Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/1999 z dne 19. 2. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/1999 z dne 19. 2. 1999

Kazalo

510. Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina, stran 960.

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina
1. člen
Ta uredba določa:
– mejne vrednosti emisije hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: emisije snovi) v zrak,
– ciljne vrednosti za izdelavo celovite ocene ustreznosti tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisije snovi in
– tehnične ukrepe za zmanjšanje emisije snovi in druge ukrepe v zvezi z izpuščanjem bencinskih hlapov v zrak za naprave za skladiščenje in pretakanje motornega bencina,
kar zagotavljajo lastniki ali upravljalci teh naprav.
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Motorni bencin (v nadaljnjem besedilu: bencin) je naftni derivat, ki ima ne glede na vsebnost dodatkov parni tlak, merjen po Reidu, najmanj 27,6 kPa, in se uporablja kot gorivo motorjev z notranjim zgorevanjem. Med bencine se ne šteje utekočinjeni naftni plin.
2. Bencinski hlapi so spojine v plinastem stanju, ki izhlapevajo iz bencina.
3. Emisija snovi je izpuščanje hlapnih organskih spojin iz naprav za skladiščenje bencina in naprav za polnjenje bencina v premične rezervoarje.
4. Naprava za skladiščenje bencina je nepremični rezervoar za skladiščenje bencina v skladišču bencina.
5. Skladišče bencina je postrojenje za skladiščenje in polnjenje bencina v premične rezervoarje v cestnem, železniškem ali ladijskem prometu vključno z vsemi napravami na kraju skladiščenja bencina.
6. Premični rezervoar je kakršnakoli premična cisterna, kot je avtocisterna, železniška cisterna ali rečni tanker, ki se uporablja za prevoz bencina od enega skladišča bencina do drugega ali od skladišča bencina do postaje za preskrbo motornih vozil z gorivi.
7. Postaja za preskrbo motornih vozil z gorivi (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis) je postrojenje za razdeljevanje bencina iz nepremičnih rezervoarjev v rezervoarje motornih vozil.
8. Skupna pretočena količina bencina je največja letna količina pretočenega bencina v premične rezervoarje v skladišču bencina ali na bencinskem servisu v obdobju zadnjih treh koledarskih let.
9. Ciljna vrednost za izdelavo celovite ocene ustreznosti tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisije snovi (v nadaljnjem besedilu: ciljna vrednost) je priporočena vrednost, na podlagi katere se izdela celovita ocena ustreznosti uporabljenih tehničnih ukrepov za zmanjšanje emisije snovi iz naprav za skladiščenje bencina in polnjenje premičnih rezervoarjev.
10. Vmesno skladiščenje bencinskih hlapov v skladišču bencina je skladiščenje bencinskih hlapov v plinohramu z namenom, da se bencinski hlapi kasneje prečrpajo in ponovno uporabijo. Prečrpavanje bencinskih hlapov iz ene naprave za skladiščenje v drugo znotraj istega skladišča bencina se ne šteje za vmesno skladiščenje bencinskih hlapov.
11. Plinohram je naprava za skladiščenje in je namenjena vmesnemu skladiščenju bencinskih hlapov.
12. Polnilna instalacija je postrojenje v skladišču bencina, ki je namenjeno polnjenju bencina v premične rezervoarje. Polnilna instalacija za polnjenje avtocistern je sestavljena iz enega ali več polnilnih otokov.
13. Polnilni otok je naprava v bencinskem skladišču, ki je namenjena pretakanju bencina v posamezno avtocisterno.
14. Naprava za rekuperiranje bencinskih hlapov je naprava za utekočinjanje bencina iz bencinskih hlapov vključno s sistemom za zbiranje in začasno shranjevanje bencinskih hlapov v skladišču bencina.
15. Obstoječa naprava za skladiščenje, polnilna instalacija, bencinski servis ali premični rezervoar je naprava, postrojenje ali rezervoar, za katerega je njegov lastnik ali upravljalec pridobil na dan uveljavitve te uredbe vsaj gradbeno dovoljenje. Naprava, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega stavka je nova naprava.
Naprave za skladiščenje bencina
3. člen
Skladišče bencina mora biti zgrajeno tako, da tehnični ukrepi za zmanjšanje emisije snovi pri skladiščenju bencina za vsako posamezno napravo za skladiščenje bencina zagotavljajo, da ciljna vrednost letnih izgub bencina ne presega 0,01% m/m pretoka bencina.
4. člen
Za skladišče bencina se mora za doseganje ciljne vrednosti letnih izgub bencina pri skladiščenju iz prejšnjega člena zagotoviti:
1. da so zunanje stene in streha nadzemne naprave za skladiščenje bencina pobarvani z barvo, ki ima vsaj 70% odbojnost toplotnega sevanja. Pregled kvalitete barvnega premaza naprav za skladiščenje bencina se izvaja enkrat na tri leta;
2. da ima naprava za skladiščenje z zunanjo plavajočo streho primarno in sekundarno tesnjenje. Primarno tesnjenje tesni prostor v obroču med steno rezervoarja in zunanjim obodom plavajoče strehe, sekundarno tesnjenje pa tesni prostor nad primarnim tesnjenjem. Obe tesnjenji morata biti načrtovani tako, da zadržita najmanj 95% količine bencinskih hlapov, ki bi izhlapeli pri skladiščenju v napravi enakih dimenzij s fiksno streho in dihalnim razbremenilnim ventilom;
3. da ima naprava za skladiščenje bencina z zunanjo nepremično streho in z notranjim plavajočim pokrovom tako tesnjenje, da zadrži najmanj 95% količine bencinskih hlapov, ki bi izhlapela pri skladiščenju v napravi enakih dimenzij z nepremično streho in brez dihalnega razbremenilnega ventila. Zahteva iz prejšnjega stavka pa ne velja za napravo za skladiščenje bencina z zunanjo nepremično streho, ki je prirejena za vmesno skladiščenje bencinskih hlapov in za katero je zagotovljeno prečrpavanje bencinskih hlapov v napravo za rekuperiranje bencinskih hlapov, in
4. da ima naprava za skladiščenje z zunanjo nepremično streho in brez notranjega plavajočega pokrova svojo plinsko komoro priključeno na napravo za rekuperiranje bencinskih hlapov.
Praznjenje in polnjenje premičnih rezervoarjev v skladišču bencina
5. člen
Oprema za polnjenje in praznjenje premičnih rezervoarjev v skladišču bencina mora biti zgrajena tako, da tehnični ukrepi za zmanjšanje emisije snovi pri pretakanju bencina zagotavljajo, da ciljna vrednost letnih izgub bencina ne presega 0,005% m/m pretoka bencina.
6. člen
(1) Za skladišče bencina se mora za doseganje ciljne vrednosti letnih izgub bencina pri polnjenju in praznjenju premičnih rezervoarjev iz prejšnjega člena zagotoviti:
1. da se spodrinjenje bencinskih hlapov, ki nastajajo pri polnjenju premičnih rezervoarjev, odvajajo v napravo za rekuperacijo bencinskih hlapov. Naprava za rekuperiranje bencinskih hlapov mora biti nameščena v skladišču bencina, povezovalni vod za odvajanje bencinskih hlapov pa mora biti za pare neprepusten;
2. da nobena povprečna urna koncentracija bencinskih hlapov na izpustu naprave za rekuperiranje bencinskih hlapov v obdobju najmanj sedmih ur delavnika pri običajnem pretoku goriva ne presega 35 g/Nm3;
3. da se v primeru nenamernega puščanja bencinskih hlapov zaustavi polnjenje premičnega rezervoarja in
4. da se redno preverja tesnost naprav, povezovalnih linij in cevovodov na pretakališču goriva.
(2) Za skladišče bencina, ki je opremljeno z opremo za polnjenje avtocistern, se mora zagotoviti, da so na vseh polnilnih otokih za polnjenje avtocistern vse polnilne roke opremljene za spodnje polnjenje goriva skladno z določbami priloge 1 te uredbe.
7. člen
Ne glede na določbe o odvajanju bencinskih hlapov v napravo za rekuperiranje bencinskih hlapov iz 1. točke prejšnjega člena se lahko:
– v skladišču bencina za polnjenje rečnih tankerjev bencinske hlape odstrani v napravi za sežiganje odpadnih plinov in
– v skladišču bencina s pretokom bencina do 25.000 t na leto lahko prečrpa bencinske pare v premične rezervoarje.
8. člen
(1) Za skladišče bencina se mora zagotavljati kot obratovalni monitoring prve in občasne ali trajne meritve bencinskih hlapov na izpustu naprave za rekuperiranje bencinskih hlapov na način in v obsegu, določenima s predpisi o obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(2) Če se izvajajo občasne meritve, se mora izmeriti vsako uro najmanj štiri trenutne vrednosti vsebnosti bencinskih hlapov v odpadnem plinu.
Premični rezervoarji
9. člen
(1) Pri obratovanju premičnih rezervoarjev mora biti zagotovljeno:
1. da se ostanki bencinskih hlapov po izpraznjenju rezervoarja zadržijo v rezervoarju;
2. da premični rezervoarji, ki dovažajo bencin bencinskim servisom ali skladiščem bencina, prevzamejo in zadržijo vse povratne bencinske hlape iz rezervoarja, ki je nameščen na bencinskem servisu ali skladišču bencina. Če gre za železniške cisterne, se lahko odvajajo povratni bencinski hlapi iz rezervoarja v plinohram, ki je nameščen na bencinskem skladišču;
3. da se bencinski hlapi iz prejšnjih točk zadržijo v premičnem rezervoarju do njegovega ponovnega polnjenja v skladišču bencina, razen če ne gre za izpust bencinskih hlapov skozi varnostni ventil;
4. da se v okviru pregledov po določbah predpisov o prevozu nevarnih snovi pregledujejo tudi varnostni ventili in preverja prepustnost za bencinske hlape premičnih rezervoarjev na podlagi tlačnega preizkusa.
(2) Tehnični ukrepi za zmanjšanje emisije snovi pri uporabi premičnih rezervoarjev iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati za avtocisterne in rečne tankerje, ki se jih polni v skladiščih bencina, za katere veljajo zahteve iz 6., 7. in 8. člena te uredbe, in za avtocisterne, ki so predelane za spodnje polnjenje goriva skladno z določbami priloge 1 te uredbe.
10. člen
(1) Skladno s predpisi o varstvu okolja lahko ministrsvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v nujnih ali priložnostnih primerih dovoli začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja z izpustom bencinskih hlapov iz premičnega rezervoarja v okolje, če:
– se premični rezervoar po praznjenju uporabi za prevoz drugih tekočin, bencinskih hlapov pa ni bilo mogoče odvesti v plinohram, in
– se izvede prezračevanje premičnega rezervoarja na območju, kjer ni možnosti, da bi izpust bencinskih hlapov povzročil škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi.
(2) Vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora lastnik ali upravljalec premičnega rezervoarja priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je mesto izpusta bencinskih hlapov tako, da izpust ne bo povzročil škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi.
11. člen
Pri izdelavi ocene ustreznosti tehničnih ukrepov zmanjševanja letnih izgub bencina za premične rezervoarje iz 1. in 2. točke 9. člena te uredbe se k izgubam bencina ne štejejo izgube, ki nastanejo pri meritvah z uporabo merilnih trakov oziroma pri ročnih meritvah, če gre za obstoječe premične rezervoarje.
Polnjenje naprav za skladiščenje na bencinskih servisih
12. člen
Oprema za polnjenje naprav za skladiščenje na bencinskem servisu mora biti zgrajena tako, da tehnični ukrepi za zmanjšanje emisije snovi pri polnjenju zagotavljajo, da ciljna vrednost letnih izgub bencina ne presega 0,01% m/m pretoka bencina.
13. člen
Za bencinski servis se mora za doseganje ciljne vrednosti letnih izgub bencina iz prejšnjega člena zagotoviti:
1. da se spodrinjeni bencinski hlapi, ki nastajajo pri polnjenju naprav za skladiščenje, odvajajo preko povezovalnega voda v premični rezervoar,
2. da je povezovalni vod za odvajanje bencinskih hlapov za hlape neprepusten, in
3. da se naprav za skladiščenje ne polni, če naprave za polnjenje bencina in naprave za odvajanje bencinskih hlapov ne delujejo pravilno.
14. člen
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
15. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali podjetnik posameznik ali obrtnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju z določbami 4., 6., 9., 13. in prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
16. člen
Ne glede na določbe 3. točke 4. člena te uredbe lahko obstoječa naprava za skladiščenje bencina z zunanjo nepremično streho in z notranjim plavajočim pokrovom tesni tako, da zadrži najmanj 90% količine bencinskih hlapov, ki bi izhlapeli pri skladiščenju v napravi enakih dimenzij z nepremično streho in brez dihalnega razbremenilnega ventila.
17. člen
(1) Če ministrstvo odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa skladno s predpisi o varstvu okolja za obstoječe skladišče bencina ali obstoječi bencinski servis, določi tudi največjo skupno pretočeno količino bencina, ki se v času izvedbe programa v skladišču ali na bencinskem servisu lahko pretoči.
(2) Ministrstvo določi največjo skupno pretočeno količino bencina iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi spuščanja hlapnih organskih spojin, ki je sestavni del sanacijskega programa.
18. člen
Obstoječa skladišča bencina se morajo prilagoditi zahtevam za zmanjšanje emisije snovi pri skladiščenju bencina iz 4. in 16. člena te uredbe:
– najkasneje v treh letih od uveljavitve te uredbe, če pretok bencina v skladišču presega 25.000 t na leto, in
– najkasneje v šestih letih od uveljavitve te uredbe, če pretok bencina v skladišču obsega do 25.000 t na leto.
19. člen
Obstoječa skladišča bencina se morajo prilagoditi zahtevam za zmanjšanje emisije snovi pri polnjenju in praznjenju premičnih rezervoarjev v skladišču bencina iz prvega odstavka 6. člena ter iz 7. in 8. člena te uredbe:
– najkasneje v treh letih od uveljavitve te uredbe, če pretok bencina v skladišču presega 25.000 t na leto, in
– najkasneje v šestih letih od uveljavitve te uredbe, če pretok bencina v skladišču obsega do 25.000 t na leto.
20. člen
(1) Določbe drugega odstavka 6. člena te uredbe se začne uporabljati 31. decembra 2004 razen za obstoječa skladišča, katerih pretok bencina ne presega 10.000 t na leto.
(2) Do roka iz prejšnjega odstavka, pa se mora zagotoviti vsaj en polnilni otok za spodnje polnjenje:
– za vsako novo skladišče bencina, ki je opremljeno za polnjenje avtocistern,
– po treh letih od uveljavitve te uredbe pa tudi za obstoječe skladišče, ki je opremljeno za polnjenje avtocistern in katerega pretok bencina presega 25.000 t na leto, in
– po šestih letih od uveljavitve te uredbe za obstoječe skladišče, ki je opremljeno za polnjenje avtocistern in katerega pretok bencina obsega do 10.000 t na leto.
(3) Do prilagoditve skladišč zahtevam za spodnje polnjenje se mora pri polnjenju avtocistern po sistemu zgornjega polnjenja v skladišču zagotoviti, da je polnilna roka potisnjena čimbolj proti dnu rezervoarja tako, da se prepreči pljuskanje goriva v rezervoarju.
21. člen
Obstoječi bencinski servisi se morajo prilagoditi zahtevam za zmanjšanje emisije snovi pri polnjenju naprav za skladiščenje iz 13. člena te uredbe:
– najkasneje v treh letih od uveljavitve te uredbe, če pretok bencina v bencinskem servisu presega 1.000 m3 na leto
– najkasneje v štirih letih od uveljavitve te uredbe, če pretok bencina v bencinskem servisu obsega od 500 m3 do 1.000 m3 na leto,
– najkasneje v šestih letih od uveljavitve te uredbe, če pretok bencina v bencinskem servisu obsega od 100 m3 do 500 m3 na leto, in
– najkasneje v treh letih od uveljavitve te uredbe ne glede na pretok bencina, če je bencinski servis na območju, ki je primarno namenjeno bivanju, čistem stanovanjskem območju, območju objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa, programa zdravstvenega varstva, območju zdravilišč, okrevališč, igrišč in javnih parkov ali območju javnih zelenih in rekreacijskih površin.
22. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 356-03/99-1
Ljubljana, dne 28. januarja 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
                                                                      PRILOGA 1

                        POGOJI POLNJENJA AVTOCISTERN:
  SPODNJE POLNJENJE, ZBIRANJE BENCINSKIH PAR IN VAROVANJE PRED PRENAPOLNJENJEM


1. Povezave

1.1. Priključek na polnilni roki mora biti ženskega tipa in mora ustrezati
     štiricolskemu moškemu priključku, ki je nameščen na vozilu. Priključek na
     polnilni roki mora biti izdelan skladno z določbami tehničnega priporočila
     "Spodnje polnjenje in rekuperacija bencinskih par za MC-306 cestne
     cisterne" (API Recommended Practice 1004; poglavje 2.1.1.1; sedma izdaja;
     november 1988).

1.2. Priključek na polnilni roki za zbiranje bencinskih par je ženskega tipa in
     mora ustrezati štiricolskemu moškemu priključku, ki je nameščen na
     avtocisterni. Priključek na polnilni roki mora biti izdelan skladno z
     določbami tehničnega priporočila "Spodnje polnjenje in rekuperacija
     bencinskih par za MC-306 cestne cisterne" (API Recommended Practice 1004;
     poglavje 4.1.1.2; sedma izdaja; november 1988).

2. Polnjenje cistern

2.1. Običajna hitrost polnjenja je 2.300 l/min za posamezno polnilno roko.
     Največja hitrost polnjenja pa ne sme presegati 2.500 l/min.

2.2. Pri največji obratovalni obremenitvi bencinskega skladišča je delovanje
     sistema za zbiranje bencinskih par pravilno, če povratni tlak, merjen na
     priključku za zbiranje bencinskih hlapov pri avtocisterni, ne presega 55
     milibarov.

2.3. Vse homologirane avtocisterne za spodnje polnjenje morajo imeti evidenčno
     tablico skladno s predpisi o prevozu nevarnih snovi. Na tablici je
     navedeno največje število priključenih polnilnih rok, pri katerih
     protitlak ne preseže 55 milibarov in se ne odprejo varnostni ventili.

3. Povezava avtocisterne na varnostni sistem pred prepolnitvijo in ozemljitev
   avtocisterne
   Polnilni otok mora biti opremljen s sistemom za ugotavljanje prepolnitve
   avtocisterne, ki dovoljuje polnjenje šele, ko je pravilno povezan na
   avtocisterno, in ki preprečuje prepolnitev avtocisterne.

3.1. Avtocisterna mora biti povezana s kontrolno enoto na prečrpališču z
     desetpolnim industrijsko standardiziranim električnim konektorjem. Moški
     konektor mora biti nameščen na vozilu, ženski pa na kontrolni enoti.

3.2. Detektor zgornjega nivoja na avtocisterni mora biti dvožilni termistorski
     sensor ali dvožilni optični sensor, petžilni optični sensor ali temu
     kompatibilni (paziti: termistor mora imeti negativen temperaturni
     koeficient).

3.3. Kontrolna enota na otoku mora biti sposobna delovati tako z dvožilnim, kot
     s petžilnim sistemom.

3.4. Avtocisterna mora biti povezana s črpališčem s skupno žico senzorja
     nivoja, katera mora biti priključena na deseti pol moškega konektorja, ki
     je vezan tudi na šasijo. Deseti pol ženskega konektorja mora biti
     priključen na ohišje kontrolne enote, ta pa mora biti ozemljena.

3.5. Vse homologirane avtocisterne s spodnjim polnjenjem morajo imeti
     identifikacijsko tablico (gl. 2.3.) z navedbo tipa instaliranega
     prepolnitvenega senzorja (dvo- ali petžilnega).

4. Lokacija spajanja

4.1. Načrtovanje spajanja naprav za polnjenje in naprav za zbiranje hlapov mora
     biti v skladu z naslednjimi določbami za izvedbo avtocistern:

4.1.1. Višina centra tekočinskega adapterja je največ 1,4 m (neobremenjen) in
       najmanj 0,5 (obremenjen). Preferenčno je ta višina med 0,7 in 1,0 m.

4.1.2. Horizonatalna razdalja adapterjev ne sme biti manjša od 0,25 m
       (preferenčna minimalna razdalja je 0,30 m).

4.1.3. Vsi tekočinski adapterji morajo biti znotraj ohišja, ki ni daljše od
       2,5 m.

4.1.4. Zbiralnik par mora biti preferenčno nameščen na desni strani tekočinskih
       in ne višji od 1,5 m (neobremenjen) in ne manj od 0,5 m (obremenjen).

4.2. Konektor nivoja prepolnitve in ozemljitve mora biti nameščen desno od
     tekočinskih in zbiralnega adapterja in v višini, ki ni višja od 1,5 m
     (neobremenjen) in ne manj od 0,5 m (obremenjen).

4.3. Navedene povezave morajo biti nameščene samo na eni strani avtocisterne.

5. Varnostne prekinitve

5.1. Detekcija povezave nivoja in ozemljitve
     Polnjenje ni mogoče, če ni dovolilnega signala iz kontrolne enote za nivo
     in ozemljitev. V primeru prepolnitve ali neozemljene avtocisterne, mora
     kontrolna enota na otoku zapreti polnilne ventile.

5.2. Detekcija zbiranja hlapov
     Polnjenja ni možno izvajati, dokler ni priključena cev za zajemanje hlapov
     na avtocisterno in je zagotovljen prost pretok hlapov iz atocisterne v
     zbiralnik hlapov.

AAA Zlata odličnost