Na podlagi 37. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82 in 42/86), 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 37. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) je Vlada Republike Slovenije na 86. seji dne 26. novembra 1998 sprejela

S tem sklepom ureja Republika Slovenija status javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju: knjižnica), razmerja med ustanoviteljem in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.

Ustanovitelj knjižnice je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvaja Vlada Republike Slovenije.

Knjižnica je bila ustanovljena leta 1774 z odlokom cesarice Marije Terezije. Z uredbo Narodne vlade Slovenije (Uradni list Slovenskega Narodno osvobodilnega Sveta in Narodne Vlade Slovenije št. 46/45) je bila dne 13. oktobra 1945 preoblikovana v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Leta 1982 je bila z zakonom o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82 in 42/86) določena za slovensko nacionalno knjižnico.

Ime (firma) knjižnice je: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Skrajšano ime (firma) knjižnice je: NUK.
Sedež knjižnice je v Ljubljani, Turjaška št. 1.
Knjižnica je pravna oseba.

Na podlagi 3., 15. in 35. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 27/82 in 42/86) opravlja knjižnica naslednje dejavnosti:

92.5          Dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev
              in druge kulturne dejavnosti, od tega:
92.511        Dejavnost knjižnic
92.512        Dejavnost arhivov
92.522        Varstvo kulturne dediščine
92.32         Obratovanje objektov za kulturne prireditve
80.4          Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje, od
              tega:
80.42         Drugo izobraževanje
72            Računalništvo in z njim povezane dejavnosti, od
              tega:
72.40         Dejavnosti, povezane z bazami podatkov
73.2          Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju
              družboslovja in humanistike
74            Druge poslovne dejavnosti, od tega:
74.81         Fotografska dejavnost
74.831        Prevajanje
74.832        Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
74.841        Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
22            Založništvo, tiskarstvo, od tega:
22.1          Založništvo
22.11         Izdajanje knjig
22.13         Izdajanje revij in periodike
22.15         Drugo založništvo
22.22         Drugo tiskarstvo
22.23         Knjigoveštvo in dodelava
52.488        Trgovina na drobno v drugih specializiranih
              prodajalnah
52.63         Druga trgovina zunaj prodajaln
60.24         Cestni tovorni prevoz

V okviru dejavnosti iz prejšnjega člena opravlja knjižnica kot javno službo naslednje temeljne naloge:
– načrtno in sistematično zbira, obdeluje, hrani, varuje, predstavlja in posreduje nacionalno zbirko knjižničnega gradiva v slovenskem in tujih jezikih, o Sloveniji in o Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb in pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti (slovenika) ter temeljno tujo literaturo skladno z merili pristojnih ministrstev;
– skrbi za dostopnost slovenike v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike Slovenije;
– kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij o knjižničnem informacijskem gradivu, s tem, da vključuje podatke o gradivu v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko bibliografijo;
– opravlja naloge državnega referalnega centra;
– opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP);
– opravlja naloge nacionalnega centra ISSN in nacionalne agencije za ISBN in ISMN;
– vodi in izvaja program varovanja knjižničnega informacijskega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in izvaja zaščito in restavriranje knjižničnega gradiva;
– razvija in izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na področju knjižnične informacijske dejavnosti;
– zbira, obdeluje in posreduje podatke o delovanju knjižnic;
– organizira in izvaja strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev;
– vodi centralne kataloge in sodeluje pri razvoju strokovnih osnov vzajemnega kataloga;
– sodeluje pri ugotavljanju usposobljenosti knjižnic in drugih knjižničnih informacijskih organizacij za sodelovanje v vzajemnem katalogu;
– skrbi za kontrolo kvalitete in za redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu;
– organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnične izposoje;
– organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
– izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
– pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih pravnih predpisov s področja knjižničarstva;
– izdaja navodila in pravila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
– usklajuje razvoj in uporabo področnih standardov za knjižničarstvo;
– sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za knjižnični informacijski sistem;
– pripravlja strokovne podlage s področja svoje dejavnosti za delo strokovnega sveta za knjižničarstvo;
– spremlja delovanje knjižnične mreže, opravlja strokovno svetovanje in predlaga ustrezne ukrepe pristojnemu ministrstvu;
– organizira in izvaja prireditve, razstave, seminarje, kongrese in druge oblike posredovanja kulturnih vrednot s področja svoje dejavnosti;
– opravlja restavratorska, konservatorska, knjigoveška in druga dela zaščite knjižničnega gradiva.
Poleg nalog javne službe opravlja knjižnica še:
– opravlja posebne naloge za Univerzo v Ljubljani v skladu z njunim medsebojnim dogovorom;
– prevaja, zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje dejavnosti;
– opravlja fotografiranje, fotokopiranje in druge oblike razmnoževanja knjižničnega gradiva;
– opravlja prevoze knjižničnega gradiva;
– nudi interesentom pogodbene storitve v okviru svoje dejavnosti.

Organi knjižnice so:
– poslovni direktor
– programski direktor
– svet knjižnice
– strokovni svet knjižnice.

Poslovni direktor je poslovodni organ knjižnice.
Poslovni direktor organizira in vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico, odgovoren je za zakonitost dela knjižnice ter ima druge pristojnosti, pravice in obveznosti, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba, statut in drugi splošni akti knjižnice.
Poslovnega direktorja imenuje in razrešuje minister, pristojen za kulturo na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta knjižnice.
Mandat poslovnega direktorja traja pet let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Za poslovnega direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
a) najmanj univerzitetna izobrazba s področja družboslovja ali
b) najmanj univerzitetna izobrazba ter najmanj deset let delovnih izkušenj pri vodenju javnega zavoda s podobno dejavnostjo;
2. najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodstvenih delih;
3. aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika;
4. vodstvene in organizacijske sposobnosti;
5. kandidat mora predložiti izhodišča za vodenje dela in poslovanja knjižnice.

Programski direktor vodi strokovno delo knjižnice in odgovarja za strokovnost dela knjižnice.
Programskega direktorja imenuje in razrešuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa in po predhodnem mnenju ustanovitelja.
Mandat programskega direktorja traja pet let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Poleg programskega direktorja za nacionalno funkcijo knjižnice ima ta lahko tudi posebne programske direktorje za univerzitetno funkcijo in za Informacijsko-dokumentacijski center Sveta Evrope.

Za programskega direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
1. najmanj univerzitetna izobrazba s področja družboslovja, humanistike ali drugega ustreznega področja;
2. priznan strokovnjak s področja knjižničarstva ali informacijskih ved;
3. najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delih;
4. aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika;
5. vodstvene in organizacijske sposobnosti;
6. kandidat mora predložiti smernice strokovnega dela knjižnice.

Svet knjižnice je organ upravljanja.
Svet knjižnice šteje devet članov, od katerih:
– tri člane imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer po enega na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, ministrstva, pristojnega za šolstvo ter ministrstva, pristojnega za znanost;
– enega člana imenuje senat Univerze v Ljubljani;
– enega člana imenuje Oddelek za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
– enega člana imenujejo študentje – uporabniki knjižnice,
– tri člane izvolijo izmed sebe delavci na način, po postopku in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom knjižnice.
Mandat članov sveta knjižnice traja pet let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.

Svet knjižnice sprejema statut knjižnice in akt o sistematizaciji delovnih mest, program dela in razvoja knjižnice, finančni načrt in zaključni račun, opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjižnice ter ima druge pristojnosti, določene z zakonom in statutom knjižnice. Statut knjižnice začne veljati, ko da nanj soglasje ustanovitelj. Akt o sistematizaciji delovnih mest začne veljati, ko da nanj soglasje minister, pristojen za kulturo.

Strokovni svet knjižnice sestavljajo člani, ki jih imenuje svet knjižnice izmed strokovnih delavcev knjižnice in zunanjih strokovnjakov s področja dela knjižnice. Predsednika in polovico članov strokovnega sveta imenuje svet knjižnice po svoji izbiri, ostale člane pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.
Strokovni svet obravnava vprašanja strokovnega dela knjižnice in daje programskemu direktorju ter svetu knjižnice mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
Sestavo, način imenovanja in trajanja mandatov članov ter naloge strokovnega sveta natančneje določi statut knjižnice.

Knjižnica upravlja z vsem premoženjem, s katerim je doslej upravljala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Knjižnica pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti:
– iz sredstev državnega proračuna,
– s prodajo storitev drugim uporabnikom,
– z dotacijami, darili in iz drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom knjižnice.
Minister, pristojen za kulturo določi normative in standarde za financiranje neprogramskih stroškov knjižnice.

Presežek prihodkov nad odhodki uporablja knjižnica za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča svet knjižnice na predlog ravnatelja in v soglasju z ustanoviteljem.

Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja knjižnica z vsemi sredstvi, s katerimi upravlja.

Premoženje knjižnice je last ustanovitelja.
Z vsem premoženjem upravlja knjižnica. Knjižnica samostojno upravlja s premičnim premoženjem, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Knjižnica vsako leto pripravi program dela in razvoja, finančni načrt in zaključni račun ter jih posreduje ustanovitelju v soglasje.
Ustanovitelj prevzema odgovornosti knjižnice, ki nastanejo iz naslova dejavnosti v obsegu, ki je določen s programom dela in razvoja knjižnice.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti iz naslova drugih nalog, ki jih knjižnica opravlja za druge naročnike.

Svet knjižnice in strokovni svet knjižnice morata biti imenovana najkasneje v enem letu od uveljavitve tega sklepa. Do takrat opravljata njune naloge svet knjižnice in strokovni svet knjižnice v dosedanji sestavi.
Ravnatelj in programski direktor, ki sta bila imenovana pred uveljavitvijo tega sklepa, nadaljujeta z delom do izteka mandata.

Statut knjižnice mora biti sprejet najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega sklepa. Do sprejema novega statuta veljajo vse določbe statutarnega sklepa z dne 17. maja 1996, ki niso v nasprotju s tem sklepom.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.