na menjalniško poslovanje, tudi drugih oseb, ki so pooblaščene za opravljanje menjalniških poslov.
8.3. Nadzor carinskih organov
59. člen
(1) Carinski organi opravljajo nadzor nad vrsto in količino domačega in tujega denarja ter vrednostnih papirjev, ki jih iz Republike Slovenije oziroma v Republiko Slovenijo prenašajo rezidenti in nerezidenti v potniškem, blagovnem in poštnem prometu.
(2) Carinska uprava Republike Slovenije lahko za nadzor pošiljk v poštnem prometu pooblasti pošto.
60. člen
(1) Carinski organ proti potrdilu začasno zaseže domačo ali tujo gotovino, ki presega znesek iz 42. člena tega zakona.
(2) Carinski organ proti potrdilu začasno zaseže tudi gotovino in vrednostne papirje iz 44. člena, če znesek neprijavljene gotovine oziroma vrednostnih papirjev presega znesek, določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja.
(3) Pravilnik o hrambi začasno zasežene gotovine in vrednostnih papirjev izda minister pristojen za finance.
8.4. Nadzor deviznega inšpektorata
61. člen
Devizni inšpektorat Republike Slovenije opravlja inšpekcijski nadzor nad poslovanjem rezidentov, razen oseb iz 58. člena tega zakona, in nerezidentov v skladu s tem zakonom, zakonom o zunanjetrgovinskem poslovanju ter drugimi zakoni, če le-ti tako določajo.
62. člen
(1) Rezidenti in nerezidenti iz 61. člena (v nadaljevanju: zavezanci) morajo deviznemu inšpektorju (v nadaljevanju: inšpektor) omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora, zagotoviti vpogled v poslovanje in mu na njegovo zahtevo dati na razpolago ali poslati vso potrebno dokumentacijo in podatke, tudi za dejavnost, ki jo opravljajo v tujini rezidenti.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko inšpektor največ za osem dni začasno zaseže dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja sum kršitve zakonov ali na podlagi zakonov izdanih predpisov.
(3) Vpogled v poslovanje v smislu prvega odstavka tega člena pomeni tudi vpogled v dokumentacijo in račune tretjih rezidentov in nerezidentov, ki so v povezavi z izvajanjem kontrole iz 61. člena tega zakona.
63. člen
Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, odredi z odločbo odpravo nezakonitosti in nepravilnosti in določi rok, v katerem je to treba storiti.
64. člen
(1) Če zavezanec v roku iz prejšnjega člena ne odpravi nezakonitosti in nepravilnosti, ki so nastale s kršitvijo drugega odstavka 27. člena, 33. člena, 36. člena in 38. člena tega zakona, mu inšpektor z odločbo odredi, da mora v roku osem dni od prejema odločbe vplačati pri Banki Slovenije brezobrestni depozit v tolarski protivrednosti ugotovljenih sredstev iz omenjenih členov tega zakona.
(2) Tolarska protivrednost depozita se določi po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Vplačani depozit vrne Banka Slovenije v dveh delovnih dneh po predložitvi dokazila o izvršitvi odločbe.
65. člen
(1) Če inšpektor ugotovi, da depozit iz prejšnjega člena ni bil vplačan, izda sklep o prisilni izterjavi.
(2) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(3) Denarna sredstva iz prvega odstavka tega člena se izterjajo po predpisih o izterjavi davkov.
66. člen
(1) Če zavezanec v roku, ki ga je določil inšpektor z odločbo iz 63. člena tega zakona ne odpravi ugotovljenih nezakonitosti oziroma nepravilnosti, ali če depozit ni vplačan po 64. in 65. členu tega zakona, lahko inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v celoti, ali prepove le opravljanje posamezne dejavnosti, oziroma dejavnost do določene države, do izvršitve odločb iz 63. in 64. člena tega zakona.
(2) Prepoved opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se vpiše pri pristojnem registrskem sodišču.
(3) Če inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v celoti, posreduje odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti organizacijam, preko katerih zavezanec opravlja plačilni promet.
67. člen
(1) Zoper odločbo iz 63., 64. in 66. člena tega zakona je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za finance, v roku osem dni od prejema odločbe.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
68. člen
(1) Na prošnjo zavezanca lahko minister, pristojen za finance odloži izvršitev odločbe do pravnomočnosti odločbe, če bi se z izvršitvijo odločbe prizadela prosilcu težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi. Prošnji za odložitev izvršitve odločbe je treba priložiti dokaz, da je pritožba na odločbo vložena. O prošnji mora minister, pristojen za finance izdati odločbo najpozneje v treh dneh po prejemu prošnje.
(2) Proti odločbi ministra, pristojnega za finance ni pritožbe.
69. člen
(1) Če je s predpisi predviden varstveni ukrep oziroma varstveni ukrep odvzema predmetov v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem ali prekrškom, lahko inšpektor pri opravljanju nadzora začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali ki so bili namenjeni za storitev ali so nastali s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška. Za zasežene predmete izda inšpektor potrdilo.
(2) O zasegu predmetov mora inšpektor takoj obvestiti organ, pristojen za postopek.
(3) Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, predlaga njen odvzem.
9. KAZENSKE DOLOČBE
70. člen
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna ose- ba, če:
1. v poslih, sklenjenih med rezidenti valuta izpolnitve ni tolar (tretji odstavek 18. člena)
2. v 30 dneh po sklenitvi kapitalskega posla, ki je pravni temelj pridobitve neposredne naložbe v tujini, ne vpiše naložbo in vse kasnejše spremembe naložbe v register neposrednih naložb v tujini, ki se vodi pri ministrstvu, pristojnemu za finance (prvi odstavek 21. člena);
3. opravi transfer dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in prenos ostanka likvidacijske mase iz naslova neposredne naložbe nerezidenta v Republiki Sloveniji, ki ni bila opravljena v skladu z zakonom ali niso bile poravnane davčne obveznosti v državi (23. člen);
4. brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za finance ali v nasprotju s pogoji, ki jih določi minister, pristojen za finance vpeljuje vrednostne papirje v tujini (26. člen);
5. opravi nakup tujih vrednostnih papirjev v nasprotju z določili prvega odstavka 27.člena tega zakona oziroma v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi drugega odstavka 27. člena tega zakona;
6. izda in vpelje tuje vrednostne papirje v Republiki Sloveniji brez dovoljenja ministra pristojnega za finance ali v nasprotju s pogoji in načinom, ki jih določi minister, pristojen za finance (prvi in drugi odstavek 28. člena);
7. opravi vpisovanje in vplačevanje oziroma nakup in prodajo vrednostnih papirjev s strani nerezidentov v nasprotju z določili 29. člena tega zakona in pogoji, ki jih predpiše Banka Slovenije na podlagi 29. člena tega zakona;
8. ne poroča Banki Slovenije o vseh naložbah nerezidentov v vrednostne papirje v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 29. člena);
9. je naložba vrednostnih papirjev na denarnem trgu, opravljena v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije (prvi odstavek 30. člena);
10. opravlja posle z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov v nasprotju z določili 31. člena tega zakona;
11. opravlja posle z investicijskimi kuponi v nasprotju s pogoji, ki jih določi minister pristojen za finance (32. člen)
12. sklepa kreditne posle z nerezidenti v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 33. člena tega zakona in v nasprotju z načinom, ki ga določi Banka Slovenije (33. člen);
13. odobri kredite v tujem denarju rezidentom v nasprotju z določilom prvega odstavka 34. člena tega zakona ali pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi drugega odstavka 34. člena tega zakona;
14. odpre in ima račun v tujini v nasprotju s pogoji, ki jih predpiše Banka Slovenije (36. člen);
15. banka ne ugotovi identiteto nerezidenta ali ne hrani podatkov o imetniku računa (drugi in tretji odstavek 37. člena);
16. opravi prenos iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja v nasprotju z določbami tega zakona (38. člen);
17. opravi plačilo ali prenos na podlagi kapitalskih poslov v nasprotju z določili prvega in tretjega odstavka 41. člena tega zakona;
18. poskusi prenesti ali prenese preko državne meje domačo ali tujo gotovino preko zneska, ki ga za vnos oziroma iznos predpiše Banka Slovenije (42. člen);
19. pošlje, prenese ali poskusi prenesti vrednostne papirje preko državne meje v nasprotju z določili 43. člena tega zakona;
20. poskusi prenesti ali prenese preko državne meje brez prijave carinski službi gotovino ali vrednostne papirje, ki so kot taki določeni s tem ali z drugim zakonom, ki presegajo znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja (prvi odstavek 44. člena);
21. za opravljanje svoje dejavnosti kupuje in prodaja tuja plačilna sredstva v menjalnicah (tretji odstavek 45. člena);
22. prodaja oziroma kupuje tuj denar v nasprotju s četrtim odstavkom 45. člena;
23. opravlja menjalniške posle v nasprotju z določili drugega odstavka 49. člena tega zakona oziroma v nasprotju s pogoji, ki jih na podlagi 49. člena tega zakona predpiše Banka Slovenije.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zasebnik, ki kot samostojni podjetnik posameznik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
71. člen
(1) Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. odpre račun v tujem denarju v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi prvega odstavka 37. člena tega zakona;
2. opravlja plačilni promet s tujino v nasprotju z načinom, ki ga predpiše na podlagi določil 39. člena tega zakona Banka Slovenije;
3. opravi plačila v tuji gotovini v tujino ali iz tujine sprejme plačilo v tuji gotovini v nasprotju s pogoji in načinom, kot ga predpiše Banka Slovenije (prvi odstavek 40. člena);
4. sprejme plačila nerezidenta v domači gotovini v nasprotju z drugim odstavkom 40. člena tega zakona;
5. ne omogoči vpogled v poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo na podlagi določil drugega odstavka 53. člena tega zakona;
6. ne poroča na zahtevo ministrstva, pristojnega za finance, v skladu s tretjim odstavkom 53. člena tega zakona;
7. ne poroča o poslih s tujino kot to določa prvi odstavek 53. člena tega zakona v skladu in na način, ki ga določajo pogoji iz četrtega odstavka 53. člena tega zakona;
8. ne poroča o poslih z vrednostnimi papirji v skladu s 54. členom tega zakona;
9. ne poroča o kreditnih poslih s tujino v skladu z določili 55. člena tega zakona;
10. po pooblastilu oseb, ki sklepajo kreditne posle s tujino, ne prijavi in ne poroča o kreditnih poslih s tujino v skladu s 55. členom tega zakona;
11. inšpektorju ne zagotovi nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva, mu ne zagotovi vpogleda v poslovanje, mu ne da na razpolago ali pošlje potrebno dokumentacijo ali ne da na voljo zahtevane podatke (prvi odstavek 62. člena);
12. ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki ga je odredil inšpektor z odločbo (63. člen);
13. v roku iz odločbe iz 64. člena tega zakona ne vplača depozita pri Banki Slovenije.
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
72. člen
(1) Za prekrške po tem zakonu se lahko poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni oziroma namenjeni za storitev prekrška ali so nastali z njegovo izvršitvijo.
(2) Če v postopku niso predložena ustrezna dokazila o izvoru denarja in vrednostnih papirjev, se lahko predmeti iz 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona odvzamejo tudi, če niso storilčeva last.
(3) Za prekrške iz 18. in 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona se poleg denarne kazni lahko odvzame prevozno ali prenosno sredstvo, če so bili na njegova tajna ali skrivna mesta skriti predmeti prekrška in če je vrednost predmeta prekrška večja od tretjine vrednosti prevoznega sredstva in je tisti, ki je predmete prekrška prevzel v prevoz ali prenos,vedel ali bi moral vedeti, da gre za takšne predmete.
(4) Prenosno ali prevozno sredstvo, s katerim se opravljajo prevozne storitve v javnem prometu, se lahko odvzame, če ni lastnina storilca prekrška le, če je njegov lastnik vedel, da je bilo uporabljeno za storitev prekrška.
73. člen
(1) Postopek za prekrške, ki jih določa ta zakon, vodi in odločbo o prekršku na prvi stopnji izda Devizni inšpektorat Republike Slovenije.
(2) O pritožbi zoper odločbo o prekršku, ki je bila izdana na prvi stopnji, odloča Republiški senat za prekrške.
74. člen
Postopek za prekrške iz tega zakona ni več dopusten, ko potečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje postopka pretrga vsako dejanje, ki ga stori pristojni organ za pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaranje teči znova, vendar nastopi v vsakem primeru ne glede na pretrganja, ko potečejo štiri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75. člen
Podzakonske akte po tem zakonu izdajo pristojni organi najkasneje v 60 dneh po njegovi uveljavitvi.
76. člen
Rezidenti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona sklenjeno menjalniško pogodbo s pooblaščeno banko, morajo najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona pridobiti dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom.
77. člen
(1) Pogodbe o tujih vlaganjih, sklenjene na podlagi zakona o tujih vlaganjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88), se izvajajo v skladu s pogodbo do izteka pogodbe.
(2) Pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, registrirane do dne uveljavitve tega zakona, se izvajajo v skladu s pogodbo do izteka pogodbe.
78. člen
S potekom prehodnega obdobja štirih let po uveljavitvi Evropskega sporazuma o pridružitvi (Uradni list RS, št. 44/97) prenehajo veljati določbe 27. člena, tretjega odstavka 29. člena in 32. člena tega zakona.
79. člen
S polnopravnim članstvom v Evropski skupnosti prenehajo veljati določbe 26. člena, prvega ter drugega odstavka 28. člena tega zakona in 30. člena.
80. člen
Določba drugega odstavka 48. člena tega zakona se uporablja do uveljavitve ustrezne rešitve v zakonu, ki ureja carinsko področje.
81. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in 71/93), razen določbe petega odstavka 26. člena tega zakona, ki se uporablja do ureditve poslovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo; zakon o kreditnih poslih s tujino (Uradni list RS, št. 1/91-I) in se preneha uporabljati zakon o tujih vlaganjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88) ter podzakonski akti, izdani na teh podlagah, razen:
a) podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I,71/93 in 63/95):
– sklep o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 6/97),
– sklepa o obveznem poročanju o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 60/92),
– navodila za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 8/93, 19/93, 11/96, 11/97 in 23/97),
– sklepa o vzdrževanju likvidnosti pooblaščenih bank v plačilih do tujine (Uradni list RS, št 29/91-I, 3/92 in 36/92),
– sklepa o pogojih in načinu nakupa, prodaje in deponiranja tujih plačilnih sredstev pri Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/92),
– sklepa o načinu opravljanja menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 18/95, 70/95 in 1/96),
– navodila za izvajanje sklepa o načinu opravljanja menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 19/95),
– sklepa o načinih in rokih, v katerih pooblaščene banke dostavljajo podatke o opravljenih nakupih in prodajah tujih plačilnih sredstev v neposrednih stikih (Uradni list RS, št. 18/91-I),
– navodila o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 32/94, 37/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97 in 38/97),
– sklepa o pogojih, pod katerimi se sme pri poslovanju s tujino plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list RS, št. 17/91-I in 14/95),
– sklepa o pogojih in merilih, pod katerimi smejo imeti domače pravne osebe in zasebniki devizni račun pri pooblaščeni banki (Uradni list RS, št. 17/91-I),
– sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini (Uradni list RS, št. 60/92 in 44/95),
– sklepa o pogojih, pod katerimi se smejo tuja plačilna sredstva tujih pravnih in fizičnih oseb sprejemati v depozit (Uradni list RS, št. 17/91-I in 11/93),
– sklepa o izpolnjevanju najmanjšega zneska deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke (Uradni list RS, št. 73/95, 30/96, 34/96, 5/97 in 29/97)
– sklepa o pogojih, pod katerimi smejo banke pooblaščene za posle s tujino, deponirati devize na računih v tujini za nedoločen čas, z odpovednim rokom ali jih vezati za določen čas (Uradni list RS, št. 17/91-I),
– sklepa o kriterijih bonitete tujih bank, pri katerih smejo imeti pooblaščene banke devizne račune (Uradni list RS, št. 18/91-I in 38/94),
– sklepa o pogojih, pod katerimi smejo pooblaščene banke kupovati in prodajati devize na tujih deviznih trgih (Uradni list RS, št. 18/91-I),
– sklepa o pogojih, pod katerimi se sme iznašati iz države in prinašati v državo domača in tuja valuta in vrednotnice, ki se glasijo na domačo valuto (Uradni list RS, št. 17/91-I, 21/91-I, 13/92, 30/92, 55/92,73/94 in 37/95);
– uredbo o dostavljanju podatkov o zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju za leto 1993 davčnemu organu in deviznemu inšpektoratu za potrebe davčnega in deviznega nadziranja (Uradni list RS, št. 17/94);
b) podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o kreditnih poslih s tujino (Uradni list RS, št. 1/91 in 63/95):
– sklepa o dodatnih pogojih kreditiranja s tujino (Uradni list RS, št. 18/91-I, 5/97 in 38/97),
– sklepa o pogojih, pod katerimi lahko pooblaščena banka odobri domači osebi devizni kredit (Uradni list RS, št. 23/91-I, 20/92, 55/92, 2/95, 30/96 in 59/96),
– sklepa o pogojih in načinu registracije kreditnih poslov s tujino (Uradni list RS, št. 39/96),
– sklepa o pogojih predčasne poravnave refinanciranih oziroma reprogramiranih obveznosti (Uradni list RS, št. 42/93),
– sklepa o omejitvi obsega zadolževanja v tujini (Uradni list RS, št. 53/94),
– sklepa o uvedbi depozita za finančne kredite in depozite, najete pri tujih osebah (Uradni list RS, št. 8/95 in 10/95, 41/96, 77/96 in 29/97).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 2., 3., 4., 21., 22., 23., 24., 24.a, 28., 29., 30., 31.a, 32.a do 41., 45. in 45.a člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94 in 58/95) ter podzakonski akti uveljavljeni na njihovih podlagah, razen:
podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94 in 58/95):
– sklepa o kriterijih za izdajo dovoljenj za naložbe domačih pravnih oseb v podjetja v tujini (Uradni list RS, št. 28/95, 77/95 in 19/96),
– pravilnika o načinu priglasitve podjetij v tujini, ki so jih ustanovile fizične osebe (Uradni list RS, št. 67/93),
– odredbe o prikazu terjatev do tujine (Uradni list RS, št. 67/93).
82. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 440-01/91-5/37
Ljubljana, dne 23. marca 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.