Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/1998 z dne 11. 9. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/1998 z dne 11. 9. 1998

Kazalo

2868. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Krško, stran 4708.

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 15. člena zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS, 26/97, 70/97 in 10/98) ter 16. in 82. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na 36. seji dne 1. 9. 1998 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Krško, s sedežem Cesta krških žrtev 14, Krško (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) ustanavlja na področju izobraževanja odraslih javni zavod Ljudska univerza Krško (v nadaljevanju: javni zavod).
II. STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status javnega zavoda
2. člen
Javni zavod posluje pod imenom: Ljudska univerza Krško.
Sedež javnega zavoda: Dalmatinova 8, Krško.
Skrajšano ime: LU Krško.
3. člen
Javni zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok.
4. člen
Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni register.
Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi lahko razpolaga.
5. člen
Javni zavod opravlja dejavnost izobraževanja odraslih predvsem na območju Občine Krško, lahko pa opravlja dejavnosti tudi za območje drugih občin.
2. Pečati javnega zavoda
6. člen
Javni zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 35 mm. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Ljudska univerza Krško, in sedež: Krško.
Javni zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka.
Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja javni zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja in izdaja organom, organizacijam in občanom.
Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja javni zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije.
7. člen
Število posameznih pečatov javnega zavoda, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi direktor.
3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje
8. člen
Javni zavod zastopa in predstavlja direktor. Direktor javnega zavoda zastopa in predstavlja javni zavod brez omejitev.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja njegov pomočnik ali delavec javnega zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pomočnik direktorja ima v času nadomeščanja vsa pooblastila direktorja, drugi pooblaščeni delavec pa v obsegu, za katerega ga pooblasti direktor.
Direktor lahko za zastopanje ali predstavljanje javnega zavoda v posameznih zadevah pisno pooblasti druge osebe.
9. člen
Za javni zavod podpisujejo direktor in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.
V odnosih z banko in Agencijo RS za plačilni promet, Davčno upravo RS in drugimi institucijami ali organizacijami podpisuje za javni zavod direktor. Računovodja in drugi delavci, ki jih določi direktor, podpisujejo dokumente javnega zavoda v mejah pisnih pooblastil, če imajo deponiran podpis pri Agenciji RS za plačilni promet.
III. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
10. člen
Javni zavod opravlja naslednje dejavnosti:
­ M/80.102 Osnovnošolsko splošno izobraževanje,
­ M/80.21 Srednješolsko splošno izobraževanje,
­ M/80.22 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje,
­ M/80.301 Višješolsko izobraževanje,
­ M/80.302 Visoko strokovno izobraževanje,
­ M/80.4 Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje,
­ M/80.42 Drugo izobraževanje,
­ K/74.5 Agencije za zaposlovanje in posredovanje delovne sile,
­ DE/22.24 Priprava in proizvodnja tiskovnih sestavkov,
­ K/74 Druge poslovne dejavnosti.
Dejavnost javnega zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
11. člen
Javni zavod opravlja izobraževanje odraslih po javnoveljavnih in drugih izobraževalnih programih, ki so sprejeti na način in po postopku, določenem z zakonom.
Poleg izobraževanja iz prvega odstavka tega člena opravlja javni zavod tudi splošno in strokovno izobraževanje ter usposabljanje seminarskega tipa.
Druge dejavnosti, s katerimi javni zavod dopolnjuje in boljša ponudbo programov za izobraževanje odraslih, opravlja javni zavod ob pogojih in način, ki ga določajo predpisi.
IV. ORGANI JAVNEGA ZAVODA
12. člen
Organi javnega zavoda so:
– svet javnega zavoda,
– direktor,
– andragoški zbor,
– strokovni aktiv,
– vodja izobraževalnega področja.
Javni zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili.
1. Svet javnega zavoda
13. člen
Javni zavod upravlja svet javnega zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev javnega zavoda in predstavnik udeležencev izobraževanja.
Svet javnega zavoda šteje pet članov, in sicer:
– dva predstavnika ustanovitelja,
– dva predstavnika delavcev javnega zavoda,
– en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v javnem zavodu (v nadaljevanju: predstavnik udeležencev).
Predstavnika ustanovitelja imenuje občinski svet.
Predstavnika zaposlenih izvolijo delavci javnega zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določata zakon ter ta odlok.
Predstavnika udeležencev izvolijo udeleženci izobraževanja neposredno na tajnih volitvah. Udeleženci predlagajo kandidate po posameznih skupinah.
14. člen
Svet javnega zavoda se konstituira na svoji prvi seji, od katere prične članom sveta teči mandat. Na prvi seji člani izmed sebe izvolijo predsednika sveta javnega zavoda in njegovega namestnika.
Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta javnega zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma.
15. člen
Prvo sejo sveta javnega zavoda skliče dotedanji predsednik sveta javnega zavoda najkasneje v roku 15 dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta. Do izvolitve predsednika sveta javnega zavoda vodi sejo sveta javnega zavoda.
Predsednik predstavlja in zastopa svet javnega zavoda, podpisuje zapisnike in sklepe sveta javnega zavoda, skupaj z direktorjem javnega zavoda skrbi za izvedbo sklepov, sklicuje in vodi seje sveta javnega zavoda in opravlja druge naloge, potrebne za delovanje sveta javnega zavoda.
V odsotnosti predsednika sveta javnega zavoda opravlja naloge iz prejšnjega odstavka njegov namestnik.
Svet javnega zavoda odloča z večino glasov svojih članov, o proceduralnih vprašanjih pa z večino prisotnih na seji.
Svet javnega zavoda lahko sprejme za svoje delo poslovnik.
16. člen
Svet javnega zavoda:
– imenuje in razrešuje direktorja,
– sprejema program razvoja javnega zavoda,
– sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,
– odloča o uvedbi novih programov,
– obravnava poročila o izobraževalni problematiki,
– odloča o pritožbah v zvezi s statusom udeležencev izobraževanja,
– odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,
– odloča o pritožbah udeležencev izobraževanja v zvezi z izobraževalnim delom v javnem zavodu,
– sprejema pravila in druge splošne akte javnega zavoda, ki jih določa ta odlok ali drug splošni akt javnega zavoda,
– določa finančni načrt in sprejema zaključne račune,
– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti,
– daje ustanovitelju in direktorju javnega zavoda predloge in mnenje o posameznih vprašanjih,
– razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda,
– sprejema program razreševanja presežnih delavcev,
– s soglasjem ustanovitelja odloča o najemanju kreditov,
– imenuje predstavnike javnega zavoda v druge asociacije,
– opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti javnega zavoda določene naloge.
a) Volitve predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda
17. člen
Svet javnega zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda s sklepom najkasneje v 60 dneh pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu javnega zavoda.
S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta javnega zavoda, ki se volijo. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v javnem zavodu.
S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in en član. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu javnega zavoda in mora imeti aktivno volilno pravico. Člani volilne komisije so lahko tudi osebe, ki v javnem zavodu niso zaposlene. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let.
18. člen
Kandidate predlagajo delavci na zboru delavcev, kjer oblikujejo kandidatno listo.
Predlogi kandidatov za svet javnega zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov.
Kandidati za predstavnike delavcev v svetu javnega zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico.
19. člen
Glasovanje na volišču vodi volilna komisija.
Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev.
Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti.
Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico.
20. člen
Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta javnega zavoda, kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v svetu javnega zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v javnem zavodu.
O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja.
b) Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu javnega zavoda
21. člen
Član sveta javnega zavoda je lahko razrešen pred potekom mandata, če:
– sam zahteva razrešitev,
– zaradi bolezni, daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov ne more več opravljati funkcije člana sveta javnega zavoda,
– je razrešen.
Člana sveta javnega zavoda razreši za volitve oziroma imenovanje pristojni organ na način in po postopku, določenem za imenovanje oziroma razrešitev.
22. člen
Ko svet javnega zavoda ugotovi, da je nastopil eden izmed razlogov za razrešitev predstavnika ustanovitelja, ga o tem takoj obvesti ter predlaga imenovanje nadomestnega člana.
Če je potekel mandat predstavniku delavcev javnega zavoda, svet javnega zavoda s sklepom razpiše nadomestne volitve člana, določi dan volitev, število nadomestnih članov sveta javnega zavoda, ki se volijo, čas trajanja mandata nadomestnim članom ter volilni komisiji naloži izvedbo nadomestnih volitev.
Ne glede na prejšnji odstavek ni potrebno izvesti nadomestnih volitev, če je bilo na volitvah predstavnikov delavcev na glasovnici določeno večje število kandidatov od števila predstavnikov, ki jih je bilo potrebno izvoliti iz posamezne skupine delavcev. V tem primeru nadomesti razrešenega člana kandidat, ki je na volitvah dobil naslednji največje število glasov.
23. člen
Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet javnega zavoda, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, se uporabljajo v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij.
2. Direktor
24. člen
Andragoški vodja in poslovodni organ javnega zavoda je direktor.
Direktor organizira in vodi delo in poslovanje javnega zavoda, predstavlja in zastopa javni zavod in je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda.
Direktor opravlja naslednje naloge:
– organizira, načrtuje in vodi delo javnega zavoda,
– pripravlja program razvoja javnega zavoda,
– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo,
– odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti udeležencev izobraževanja,
– vodi delo andragoškega zbora,
– oblikuje predloge novih programov,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– prisostvuje pri izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
– predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
– skrbi za sodelovanje javnega zavoda z udeleženci izobraževanja,
– določa sistemizacijo delovnih mest,
– odloča o sklepanju delovnih razmerij, in o pravicah, obveznostih in disciplinski ter materialni odgovornosti delavcev,
– imenuje in razrešuje svojega pomočnika,
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
25. člen
Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom. Direktor mora biti slovenski državljan.
Direktorja imenuje in razrešuje svet javnega zavoda v soglasju z ministrstvom za šolstvo in šport. Mandat direktorja traja štiri leta.
Svet javnega zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti mnenje andragoškega zbora in mnenje ustanovitelja.
Andragoški zbor o mnenju za imenovanje direktorja glasuje tajno.
Če andragoški zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet javnega zavoda imenuje direktorja brez tega mnenja.
26. člen
Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
Če v 60 dneh po prenehanju mandata direktorju svet javnega zavoda ne imenuje direktorja niti vršilca dolžnosti direktorja, imenuje vršilca dolžnosti direktorja v naslednjih osmih dneh minister.
2. Pomočnik direktorja
27. člen
Javni zavod ima lahko pomočnika direktorja.
Za pomočnika direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za direktorja javnega zavoda.
Pomočnika direktorja imenuje in razrešuje direktor, potem ko si pridobi s tajnim glasovanjem izraženo mnenje andragoškega zbora.
Pomočnika direktorja se imenuje na podlagi javnega razpisa, razen če direktor imenuje pomočnika izmed strokovnih delavcev javnega zavoda.
Pomočnik direktorja opravlja naloge, ki mu jih določi direktor in naloge, ki so opisane v aktu o sistemizaciji.
3. Strokovni organi
28. člen
Strokovni organi v javnem zavodu so andragoški zbor, strokovni aktiv in vodja izobraževalnega področja.
29. člen
Andragoški zbor sestavljajo strokovni delavci in učitelji javnega zavoda, ki izvajajo izobraževalne programe za odrasle.
Andragoški zbor:
– obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,
– daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
– odloča o posodobitvah izobraževalnega dela,
– daje mnenje o predlogu za imenovanje direktorja in pomočnika direktorja,
– daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih direktorja,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
30. člen
Strokovni aktiv sestavljajo strokovni delavci – organizatorji izobraževanja in učitelji na posameznem izobraževalnem področju.
Strokovni aktiv:
– obravnava problematiko posameznega izobraževalnega področja,
– usklajuje merila za preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev ter za evalvacijo izobraževanja in drugega dela,
– daje andragoškemu zboru predloge za izboljšanje izobraževalnega dela,
– obravnava pripombe udeležencev izobraževanja,
– opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
31. člen
Vodja izobraževalnega področja vodi delo strokovnega aktiva, načrtuje in organizira izobraževanja, analizira izobraževalno delo in njegove rezultate, spremlja napredovanje udeležencev izobraževanja, opravlja in organizira svetovalno delo in opravlja druge naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
32. člen
Andragoški zbor lahko odloči in imenuje tudi druge začasne ali stalne strokovne organe zavoda.
Naloge strokovnega organa iz prvega odstavka tega člena določi andragoški zbor s sklepom o imenovanju.
V. ZAPOSLENI V JAVNEM ZAVODU
33. člen
V javnem zavodu so zaposleni strokovni delavci, ki organizirajo izobraževanje.
Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti visokošolsko izobrazbo smeri, ki jo določi minister, pristojen za izobraževanje odraslih in pedagoško – andragoško ter strokovni izpit predpisan za področje izobraževanja.
Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri strokovnih delavcih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi.
Izobraževanje v javnem zavodu opravljajo učitelji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za posamezno področje izobraževanja, ki z javnim zavodom sklenejo ustrezno pogodbo.
Strokovna administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest.
34. člen
Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic delavcev v javnem zavodu, javni zavod uredi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju v svojem splošnem aktu.
Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v javnem zavodu se prijavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov direktor v soglasju z ustanoviteljem.
VI. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO JAVNEGA ZAVODA
35. člen
Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepremičnine in opremo, ki jo je javni zavod uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega odloka.
Javni zavod je dolžan upravljati premoženje iz prvega odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Javni zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnega premoženja ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.
36. člen
Javni zavod pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti iz državnega proračuna, iz proračuna Občine Krško, iz prispevkov odraslih, lahko pa tudi iz drugih virov.
Z odlokom o proračunu Občine Krško se določi letna višina sredstev za pokrivanje dejavnosti javnega zavoda na podlagi dogovorjenih in finančno ovrednotenih nalog iz letnega delovnega načrta javnega zavoda.
37. člen
Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih javni zavod pridobi z opravljanjem dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače.
Primanjkljaj prihodkov, ki v javnem zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področje dejavnosti javnega zavoda, krije ustanovitelj oziroma država.
Ustanovitelj krije primanjkljaj sredstev javnega zavoda le, če zavod dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je primanjkljaj nastal iz naslova programov, ki jih pa zakonu in po sprejetem letnem programu financira ustanovitelj. Pri tem mora javni zavod dokazati, da je ravnal gospodarno in v skladu s sprejetimi programi.
VII. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA ZAVODA
38. člen
Javni zavod je odgovoren za svoje obveznosti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki jih zagotavlja v skladu s 36. členom tega akta.
VIII. POSLOVNA SKRIVNOST
39. člen
Direktor in drugi delavci javnega zavoda morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Za poslovno tajnost se štejejo:
– podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni za tajne,
– podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih direktor v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno tajnost,
– podatki in dokumenti, ki jih javnemu zavodu zaupno sporoči pristojni organ ali druga organizacija.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Svet javnega zavoda opravlja svoje naloge do konstituiranja novega sveta javnega zavoda v skladu s tem odlokom.
41. člen
Direktor javnega zavoda opravlja funkcijo direktorja do izteka sedaj veljavnega mandata.
42. člen
Direktor javnega zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da javni zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet javnega zavoda v skladu s tem odlokom v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
43. člen
Javni zavod je pravni naslednik Posavskega centra za permanentno izobraževanje, Krško, p.o., ki je vpisan v sodni register pri registrskem sodišču Okrožnega sodišča v Novem mestu, pod št. 1-2581/00 in prevzame vse pravice in obveznosti tega javnega zavoda.
44. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Posavski center za permanentno izobraževanje, Krško, p.o. (Uradni list RS, št. 35/92 in 1/96).
45. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1/18-028-4/98
Krško, dne 1. septembra 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti