Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/1998 z dne 9. 10. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/1998 z dne 9. 10. 1998

Kazalo

3370. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D), stran 5225.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. septembra 1998.
Št. 001-22-91/98
Ljubljana, dne 5. oktobra 1998.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI (ZZZPB-D)
1. člen
V zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94 in 38/94) se v 4. členu besedilo “Republiški zavod za zaposlovanje“ nadomesti z besedilom “Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje“.
2. člen
Za 4. členom se dodata nova 4.a in 4.b člen, ki se glasita:
“4.a člen
Zavod in centri za socialno delo morajo medsebojno sodelovati pri vključevanju brezposelnih oseb v aktivnosti in ukrepe aktivne politike zaposlovanja in sodelovati s pristojnim davčnim organom in drugimi državnimi organi ter izmenjavati osebne in druge podatke, ki jih vodijo v svojih zbirkah podatkov in so potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti brezposelnih oseb po tem zakonu. Zavod in centri za socialno delo lahko oblikujejo enotno bazo podatkov za uresničevanje pravic po tem zakonu in po predpisih o socialnem varstvu.
Vrsto in način izmenjave podatkov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za delo. Vrsto in način izmenjave podatkov, ki jih vodijo in zbirajo davčni organi, določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
4.b člen
Temeljna pravica brezposelne osebe je vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti.
Zavod ali druga pooblaščena organizacija najkasneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti pripravi zaposlitveni načrt, ki je podlaga za vključitev brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Delodajalci so dolžni omogočiti prisotnost predstavnikov zavoda ali druge pooblaščene organizacije v postopku izbire brezposelnih oseb za prosta delovna mesta.“
3. člen
V drugem odstavku 6. člena se za besedo “dela“ doda vejica in besedilo “posredovanja zaposlitve, posredovanja in zagotavljanja delovne sile, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja“.
Tretji odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Sredstva, ustvarjena iz koncesijskih dajatev za posredovanje dela dijakom in študentom se namenijo za delovanje študentske organizacije univerze, samostojnega visokošolskega zavoda, lokalne skupnosti oziroma interesnih oblik povezovanja dijakov in študentov. Sredstva so namenjena za izvajanje programov interesnih in obštudijskih dejavnosti na področjih: kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, mednarodnega sodelovanja, izpopolnjevanja študentov v tujini, raziskovalne dejavnosti in socialno – ekonomskega položaja dijakov in študentov.“
V petem odstavku se besedilo “določenim kategorijam delavcev“ nadomesti z besedilom “in višino stroškov, ki se priznajo organizaciji oziroma delodajalcu za posredovanje dela dijakom in študentom“.
4. člen
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:
“6.a člen
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati koncesijske dejavnosti v sodni register oziroma priglasiti začetka opravljanja dejavnosti, če ni sklenila koncesijske pogodbe. Vpis koncesijske dejavnosti v sodni register oziroma priglasitev začetka opravljanja dejavnosti brez koncesijske pogodbe je ničen.“
5. člen
15. člen se spremeni, tako da se glasi:
“Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo:
– samostojni podjetniki, osebe, ki samostojno, z lastnim delom, kot edini in glavni poklic opravljajo pridobitno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: samozaposlene osebe) in osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi,
– slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi in
– zakonci slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred odhodom v tujino v delovnem razmerju.
Osebe iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice kot zavarovanci iz prejšnjega člena.“
6. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje:
– oseba, ki ni v delovnem razmerju,
– samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače in lastnik ali solastnik gospodarskih družb, ki ni zavarovan na drugi podlagi, in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače,
– lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
– oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona
in je:
– zmožna za delo,
– prijavljena pri zavodu,
– na razpolago za zaposlitev,
– aktivni iskalec zaposlitve.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za brezposelno osebo šteje oseba, ki je bila do nastanka brezposelnosti v delovnem razmerju in hkrati samozaposlena oseba, če njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti.
Za zavarovanca se po tem zakonu šteje brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti obvezno ali prostovoljno zavarovana za primer brezposelnosti in ima na tej podlagi pravico do denarnih prejemkov po tem zakonu.“.
7. člen
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
“16.a člen
Za brezposelno osebo po tem zakonu se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje:
– zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oziroma odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi,
– pa zaradi konkurenčne prepovedi po pogodbi o zaposlitvi prejema ali bo prejela nadomestilo zaradi konkurenčne prepovedi.
Osebe iz prve alinee prejšnjega odstavka nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja, osebe iz druge alinee pa toliko časa, kolikor časa prejemajo nadomestilo zaradi konkurenčne prepovedi.“
8. člen
Črtata se tretja in peta alinea prvega odstavka 17. člena.
9. člen
Za 17. členom se doda novo podpoglavje z naslovom “Pogoji za pridobitev pravic iz zavarovanja“ in novi 17.a, 17.b, 17. c, 17. č, 17.d, 17.e, 17.f, 17.g in 17.h člen, ki se glasijo:
“17.a člen
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če:
– je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in
– zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve.
Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če:
– je na razpolago za zaposlitev,
– zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,
– zanj po preteku polovice časa, v katerem je upravičen do denarnega nadomestila, ni na voljo primerne zaposlitve,
– aktivno išče zaposlitev,
– ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja,
– prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače; v času, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica do denarnega nadomestila miruje.
17.b člen
Brezposelna oseba je zmožna za delo, če je stara več kot petnajst let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje.
Pravice po tem zakonu ima tudi brezposelna oseba, ki je ob nastanku ali med brezposelnostjo bila ali postala nezmožna za delo iz zdravstvenih razlogov.
Zavod zagotavlja pravice brezposelnim osebam iz prejšnjega odstavka enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka po tem zakonu zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov ugotavlja zdravnik, ki ga v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, imenuje minister, pristojen za delo.
17.c člen
Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Čas dosegljivosti določi zavod.
Brezposelna oseba ima pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna z naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca, staršev ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni mora obvestiti zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku tri dni po prenehanju razloga za odsotnost.
V času vključitve v program aktivne politike zaposlovanja se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago. Šteje se, da je brezposelna oseba na razpolago tudi v času, ko je po napotilu ali s soglasjem zavoda odsotna zaradi opravljanja ustreznega ali primernega začasnega ali občasnega dela ali iskanja zaposlitve.
17.č člen
Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:
– z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas,
– ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti,
– ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe brezposelne osebe, ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti,
– na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja brezposelne osebe do delovnega mesta do eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca.
Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.
17.d člen
Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev, pri kateri so izpolnjeni pogoji iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do ene stopnje nižjega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.
Primerna je tudi zaposlitev iz prejšnjega člena, ki je toliko oddaljena od kraja prebivanja brezposelne osebe, da je potreben prevoz do delovnega mesta do eno uro in pol vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca v eno smer ali če ji je zagotovljeno bivanje v drugem kraju.
Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do petnajst let, je primerna oddaljenost do ene ure vožnje na delo z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja prebivanja do delovnega mesta v eno smer.
Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.
Brezposelni osebi se lahko ponudi primerna zaposlitev po polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila, in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna.
Brezposelni osebi, ki je sprejela primerno zaposlitev in je v 18 mesecih po sprejemu primerne zaposlitve ponovno postala brezposelna oseba, se ponudi zaposlitev, ki je bila ustrezna pred sprejemom primerne zaposlitve. Če to ni možno, se ji lahko po polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila, ponudi zaposlitev, ki je bila primerna preden je ponovno postala brezposelna oseba.
17.e člen
Oddaljenost dela od kraja prebivališča brezposelne osebe ne vpliva na določitev ustrezne ali primerne zaposlitve, če se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj poslovnih prostorov delodajalca (npr.: gradbeništvo, promet in zveze, montažna dela), ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja zunaj sedeža delodajalca.
17.f člen
Če razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe ni razvidna iz pogodbe o zaposlitvi iz 17.č in 17.d člena tega zakona, določi razvrstitev v tarifni razred zavod ob upoštevanju določil ustrezne kolektivne pogodbe in glede na delovno mesto, na katerega je bila brezposelna oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.
17.g člen
Aktivno iskanje zaposlitve po tem zakonu obsega:
– pismene prijave na objavljeno ustrezno zaposlitev, po štirih mesecih brezposelnosti pa na primerno zaposlitev,
– prijavo pri izvajalcih posredovanja dela in zaposlitve, ki iščejo delavce v kraju prebivanja brezposelne osebe ali v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja brezposelne osebe oddaljen do ene ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom v eno smer.
Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je to drugače določeno v zaposlitvenem načrtu.
Brezposelna oseba mora predložiti zavodu dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve najmanj enkrat mesečno za pretekli mesec, če želi povračilo stroškov za aktivno iskanje zaposlitve.
Zavod lahko kadarkoli zahteva od zavarovanca, ki prejema denarno nadomestilo, dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve. Zavod opravi razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred za poslovodstvo, člane uprave gospodarskih družb in za voljene ter imenovane funkcionarje glede na njihovo stopnjo izobrazbe.
17.h člen
Natančnejša pravila kdaj se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago, za določanje ustrezne in primerne zaposlitve, kaj se šteje za aktivno iskanje dela, kateri so stroški, ki se priznajo za aktivno iskanje zaposlitve iz prejšnjega člena ter natančnejše kriterije, način in čas prenehanja pravice do denarnih prejemkov, določi minister, pristojen za delo, na predlog upravnega odbora zavoda.“
10. člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Pravico do denarnega nadomestila lahko ob izpolnjevanju splošnih pogojev iz 17.a člena tega zakona uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje pred prenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih.
Zavarovanec, ki je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravljal sezonsko delo, ima pravico do denarnega nadomestila, če ima po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti.“
11. člen
V prvem odstavku 19. člena se deseta alinea dopolni z besedilom “razen v primerih, ko inšpektor za delo s sklepom ugotovi kršitev pravic delavca v disciplinskem postopku, delavec pa uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakonom,“
Črta se dvanajsta alinea.
V zadnji alinei se pika nadomesti s podpičjem in se dodata dve novi alinei, ki se glasita:
“– zaradi neopravljenega pripravniškega izpita, če je bil ta predpisan,
– zaradi nastopa prestajanja zaporne kazni nad šest mesecev.“
Drugi odstavek se črta.
Tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“V primeru prenehanja delovnega razmerja iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko zavarovanec uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če je do prenehanja prišlo zaradi zaposlitve delavčevega zakonca ali osebe, s katero ta živi v zunajzakonski zvezi in je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakonsko zvezo, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.“
12. člen
Za 19. členom se dodajo novi 19.a, 19.b in 19.c člen, ki se glasijo:
“19.a člen
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če prekine oziroma razveže delovno razmerje v primeru, ko inšpektor za delo na njegov predlog predhodno ugotovi, da mu delodajalec najmanj tri ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca, pri katerem je zaposlen ali mu v zadnjem letu ni izplačal najmanj devet plač iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca, pri katerem je zaposlen.
Zavarovanec lahko prekine ali razveže delovno razmerje iz prejšnjega odstavka, če delodajalec v enem mesecu po vročitvi odločbe inšpektorja za delo ni izplačal zaostalih plač.
O predlogu zavarovanca in o svoji odločbi je inšpektor za delo dolžan nemudoma obvestiti zavod in pristojen center za socialno delo. Inšpektor za delo je v svoji odločbi dolžan opozoriti na roke, v katerih je zavarovanec dolžan uveljaviti pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
19.b člen
Zavarovanec ne more uveljaviti pravic iz prejšnjega člena, če odkloni ustrezno zaposlitev ali vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, ki mu ga ponudi zavod na podlagi obvestila iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.
19.c člen
V primeru prekinitve oziroma razveze delovnega razmerja iz 19.a člena tega zakona ima zavarovanec pravico do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih za presežne delavce.
Zavarovanec pridobi pravico do denarnega nadomestila na podlagi 19.a člena tega zakona, ko prične postopek za izterjavo odpravnine in neizplačane plače, razen če do odpravnine ni upravičen.
Zavod nudi zavarovancu brezplačno strokovno pomoč za pričetek postopka za izterjavo odpravnine oziroma neizplačane plače ali pa na podlagi njegovega pooblastila ter v njegovem imenu in na njegov račun sam prične postopek za izterjavo odpravnine oziroma neizplačane plače.“
13. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti.
Če je zavarovanec prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju ali pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali če ni prejemal plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal.“
14. člen
Tretji odstavek 21. člena se spremeni, tako da glasi:
“Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 100% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo od zajamčene plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila.“
15. člen
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje:
– 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,
– 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,
– 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,
– 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,
– 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,
– 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.
V zavarovanje iz prejšnjega odstavka se ne upošteva čas, ko je bila brezposelna oseba vključena v javna dela.“
16. člen
Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:
“25.a člen
Zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, ker jo je v celoti izkoristil, se pri ponovnem uveljavljanju te pravice v čas zavarovanja ne všteva čas, ko je bil zaposlen pred zadnjim prejemanjem denarnega nadomestila in čas prejemanja denarnega nadomestila.
Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, ki je starejši od 50 let ter ima najmanj 25 let zavarovanja, pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila v čas zavarovanja všteva celotni čas, ko je bil zavarovan, vključno s časom prejemanja denarnega nadomestila.
Zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil, lahko to pravico izkoristi v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju. Če zavarovanec denarno nadomestilo ponovno uveljavlja v 24 mesecih po zadnjem prejemanju denarnega nadomestila, mu pripada denarno nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila, sicer pa se denarno nadomestilo odmeri v skladu z 20. členom tega zakona.“
17. člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zavarovancu, ki je državljan Republike Slovenije in zavarovancu, ki je tujec in ima dovoljenje za stalno prebivanje ter osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka največ tri leta ter je brezposelna oseba, plačuje zavod prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnova za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka je zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec in se usklajuje enako kot druge pravice po tem zakonu.“
18. člen
Podpoglavje z naslovom “Izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku“ in 27., 28., 29. in 30. člen se črtajo.
19. člen
V 31. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
“Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v času:
– bolezni,
– porodniškega dopusta,
– vojaške dolžnosti ter izvajanja nalog oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje na poziv pristojnega organa,
– prestajanja pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev.
Zavarovanec se mora zavodu prijaviti v roku osem dni po prenehanju razlogov iz prejšnjega odstavka.“
Četrti odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
“V primeru iz drugega odstavka tega člena gre zavarovancu denarno nadomestilo od prvega dne po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega člena.“
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
“Zavarovanec ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila po preteku 60 dni po prenehanju delovnega razmerja oziroma po preteku roka 30 dni po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega člena.“
20. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, če:
– sklene pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom,
– postane samozaposlena oseba,
– izpolni pogoje za pridobitev predčasne ali starostne ali invalidske pokojnine ali uveljavi pravico do družinske pokojnine,
– dopolni starost, ki je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo,
– se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb,
– odkloni ustrezno zaposlitev, ali s svojim ravnanjem povzroči odklonitev zaposlitve s strani delodajalca ali odkloni ustrezno začasno ali občasno plačano delo,
– brez upravičenih razlogov odkloni neplačano začasno delo v primerih višje sile (poplava, potres in podobno),
– brez upravičenih razlogov odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja,
– ne išče aktivno zaposlitve,
– ni na razpolago,
– je dal neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarnega nadomestila,
– nastopi prestajanje zaporne kazni šest ali več mesecev,
– krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja,
– se ugotovi, da samozaposlena oseba ali lastnik oziroma solastnik gospodarskih družb v času uživanja denarnega nadomestila dosega dobiček iz dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki dosegajo najmanj višino zajamčenega nadomestila plače,
– je ugotovljeno, da dela ali je zaposlen na črno,
– ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Šteje se, da je zavarovanec zaposlen na črno, če opravlja delo za delodajalca brez ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da zavarovanec dela na črno, če opravlja delo kot samozaposlena oseba brez registracije oziroma, če opravlja delo v dejavnosti, za katero pravna ali fizična oseba ni registrirana.
Zavod mora o zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila ter o razlogih za to, obvestiti pristojni center za socialno delo.“
21. člen
Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi:
“32.a člen
Denarno nadomestilo se za dobo dveh mesecev zniža za 50%, če zavarovanec odkloni primerno zaposlitev.
Denarno nadomestilo se za dobo dveh mesecev zniža za 30%, če zavarovanec odkloni:
– primerno začasno ali občasno plačano delo,
– začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno neplačano primerno delo, ki traja največ 64 ur mesečno in ga organizira javni zavod ali v dogovoru z zavodom neprofitna nevladna organizacija.
V primeru iz prejšnjih dveh odstavkov ne velja določba o višini najnižjega denarnega nadomestila.
V primerih iz drugega odstavka tega člena je zavarovanec upravičen do prevoznih stroškov z javnim prevoznim sredstvom in do stroškov prehrane.“
22. člen
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Pravica do denarnega nadomestila miruje v času:
– služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe,
– pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev,
– sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od dvanajst mesecev,
– vključitve v izobraževalni program v skladu z 53.b členom tega zakona,
– prejemanja denarnega nadomestila zaradi starševstva,
– nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov v času, ko na podlagi tretjega odstavka 17.b člena tega zakona prejema nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– vključitve v program javnih del,
– ko ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen, če mednarodni akt ne določa drugače.
Zavarovanec, ki se v primerih iz prejšnjega odstavka v 8 dneh po prenehanju razloga za mirovanje prijavi na zavodu, ima pravico do denarnega nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila, sicer ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.“
23. člen
33.a člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne več kot polovico polnega delovnega časa, ima pravico do denarnega nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila.“
Za 33.a členom se doda nov 33.b člen, ki se glasi:
“33.b člen
Zavarovanec lahko pridobiva dodatne dohodke z vednostjo zavoda. Če je zavarovanec dodatne dohodke pridobival pred nastankom brezposelnosti in jih prejema tudi po nastanku brezposelnosti, mora o tem obvestiti zavod ob prijavi v register brezposelnih oseb.
O vseh izplačanih dodatnih dohodkih mora zavarovanec obveščati zavod enkrat mesečno za pretekli mesec.
Denarno nadomestilo se v primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena zniža za 50% dodatnega dohodka v naslednjem mesecu po izplačilu dohodkov, razen če je dodatni dohodek nižji od 10.000 tolarjev.
Zavarovancu, ki vzdržuje enega ali več otrok do 18. leta starosti oziroma otroke, ki se redno šolajo, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za 10% polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dodatnega dohodka, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.
Dodatni dohodki, ki so bili izplačani za več mesecev, se razdelijo na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanašajo in se v tej višini upoštevajo v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena v preostalem času prejemanja denarnega nadomestila.
Zavod plačuje zavarovancu, ki je pridobil dodatne dohodke, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje v nezmanjšanem obsegu, razen v primeru iz 33.a člena tega zakona.
Zavarovancu, ki ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila ter povrniti drugo škodo, ki je nastala.“
24. člen
34. člen se črta.
25. člen
V tretjem odstavku 35. člena se črta besedilo: “ki mu glede na kolektivno pogodbo ni potrebno opravljati pripravništva, ker se je izobraževal po programu za obrtne poklice in zavarovanec“, beseda “devetih“ se nadomesti s številom “12“ ter črta besedilo “končanem izobraževanju oziroma po“.
26. člen
V 35.a členu se za četrtim odstavkom dodajo novi peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
“Zavod lahko zavrne zahtevek za uveljavljanje pravice ali preneha izplačevati denarno pomoč, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavarovanca in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ker je premoženje zavarovanca in premoženje njegovih družinskih članov takšno, da njegova vrednost presega 3,6 milijonov tolarjev.
V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje lastništvo delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug do višine 2 milijona tolarjev, stanovanje ali stanovanjska hiša, ki služi kot prebivališče zavarovanca in njegovih družinskih članov, in kmetijskega ter gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Zavod lahko kadarkoli zahteva, da zavarovanec predloži dokazila ter podatke, ki izkazujejo premoženjsko stanje oseb iz petega odstavka tega člena. Če zavarovanec zahtevanih dokazil ali podatkov v postavljenem roku, ki ne sme biti krajši kot osem dni, ne predloži, se zahtevek za uveljavljanje denarne pomoči zavrne ali se preneha izplačevati.
Minister, pristojen za delo, na predlog upravnega odbora zavoda enkrat letno uskladi z rastjo inflacije znesek delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug in vrednost premoženja iz petega ter šestega odstavka tega člena.“
27. člen
37. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Denarna pomoč se izplačuje največ petnajst mesecev.
Brezposelni osebi, ki ji do upokojitve manjka največ tri leta, se denarna pomoč izplačuje do upokojitve.
Določbe tega zakona, s katerimi je urejena pridobitev, ohranitev, mirovanje, znižanje in prenehanje denarnega nadomestila, se uporabljajo tudi za denarno pomoč.“
28. člen
38. člen se črta.
29. člen
Črta se podnaslov “Pravica do priprave na zaposlitev“ in 39., 40., 41., 42. in 43. člen.
30. člen
Prvi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Brezposelna oseba ima pravico do povračila selitvenih stroškov, če so ti stroški povezani z zaposlitvijo v drugem kraju, kamor ga je napotil zavod ali s katero je zavod soglašal.“
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Brezposelna oseba ima pravico do povračila prevoznih stroškov javnega prevoza, s katerimi je zavod soglašal ali če so ti nastali zaradi iskanja zaposlitve z napotitvijo zavoda in povračila stroškov za priporočene poštne pošiljke, ki jih je imela zaradi aktivnega iskanja zaposlitve iz 17.g člena tega zakona.“
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
31. člen
Drugi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
“O pravicah zavarovancev in drugih brezposelnih oseb na prvi stopnji odloča pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda. Statut zavoda določi, kdo so pooblaščeni delavci ter organ, ki odloča o pravicah zavarovancev in drugih brezposelnih oseb.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba, ki ni zadovoljna z odločitvijo drugostopenjskega organa, lahko v 8 dneh po prejemu odločbe vloži tožbo pri sodišču, pristojnem za socialne spore.“
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
32. člen
Za 45.a členom se doda novo podpoglavje z naslovom “Nadzor“ in novi 45.b, 45.c, 45.č, 45.d, 45.e in 45.f člen, ki se glasijo:
“45.b člen
Strokovni in upravni nadzor nad delom zavoda in pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev ter namembnostjo rabe sredstev izvaja ministrstvo, pristojno za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda ministrstvo, pristojno za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.
45.c člen
Zavod izvaja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu. Za izvajanje tega nadzora zavod organizira notranjo organizacijsko enoto.
Zavod lahko za izvajanje nadzora iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za delo, pooblasti pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje za izvajanje nadzora.
45.č člen
Strokovni in upravni nadzor ter nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu izvajajo pooblaščene osebe, ki morajo opraviti strokovni izpit.
45.d člen
Zaradi izvajanja nadzora nad izvajanjem tega zakona in uresničevanja pravic brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu, lahko zavod pridobi in uporabi osebne podatke in podatke o dohodkih ter premoženju davčnih zavezancev iz registrov in evidenc, ki jih vodijo davčni organ ter zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavod za zdravstveno zavarovanje.
Podatki iz prejšnjega odstavka se posredujejo na podlagi zahtevka zavoda pristojnemu davčnemu organu.
Podatki iz prvega odstavka tega člena, ki jih pridobi zavod, se štejejo za davčno tajnost po predpisih o davčnem postopku in se varujejo trajno ter se ne smejo posredovati tretjim osebam. Osebe, ki so seznanjene s temi podatki, so jih dolžne varovati kot davčno tajnost in so odgovorne za kršenje tajnosti po predpisih o davčnem postopku in davčni službi ter za ravnanje v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
45.e člen
Zavod mora o izvedenem nadzoru enkrat letno poročati Vladi Republike Slovenije.
45.f člen
Minister, pristojen za delo, določi metodologijo, oblike, postopek in način za izvajanja strokovnega in upravnega nadzora iz 45.b člena tega zakona, način in postopek izvajanja nadzora, pogoje za pravne in fizične osebe iz 45.c člena tega zakona ter predpiše program in način opravljanja strokovnega izpita iz 45.č člena tega zakona.“
33. člen
Podnaslov “Sofinanciranje pravic delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi operativnih razlogov“ ter 46. in 47. člen se črtajo.
34. člen
V prvem odstavku 48. člena se šesta alinea spremeni tako, da se glasi:
“– sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja,“
Na koncu sedme alinee se pika nadomesti z vejico in doda nova osma alinea, ki se glasi:
“– sofinanciranje stroškov delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno in jih organizacije oziroma delodajalci zaposlijo z namenom posredovanja in zagotavljanja delovne sile.“
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“Kot nadomestitev dela stroškov za ohranjanje produktivnih delovnih mest se šteje tudi sofinanciranje dela stroškov usposabljanja in preusposabljanja trajno presežnih delavcev v času odpovednega roka ter stroškov prezaposlovanja in stroškov plače za delavca, ki se je zaposlil na začasno prosto delovno mesto delavca, ki se izobražuje.
Ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvajajo zavod, pooblaščene organizacije oziroma delodajalci iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, skladi dela in ministrstvo, pristojno za delo.“.
35. člen
48.a člen se spremeni tako, da se glasi:
“Delodajalcu, ki je zaposlil brezposelno osebo, ki je neprekinjeno več kot dvanajst mesecev prijavljena na zavodu, zavod za dve leti povrne polovico prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti.
Delodajalcu, ki je zaposlil brezposelno osebo, ki je starejša od 50 let in je prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči po tem zakonu oziroma prejemnik denarnega dodatka po predpisih o socialnem varstvu, zavod za tri leta povrne polovico prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti, za vsako nadaljnje leto pa še četrtino teh prispevkov.
Delodajalcu, ki je zaposlil iskalca prve zaposlitve, ki je bil najmanj šest mesecev prijavljen na zavodu, zavod za dve leti povrne polovico prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti, tretje leto pa še četrtino teh prispevkov.
Delodajalcu, ki je zaposlil prejemnika denarnega nadomestila ali denarne pomoči, zavod povrne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti in sicer za dobo, ki je dvakrat daljša od preostanka prejemanja denarnega nadomestila ali denarne pomoči.
Delodajalec, ki ima do 50 zaposlenih delavcev ter dodatno zaposli brezposelno osebo ali delavca, katerega delo postane trajno nepotrebno in brezposelna oseba, ki se sama zaposli, je upravičen do povrnitve prispevkov iz prvega odstavka tega člena, za obdobje treh let in sicer za prvo leto 100%, za drugo leto 50% in za tretje leto 25%.
Delodajalcu in samozaposlenemu se prizna povračilo prispevkov:
– če se s pogodbo zaveže, da bo kot samozaposleni z dejavnostjo nadaljeval najmanj za dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov,
– če se s pogodbo zaveže, da bo brezposelno osebo s polnim ali najmanj polovico polnega delovnega časa zaposlil za najmanj dve leti,
– če se s pogodbo zaveže, da bo brezposelno osebo, ki je prejemnik denarnega nadomestila, zaposlil najmanj za dvojno dobo prejemanja povračila prispevkov,
– da v obdobju treh mesecev pred uveljavitvijo povračila prispevkov in v času njegovega trajanja ni zmanjšal skupnega števila zaposlenih na istih ali podobnih delovnih mestih iz razlogov na strani delodajalca;
– da za zaposlitev iskalca zaposlitve ali brezposelne osebe še ni prejel drugih sredstev, namenjenih za izvajanje programov zaposlovanja, razen v primeru vključitve v program izobraževanja in usposabljanja;
– da zavarovanec, ki je pridobil pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, pred prijavo na zavodu ni bil v delovnem razmerju za nedoločen čas pri istem delodajalcu ali pri povezani fizični oziroma pravni osebi,
– če povečuje skupno število zaposlenih, razen, ko zaposluje brezposelno osebo, starejšo od 50 let.“
Vlada Republike Slovenije, lahko na predlog ministra, pristojnega za delo, zniža višino povračila prispevkov iz tega člena, v primeru, da proračunska postavka, iz katere se zagotavljajo sredstva za te namene, ne zadošča za celotno izplačevanje povračila prispevkov.“
36. člen
Tretja alinea 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
“– pokrivanje stroškov izvajanja informativnih in formativnih ter izobraževalnih programov;“.
Na koncu 49. člena se pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi alinei, ki se glasita:
“– za pokrivanje stroškov poklicnega usmerjanja, informiranja in svetovanja ter razvijanja potrebnih metod in pripomočkov;
– za sofinanciranje stroškov vzpodbujanja podjetništva.“
37. člen
“Za 49. členom se dodajo novi 49.a, 49.b in 49.c člen, ki se glasijo:
“49.a člen
Brezposelna oseba ima pravico, da se vključi v programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zaposlitvenim načrtom. V zaposlitvenem načrtu se določijo in predvidijo aktivnosti pri iskanju zaposlitve in vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja.
V programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja se ne glede na prvo alineo prvega odstavka 16. člena tega zakona in ob izpolnjevanju drugih pogojev iz 16. člena tega zakona, vključijo tudi invalidi II. in III. kategorije, ki se prijavijo pri zavodu po 123. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja se na podlagi programa razreševanja presežkov delavcev, vključijo tudi delavci, katerih delo je postalo trajno nepotrebno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
49.b člen
Postopek za vključitev v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se začne na predlog delodajalca, ko gre za presežne delavce ali na predlog zavoda oziroma pooblaščene organizacije ali brezposelne osebe, ko gre za brezposelne osebe.
Zavod mora izvesti postopek ugotavljanja smiselnosti vključitve brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja. O vključitvi ter izbiri ukrepov aktivne politike zaposlovanja za brezposelno ali drugo osebo odloči zavod oziroma pooblaščena organizacija.
Pri odločanju o vključitvi v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se upošteva zlasti:
– stanje na trgu dela na določenem območju in stanje v določenem poklicu,
– stroške vključitve v program,
– osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe ter njeno starost,
– možnosti za uspešen zaključek programa,
– želje brezposelne osebe glede vrste programa, v katerega bi se želela vključiti, če so želje utemeljene in če jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju,
– možnosti za pridobitev spričevala ali druge javne listine o izobraževanju ali usposabljanju,
– družinske obveznosti do otrok s težjo ali težko motnjo v duševnem ali telesnem razvoju in živijo z brezposelno osebo,
– dolžnost preživljanja mladoletnih otrok.
Prednost pri vključitvi v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja imajo mlajše in dolgotrajno brezposelne osebe, invalidne osebe, brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč ter brezposelne osebe, ki potrebujejo usposabljanje za zaposlitev na razpoložljivih delovnih mestih, pri katerih je zaposlitev po usposobitvi verjetna.
49.c člen
Vključitev in način ter pogoje za izvajanje programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja se uredi s pogodbo med brezposelno osebo in zavodom oziroma drugo pooblaščeno organizacijo, v kateri se določi zlasti pravice, obveznosti in odgovornosti brezposelne osebe, nosilca izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, trajanje in sofinanciranja teh ukrepov in kontrolo nad njihovim izvajanjem.“
38. člen
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.
Javnih del ne smejo organizirati delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička ali kadar bi z javnimi deli na trgu povzročili nelojalno konkurenco.
Program javnih del in število vključenih oseb, ki se bodo financirale v tem programu, določi v okviru programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za proračunsko obdobje Vlada Republike Slovenije.
Program javnih del lahko sprejme tudi občina, če v celoti zagotavlja sredstva za njihovo izvajanje.“
39. člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Za brezposelne osebe, ki so vključene v javna dela na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklepajo z izvajalcem javnih del, se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih, ki urejajo delovni čas, odmore, in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, varnost in zdravje pri delu ter posebno varstvo delavcev.
Brezposelna oseba iz prejšnjega odstavka, je praviloma četrtino časa trajanja javnih del vključena v programe usposabljanja in izobraževanja.
Vključitev v javna dela lahko traja največ eno leto in se lahko podaljša, če brezposelni osebi ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve.
Brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, ima pravico do plače v višini izhodiščne plače tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, pravico do povrnitve stroškov prevoza na delo z javnim prevoznim sredstvom in do povrnitve stroškov prehrane ter do vključitve v program usposabljanja in izobraževanja.“
40. člen
Za 53. členom se doda nov 53.a člen, ki se glasi:
“53.a člen
Sredstva za izvajanje programov javnih del zagotavljata zavod in naročnik javnih del, lahko pa tudi izvajalec javnih del.
Zavod zagotavlja sredstva za organizacijo javnih del, stroške programov pospeševanja poklicnega in osebnostnega razvoja, stroške prevoza na delo in stroške prehrane ter del stroškov izhodiščnih plač, ki se določi s programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja za posamezno proračunsko obdobje. Pri določitvi deleža sredstev za izhodiščne plače se upošteva vrsta del, ki se bodo opravljala v okviru programa javnih del, gospodarska razvitost, delež brezposelnih v prebivalstvu v občinah, v katerih se bodo opravljala javna dela in drugi kriteriji, ki jih določi minister, pristojen za delo.
Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavljata sredstva za pokrivanje stroškov razlike do izhodiščnih plač in stroške za nagrajevanje uspešnosti brezposelnih oseb, ki so vključene v program javnih del ter materialne stroške, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme.“
41. člen
Za 53.a členom se doda novo podpoglavje z naslovom “Izobraževanje brezposelnih oseb“ in nova 53.b in 53.c člen, ki se glasita:
“53.b člen
Brezposelna oseba, ki ji ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve, se lahko zaradi izboljšanja položaja na trgu dela na podlagi zaposlitvenega načrta vključi v izobraževanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Udeleženec izobraževanja iz prejšnjega odstavka ima v času vključitve v izobraževanje pravico do zdravstvenega varstva, štipendije in do povračila stroškov izobraževanja, določenih v programu iz 53.c člena tega zakona.
Prednost pri vključitvi v izobraževanje imajo brezposelne osebe, ki si pridobijo sofinanciranje stroškov izobraževanja s strani delodajalcev.
53.c člen
Ministrstvo, pristojno za delo in ministrstvo, pristojno za šolstvo, pripravita za šolsko leto program izobraževanja za brezposelne osebe, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
S programom izobraževanja za brezposelne osebe se določi vrste, število izobraževalnih mest, ki se bodo organizirala, pogoje za vključitev brezposelnih oseb ter način financiranja. Program je sestavni del letnega programa izobraževanja v skladu s predpisi o izobraževanju.“
42. člen
Za 53.c členom se dodajo 53.č, 53.d, 53.e, 53.f in 53.g člen, ki se glasijo:
“53.č člen
Brezposelna oseba, ki ima ali si pridobi strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za opravljanje poklica ali posameznih zadolžitev v okviru poklica, lahko pridobi poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje z listino. Listina o poklicni kvalifikaciji, pridobljena v skladu s tem zakonom, je javna listina.
S poklicno kvalifikacijo iz prejšnjega odstavka ni mogoče pridobiti poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki se pridobi po izobraževalnih programih, sprejetih na podlagi predpisov, ki urejajo poklicno in strokovno izobraževanje. Strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za pridobitev listine o poklicni kvalifikaciji, se določi v katalogu standardov znanj in spretnosti.
Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti vsebuje:
– ime kataloga,
– potrebna strokovna znanja in spretnosti,
– načine preverjanja,
– posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo,
– delo oziroma poklic, ki ga je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in
– raven zahtevnosti dela.
Minister, pristojen za delo, določi postopek ter kataloge standardov znanj in spretnosti za pridobitev poklicne kvalifikacije iz prvega odstavka tega člena na predlog pristojne zbornice, za področja, na katerih zbornice niso organizirane, pa na predlog ministra, pristojnega za dejavnost, po tem, ko si pridobi mnenje strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje o tem ali si je mogoče poklicno kvalifikacijo pridobiti po javno veljavnih programih.
53.d člen
Za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja se lahko za območje občine ali za območje več občin, pri gospodarski družbi ali več gospodarskih družbah ustanovi sklad dela (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sklad lahko ustanovijo gospodarska družba, Vlada Republike Slovenije, občina, gospodarska, obrtna in druge zbornice in združenja in sindikati. Sklad je pravna oseba zasebnega prava.
Sklad se ustanovi z aktom o ustanovitvi, v katerem se določi namen njegove ustanovitve, sredstva za delovanje, obveznosti ustanoviteljev ter organi in njihove pristojnosti.
Za ustanovitev, delovanje, in prenehanje sklada se uporabljajo predpisi o ustanovah.
53.e člen
Udeleženci sklada so brezposelne osebe ali delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno in za katere je na podlagi elaborata kadrovskih potreb in poslovnega načrta gospodarske družbe pričakovati, da jim dolgoročno ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve.
Udeležencu sklada, ki se mu zagotavljajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja iz sredstev sklada, se ne more zagotavljati enakih ukrepov iz drugega naslova.
53.f člen
Za financiranje skladov se lahko zagotovijo in uporabljajo sredstva gospodarskih družb, proračuna občine, državnega proračuna, sredstva, zbrana z donacijami in sredstva iz lastne dejavnosti. Sredstva se lahko zagotavljajo kot povratna ali nepovratna ter praviloma v denarju, izjemoma pa tudi v obliki stvari ali pravic.
Sredstva državnega proračuna se lahko za financiranje skladov zagotavljajo le v obsegu, kot bi se zagotavljala za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja po tem zakonu.
Sklad lahko določi višji znesek financiranja ukrepov pospeševanja zaposlovanja ali določi daljši čas izvajanja teh ukrepov, kot je sicer določen za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, če predstavlja delež državnega proračuna v sredstvih sklada manj kot polovico teh sredstev.
53.g člen
Sklad upravlja programski svet, v katerega imenujejo ustanovitelji po enega člana. Član programskega sveta mora biti tudi predstavnik zavoda.
Predstavnik zavoda lahko zadrži izvršitev odločitve programskega sveta sklada, če meni, da je ta odločitev nezakonita ali v nasprotju z ukrepi aktivne politike zaposlovanja.“.
43. člen
V 54. členu se dodajo nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
“Zavod zahteva od delodajalca vrnitev škode v primeru:
– če je delodajalec ravnal v nasprotju s štirinajsto alineo 19. člena tega zakona,
– prekinitve ali razveze delovnega razmerja iz 19.a člena tega zakona,
– če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
Škoda, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primeru iz prejšnjega odstavka, obsega stroške in zneske denarnih prejemkov, ki jih je zavod izplačal brezposelni osebi in druge stroške, ki so nastali zaradi vključitve te osebe v program aktivne politike zaposlovanja
V postopku ugotavljanja pravice do vrnitve škode in drugih sredstev iz tega člena se uporabljajo predpisi o obligacijskih razmerjih.“
44. člen
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Štipendiranje po tem zakonu vključuje kadrovske štipendije, republiške štipendije, štipendije za nadarjene in dajanje jamstev in subvencioniranje obrestne mere za najeta posojila za študij.
Kadrovske štipendije dodeljujejo organizacije in delodajalci v skladu s svojimi potrebami.
Višina kadrovske štipendije za dijake ne sme biti nižja od 20%, za študente pa ne nižja od 30% zajamčene plače določene z zakonom, zmanjšane za davke in prispevke.“
45. člen
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Vajenci, dijaki in študentje, ki nimajo kadrovske štipendije oziroma nimajo posojil za študij, se lahko prijavijo na razpis za republiško štipendijo.
Republiško štipendijo lahko pridobi kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače.
Vajenci, dijaki in študentje, ki so izrazito nadarjeni lahko pridobijo Zoisovo štipendijo, ne glede na cenzus iz prejšnjega odstavka.“
46. člen
Za 58. členom, se doda nov 58.a člen, ki glasi:
“58.a člen
Posojila za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obresti v skladu s tem zakonom podeljujejo kreditodajalci, ki pridobijo koncesijo, ki jo na osnovi javnega razpisa podeli minister, pristojen za delo.“
47. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Višina republiške štipendije in posojila za študij je odvisna od stroškov izobraževanja, od višine dohodka na družinskega člana v preteklem letu, stopnje in letnika izobraževanja in posebnih potreb štipendista zaradi težje funkcionalne prizadetosti.
Koncesijo za posojila za študij pridobijo kreditodajalci ob upoštevanju višine obrestne mere, dobe odplačila posojila, odloga začetka odplačevanja posojila in pogojev zavarovanja posojila.
Minister, pristojen za delo, določi podrobnejša merila in pogoje za pridobitev in višino republiških štipendij, Zoisovih štipendij, posojil za študij in dodatkov k štipendiji ter način spodbujanja delodajalcev za razpisovanje kadrovskih štipendij.
Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, določi podrobnejše pogoje za podeljevanje koncesij in izdajanje jamstev ter subvencioniranje obresti za posojila za študij.
O pravici do republiške in Zoisove štipendije odloča organ zavoda, določen s statutom zavoda.“
48. člen
Za 60. členom se doda novo poglavje “VIII. NAGRADE IN PRIZNANJA“ in nov 60.a člen, ki se glasi:
“60.a člen
Minister, pristojen za delo, podeljuje delodajalcem nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju zaposlovanja.
Natančnejše pogoje in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za delo.“
49. člen
Poglavje z naslovom: “VIII. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE“ se spremeni tako, da se glasi: “IX. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE “ Sedanje IX. in X. poglavje postaneta X. in XI. poglavje.
61. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zavod se ustanovi kot javni zavod in je organiziran enotno za območje Republike Slovenije.
V zavodu se lahko za opravljanje posameznih dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote.“
50. člen
Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:
“61.a člen
Organa zavoda sta upravni odbor in direktor zavoda.“
51. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Upravni odbor ima trinajst članov. V upravni odbor imenujejo po štiri člane organizacije delodajalcev, reprezentativne za območje države, sindikati, reprezentativni za območje države in Vlada Republike Slovenije, enega člana pa predstavniki zaposlenih v zavodu.
Upravni odbor ima predsednika, ki ga izmed svojih članov za dobo štirih let izvolijo člani upravnega odbora.“
52. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Direktorja zavoda na predlog ministra, pristojnega za delo, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije.
Mandatna doba direktorja zavoda je štiri leta“.
53. člen
Za 66. členom se doda nov 66.a člen, ki se glasi:
“66. a člen
Strokovne naloge, ki se nanašajo na zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in štipendiranje, izvajajo delavci, ki imajo ustrezno visoko ali višjo izobrazbo in so opravili strokovni izpit na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
Vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita, po predhodnem mnenju upravnega odbora zavoda, predpiše direktor zavoda.“
54. člen
Drugi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:
“K statutu zavoda da soglasje Vlada Republike Slovenije.“
55. člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zavod vodi evidenco brezposelnih oseb, evidenco brezposelnih oseb, ki jim pravice po tem zakonu mirujejo, evidenco štipendistov po tem zakonu in evidenco brezposelnih oseb, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja.
Zavod mora posredovati podatke iz evidence o brezposelnih osebah pooblaščenim organizacijam iz 6. člena tega zakona, ki so nujni zaradi posredovanja zaposlitve in dela, izdelave zaposlitvenega načrta ali vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.“
56. člen
V prvem odstavku 69. člena se nadomestita besedi “iskalec zaposlitve“ z besedama “brezposelna oseba“, beseda “mu“ pa se nadomesti z besedo “ji“.
V drugem odstavku se besedi “iskalec zaposlitve“ nadomestita z besedama “brezposelna oseba“, za besedo “dovoljenje“ pa se dodajo besede “za nedoločen čas“.
57. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Zavod preneha voditi evidenco brezposelnih oseb, če brezposelna oseba:
– ni več brezposelna oseba,
– se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb,
– odkloni vključitev ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja,
– odkloni ustrezno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči odklonitev zaposlitve s strani delodajalca ali odkloni ustrezno začasno ali občasno plačano delo,
– ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe,
– izpolni pogoje za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
– kot tujec ne prejema denarnega nadomestila,
– nastopi prestajanje zaporne kazni šest ali več mesecev,
– ni na razpolago za zaposlitev,
– dela ali je zaposlena na črno.
V primerih iz tretje, četrte, pete, devete in desete alinee prejšnjega odstavka, se brezposelna oseba šest mesecev po prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb ne more ponovno prijaviti na zavodu.“
58. člen
Črta se 71. člen.
59. člen
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Minister, pristojen za delo, predpiše vsebino in način vodenja evidenc iz 68. člena tega zakona.“
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Postopek za uveljavitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki ga je zavarovanec pričel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
61. člen
Zavarovanec, ki je uveljavil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Zavarovanec iz prejšnjega odstavka, uresničuje pravice ob pogojih in na način, ki velja za brezposelne osebe po tem zakonu.
Zavarovanec, ki je uveljavil denarno nadomestilo v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, uveljavi pravico do denarne pomoči v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Zavarovanec, katerega sklep o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 36.d člena zakona o delovnih razmerjih je postal dokončen do uveljavitve tega zakona, ima pravico do denarnega nadomestila po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
62. člen
Brezposelna oseba po tem zakonu se šteje za iskalca zaposlitve v smislu pete alinee 24. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).
63. člen
Minister, pristojen za delo, izda podzakonske akte iz tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema podzakonskega akta iz tega zakona, se uporablja pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93, 64/93, 64/94, 69/94, 33/95, 38/96 in 39/97).
Zavod mora uvesti nadzor iz 45.c člena v enem mesecu od uveljavitve podzakonskega predpisa iz 45.f člena tega zakona.
Zavod ali druge pooblaščene organizacije izdelajo zaposlitveni načrt za brezposelne osebe, ki imajo ta status ob uveljavitvi tega zakona, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Direktor zavoda predpiše vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita iz 66.a člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Delavci, ki so opravljali naloge na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja in štipendiranja pred uveljavitvijo tega zakona, morajo opraviti strokovni izpit iz 66.a člena tega zakona do 31. 12. 1999.
Javna dela se pričnejo izvajati po tem zakonu v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Zavod sprejme nov statut v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
64. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o pogojih za refundiranje prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje (Uradni list RS, št. 18/94 in 37/95).
65. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 101-01/90-2/50
Ljubljana, dne 25. septembra 1998.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost