Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/1998 z dne 11. 6. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/1998 z dne 11. 6. 1998

Kazalo

1946. Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata kot del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP, stran 3183.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) ter 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na 29. seji dne 7. 5. 1998 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata kot del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt, za del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP, obrtna cona Trata, ki ga je izdelal Domplan Kranj, d.d., pod št. U.D. 313-80/96, z datumom: april 1998.
2. člen
Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja, lego, potek, zmogljivost, velikost, oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del:
A) Splošni del
– registracija podjetja,
– izjave,
– predpisi upoštevani pri izdelavi zazidalnega načrta.
B) Normativna določila
– predhodni pogoji in mnenja organov, organizacij in skupnosti,
– poročilo o vplivih na okolje,
– geološko-geomehansko poročilo,
– sklep o javni razgrnitvi, pripombe in sklep o stališčih do pripomb,
– soglasja,
– sklep o sprejemu ZN.
C) Zazidalni načrt
– odlok o ZN,
– obrazložitev ZN, prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev, prostorske ureditve po posameznih področjih, elementi za zakoličbo, etape izvajanja, oceno stroškov, gradbene parcele, seznam lastnikov.
Grafični del
1. Izsek iz planskih dokumentov Občine Škofja Loka M 1:5000,
2. Programske zasnove – situacija, M 1:1000,
3. Kopija katastrskega načrta z prikazom meje območja ZN M 1:1000,
4. Geodetski načrt obstoječega stanja, M 1:500,
5. Ureditvena situacija, M 1:500,
6. Funkcionalne in oblikovalske rešitve, M 1:500,
7. Zelene površine, M 1:500,
8. Idejne rešitve prometa – situacija, M 1:500,
9. Vzdolžni in prečni prerezi, M 1:500,
10. Zbirna karta komunalnih naprav, M 1:500,
11. Načrt gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, M 1:500,
12. Zakoličbeni načrt objektov in naprav, M 1:500.
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje zazidalnega načrta obsega naslednje parcelne številke vse k.o. Suha: 318/1 del, 343/2 del, 343/3, 337/6, 343/1, 337/1, 1221/3, 354/3, 354/4, 354/5, 354/6, 351/2, 351/7, 354/2, 363/2, 360/1, 350/1del, 350/3del, 312/9, 324, 478/2, 371/1 del, 318/16, 318/17, 318/18, 318/19, 312/17, 1221/2del, 351/3, 351/5, 351/4 ter obsega površino 53 575m2.
Meja območja je razvidna iz grafične priloge zazidalnega načrta.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje je predvideno za izgradnjo objektov in naprav, ki bodo namenjeni naslednjim dejavnostim:
objekt A:
– kovinsko predelovalna, trgovina, gostinski lokali, poslovni prostori
objekt B:
– pletilstvo, trgovina na debelo in drobno, poslovni prostori
objekt C:
– skladiščenje, trgovina na debelo in drobno, poslovni prostori
objekt D:
– avtomehanična dejavnost, poslovni prostori
objekt E:
– proizvodnja predmetov iz plastike, poslovni prostori
objekt F:
– steklarstvo, izdelovanje termopan stekel, upogibanje in brušenje stekla
objekt G:
– proizvodnja in obdelava kovin
objekt H:
– konstruiranje in proizvodnja hladilnih naprav
objekt I:
– obdelava barvnih kovin in avtomehanika
objekt K:
– embalažno grafična dejavnost – obstoječa
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE IN DOVOLJENE TOLERANCE
5. člen
Maksimalni gabariti in odmiki objektov so razvidni iz grafične dokumentacije pod točko 5. in 6. iz 2. člena tega odloka
Objekt A:
– maksimalne dimenzije objekta 40m x 70m,
– kota pritličja ± 0,00 = 358m,
– kota slemena maksimalno 10,50m nad koto pritličja
– vertikalni gabarit K+P+1 – proizvodno skladiščni del, oziroma K+P+2 v delu, poslovnih prostorov in gostinskih lokalov,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt B:
– maksimalne tlorisne dimenzije 25m x 40m,
– ob severni fasadi je dopustna gradnja nadstreška širine 5m, maksimalne višine 5m oziroma 10m,
– vertikalni gabarit znaša K+P+N v proizvodnem delu ter K+P+N+M v delu, kjer so predvideni prodajno pisarniški prostori,
– kota pritličja ±0,00 znaša 358,40m
– maksimalna višina objekta + 10,50m nad koto pritličja,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt C:
– maksimalne tlorisne dimenzije 25m x 40m,
– ob južni fasadi je dopustna gradnja nadstreška 5m, maksimalne višine 5m oziroma 10m,
– vertikalni gabarit znaša K+P v skladiščnem delu ter K+P+N v pisarniško trgovskem delu,
– kota pritličja ± 0,00 = 358,40m,
– maksimalna višina objekta +8m nad koto pritličja,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt D:
– maksimalne tlorisne dimenzije 50m x 40m,
– vertikalni gabarit K+P+N,
– kota pritličja ± 0,00 = 358,80m,
– maksimalna višina objekta + 10,50m nad koto pritličja,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt E:
– maksimalne tlorisne dimenzije 50m x 25m,
– vertikalni gabarit znaša K+P+N in K+P+N+M,
– kota pritličja ± 0,00 = 358,95m,
– maksimalna višina objekta +10,50m nad koto pritličja,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta,
Objekt F:
– maksimalne dimenzije objekta 50m x 25m,
– vertikalni gabarit znaša K+P+N oziroma K+ P+N,
– kota pritličja znaša ± 0,00 = 358,95m,
– maksimalna višina objekta + 10,50m nad koto pritličja,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt G:
– maksimalni gabarit objekta 40m x 15m,
– maksimalni vertikalni gabarit objekta K+P+N,
– kota pritličja ± 0,00 = 359,10m,
– maksimalna višina objekta + 10,50m nad koto pritličja,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt H:
– maksimalni horizontalni gabarit objekta 40m x 15m,
– vertikalni gabarit objekta znaša K+P+1,
– kota pritličja ± 0,00 = 359,50m,
– maksimalna višina objekta +9m nad koto pritličja,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt I:
– maksimalni horizontalni gabarit v obliki črke L z maksimalnim gabaritom 30m x 30m,
– vertikalni gabarit objekta znaša K+P+M,
– kota pritličja ± 0,00 = 359,60m,
– kota slemena maksimalno + 9m nad koto pritličja,
– fasada v beli ali svetlo sivi barvi, sega do strehe,
– naklon strehe do 30 stopinj,
– uvozna rampa v klet se izvede v okviru maksimalnih horizontalnih dimenzij objekta.
Objekt J:
– del parcele 337/1, ki meji na območje Dife v širini 5m in dolžini 39m se nameni za potrebe širitve objektov Dife. Objekt Dife, ki bi segal na območje ZN, je oddaljen min. 2m od meje predvidene gradbene parcele Dife. Maksimalna dovoljena višina objekta je 10,50m nad koto pritličja.
Skupni pogoji za oblikovanje objektov in nadstreškov.
– Vsi objekti so lahko klasično ali montažno grajeni;
– Strehe so v naklonu 6°–12°;
– Fasade so oblikovane tako, da segajo mimo strehe, streha ni vidna. Barve fasade so v svetlih tonih;
– Ob vhodih naj bodo poudarjeno oblikovani nadstreški;
– Ograje;
– Gradbene parcele so lahko omejene z ograjo do višine 2,20m. Ograje morajo biti transparentne. S strani industrijskega tira se ograje ozelenijo;
– Južna fasada objektov A in E se ozeleni z vzpenjalkami;
– Severna fasada objekta D se ozeleni z vzpenjalkami;
– Nad kontejnerji za odpadke so obvezne nadstrešnice s stožčasto streho, naklon 30°, v temni barvi. Konstrukcija strehe je kovinska ali lesena in omogoča vzpenjanje vzpenjalk. Velikost nadstrešnic 4,8 x 4,8m x 3,50m.
6. člen
Ureditev zelenih površin mora biti izvedena po grafični dokumentaciji list št. 9.
Zelene površine znotraj ožjega območja namenjenega industrijski, obrtni, trgovski in poslovni dejavnosti obsegajo naslednje vegetacijske površine:
1. visoka drevesa
Enojen drevored se zasadi nad parkiriščem ob glavni dovozni cesti A1.
Parkirišča južno od dostopne ceste do EGP se zazelenijo z visokimi drevesi.
Obstoječi brezov drevored ob industrijskem tiru se ohranja. Kolikor to ni mogoče se nadomesti z novim.
Rob nasipa ob industrijskem tiru se zazeleni z visokimi drevesi.
2. Območja okrog kontejnerjev in nadstreškov kontejnerjev, ograje objektov, ki mejijo na železniško progo, industrijski tir in južno vpadno cesto, južno fasado objekta A, severno fasado objekta D ter južno fasado objekta E naj poraščajo vzpenjalke.
3. Vsi posegi v brežine naj bodo izvedeni brez zidanih podpornih zidov.
Vzdrževalec zelenice je na območju posamezne gradbene parcele investitor, izven pa upravljalec.
V primeru, da odpadlo listje z dreves na območju ZN pada izven tega območja, ga je vzdrževalec zelenice dolžan sproti odstranjevati.
7. člen
Zelene površine v pasu med regionalno cesto Škofja Loka – Jeprca oziroma mejo ZN in rekonstruirano dostopno cesto se ohranjajo. Območje se zasadi s srednje visokimi in nizkimi pokrovnimi grmovnicami tako, da bo terasni pregib in ježa zasajena v obliki zelene bariere.
Južni rob predvidene obrtne cone, se na delu, kjer obrtna cona sega do dostopne ceste, ki vodi do EGP zazeleni v širini 10m in zasadi z visokimi drevesi. Zasaditev je potrebno izvesti hkrati z dograditvijo dostopne ceste znotraj predvidene obrtne cone.
8. člen
Varovanje naravne in kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni objektov naravne in kulturne dediščine. Območje ZN meji Traški graben na vzhodni meji EGP.
V času gradnje je prepovedano odlaganje smeti in odkopnega materiala na plazovita območja ter na brežine in pretočne profile vodotokov. Po končani gradnji je potrebno vse ranjene površine tehnično in biološko sanirati.
9. člen
Ravnanje s plodno zemljo
S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je investitor dolžan odstraniti in začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina.
10. člen
Postavljanje reklamnih panojev in tabel
V območju med rekonstruirano dostopno cesto in regionalno cesto Jeprca–Škofja Loka je prepovedano postavljanje reklamnih panojev in tabel, razen tistih, ki so nujni iz vidika prometne varnosti.
V območju rekonstruiranega priključka dostopne ceste na Kidričevo cesto in ob sekundarni dostopni cesti na območju ZN je dovoljena postavitev reklamnih panojev in tabel, oblikovanih v skladu s pogoji oblikovanja mestne opreme starega jedra Škofje Loke.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
11. člen
Cestno omrežje
Dostop v obrtno industrijsko cono bo na severnem delu ob železniški progi. Na tem delu bo cesta široka 4m in bo promet po njej potekal v smeri industrijske cone. Znotraj cone same, bo promet potekal normalno dvosmerno po cesti širine 6m.
Na skrajnem južnem robu objektov Gorenjske predilnice se predvidi nova cesta širine 4m. Ta cesta poteka v oddaljenosti 2,5m od ograje ŠIBA in DIFE. Ta del ceste je zopet predviden za enosmerni promet v smeri iz obrtne cone. V 2,50m pasu se v smeri proti objektom DIFE in ŠIBA postavi odbojna ograja in po potrebi izvršijo protihrupni ukrepi.
Rekonstrukcija priključka dostopne ceste na Kidričevo cesto se izvede na mestu obstoječega priključka, ki se preoblikuje tako, da se tako na dovozni cesti kakor tudi na Kidričevi cesti izvedejo ustrezni horizontalni elementi ceste za levo zavijanje. Ostali del dostopne ceste do EGP pa se ohranja v obstoječi širini.
V zelenici med dostopno cesto do EGP in Kidričevo cesto se uredi 41 parkirišč. Del teh parkirišč se nameni parkiranju Eurošpeda, in sicer toliko, kolikor jih izgubi na poteku trase enosmerne izhodne ceste.
Ob dostopni cesti do EGP se za potrebe ŠIBA in DIFE uredi 36 parkirnih mest in prostor za parkiranje priklopnikov.
Notranje cestno omrežje pa predstavljata nova dovozna sekundarna cesta, ki poteka vzporedno z vzhodnim robom obstoječe industrijske pozidave ter dovozna cesta, ki poteka prečno na to cesto. Obe cesti sta široki 6m z enostranskim pločnikom za pešce v širini 1,60m.
12. člen
Peš in kolesarski promet
Ob dostopnih cestah je predviden enostranski hodnik za pešce v širini 1,60m. Obstoječa peš pot na severu med železniškim tirom in industrijskim tirom se ohranja.
Mirujoči promet
Parkirišča so predvidena ob vhodih v objekte in v kleteh posameznih objektov.
-----------------------------------------------------------
                  Potrebno     Št. park.     Št. parkirišč
             št. parkirišč     ob vhodih          v kleteh
-----------------------------------------------------------
objekt A            112 PM         18 PM             94 PM
objekt B             34 PM         11 PM             23 PM
objekt C             21 PM         11 PM              4 PM
objekt D             78 PM          6 PM             72 PM
objekt E             26 PM          4 PM              2 PM
objekt F             27 PM          6 PM             21 PM
objekt G             26 PM          2 PM             24 PM
objekt H             14 PM          3 PM             11 PM
objekt I             27 PM         11 PM             16 PM
parkirišča ob       41 PM
dostopni cesti do
EGP
parkirišča          36 PM
zelenica ob
Kidričevi cesti
-----------------------------------------------------------
Na obravnavanem območju je zagotovljenih skupno 442 parkirnih mest.
Industrijski železniški tir
Obstoječi industrijski železniški tir se ohranja.
Odvajanje odpadnih voda
13. člen
Sanitarno-higienske odpadne vode se odvajajo ločeno od meteornih odpadnih vod. Tehnološke odplake se po predhodnem čiščenju priključujejo na kanal za sanitarne odpadne vode.
Sanitarne odplake se odvajajo v obstoječ kanal za odpadne vode na cesto Škofja Loka–Jeprca.
Meteorne vode iz strešin ponikajo lokalno v ponikovalnicah.
Meteorne vode s prometnih in drugih manipulativnih površin ter parkirnih prostorov se pred izlivom v Traški graben očistijo na lovilcu olj in maščob. Redno čiščenje in vzdrževanje se upravljalcu predpiše s poslovnikom.
V kleteh so predvideni programi, ki ne bodo potrebovali odvod sanitarnih vod, v nasprotnem primeru naj se objekt priključi na javno kanalizacijo preko kletnega črpališča.
Vodovodno in hidrantno omrežje
14. člen
Potrebe po pitni in požarni vodi se bodo pokrivale iz javnega vodovodnega omrežja. Primarni napajalni cevovod se bo na severnem delu priključil na cevovod na Kidričevi cesti, severozahodno od Gorenjske predilnice. Na južnem koncu pa se bo priključil na obstoječ vodovod, ki poteka nad cesto Škofja Loka–Jeprca.
Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi hidrantno omrežje s postavitvijo nadzemnih hidrantov.
Gasilsko reševalna služba je oddaljena ca. 1000m.
Elektroenergetsko omrežje
15. člen
Za potrebe električnega napajanja se bo zgradila nova kabelska kanalizacija SN kablovoda.
Zgradita se dve novi transformatorski postaji, ki se vključita v novi SN kablovod.
Javna razsvetljava
16. člen
Za osvetlitev skupnih dovoznih poti je predvidena javna razsvetljava na drogovih višine 9m. Razdalja med svetilkami je ca. 30m. Prižigališča bodo v TP.
Ničenje in ozemljitev
17. člen
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo se izvede ničenje in ozemljitev s pocinkanim valjancem.
Telefonsko omrežje
18. člen
Telefonsko omrežje predvidene zazidave bo vezano na telefonsko centralo ATC Trata.
Plinovodno omrežje
19. člen
Območje predvidene zazidave se bo napajalo s plinovodom iz nove merilno-reducirne postaje MRP Trata, ki bo locirana poleg obstoječe merilne postane MP Predilnica.
Plin se bo uporabljal za energetsko oskrbo predvidenega območja.
Toplovod
20. člen
Območje je možno priključiti na nizko toplovodni sistem Gorenjske predilnice.
VI. VARSTVO OKOLJA
Potrebni okoljevarnostni ukrepi za čas gradnje
21. člen
Rešitve infrastrukturnega morežja upoštevajo varovanje okolja in preprečitev škodljivih vplivov zaradi gradnje.
V času gradnje se območje gradbišča zaščiti tako, da izven tega območja ni prekomernega hrupa.
Potrebni okoljevarstveni ukrepi v času obratovanja
22. člen
Na območju se lahko opravljajo dejavnosti, ki ne bodo kvarno vplivale na že obstoječe dejavnosti in bivalno okolje sosednjih naselij. Ne smejo prekoračiti z zakoni in predpisi dovoljene emisije škodljivih snovi v zrak, vodotoke in tla.
Zrak
Za potrebe ogrevanja objektov v obravnavanem območju se uporablja plin oziroma nizkotoplovodni sistem ogrevanja s priključitvijo na kotlovnico Gorenjske predilnice.
Za znižanje emisij iz prometa motornih vozil obrtne cone je potrebno omejiti hitrost na obravnavanem območju.
Emisije v zrak kot posledica posameznih tehnoloških procesov je potrebno nadzorovati v skladu z veljavno zakonodajo.
Voda
Hladilne vode v posameznih poslovalnicah je potrebno zapreti v zaprti krog in reciklirati preko hladilnih sistemov.
Tla
Objekti morajo biti grajeni tako, da ni mogoč iztok v podtalnico.
Parkirišča in manipulativne površine se izvede tako, da ni možen iztok v podtalje.
Odpadki
V obrtni coni se namesti zabojnike za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov.
Ostanke iz lovilcev olj se zbira in sežiga pri pooblaščenih zbiralcih za tako dejavnost.
Za nevarne odpadke je potrebno voditi evidenco zbiranja, transporta in uničenja.
Hrup
Vse objekte v obravnavanem območju je potrebno graditi masivno z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat.
Prezračevanje prostorov se uredi z ventilatorji z nizko zvočno močjo.
Kompresorji morajo biti postavljeni v posebej izolirane zvočne komore.
Obratovalni monitoring
23. člen
Upravljalec kontrolira obratovanje skupnih čistilnih naprav, kontrolira iztok odpadne vode iz lovilcev olj enkrat letno. O tem vodi obratni dnevnik.
Po pričetku obratovanja posameznih kurilnih naprav morajo investitorji opraviti prve meritve emisij škodljivih snovi v zrak.
V 3 do 9 mesecih po začetku obratovanja obrtne cone je potrebno opraviti prve meritve hrupa.
VI. ETAPNOST IZVEDBE
24. člen
1. etapa: rekonstrukcija križišča s Kidričevo cesto, dograditev in ureditev vstopne in izstopne ceste iz obrtne cone, infrastrukturna ureditev območja, ureditev odvodnjavanja terena, ureditev zelenega pasu na južnem delu obrtne cone ob dostopni cesti do EGP. 1. fazo v okviru te etape pa predstavlja rekonstrukcija križišča s Kidričevo cesto.
2. etapa: zgraditev posameznih objektov in ureditev okolice objektov.
3. etapa: priključitev objektov na kompletno infrastrukturno omrežje.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
25. člen
Poleg določb tega odloka morata investitor in izvajalec posega v prostor zagotoviti:
– organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dovoz in dostop do vseh zemljšč in obstoječih objektov na območju in objektov ob dostopni cesti;
– obnovitev vseh poti in cest, ki bi bile z gradnjo prizadete;
– pred pričetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalce energetskih, komunalnih naprav in cest ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi tangirane obstoječe komunalne vode.
26. člen
Investitorji posameznih objektov od A do I si morajo pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti strokovno oceno o vplivih na okolje za posamezno dejavnost.
Posegi izven območja zazidalnega načrta potrebni za realizacijo zazidalnega načrta
27. člen
Za potrebe navezave prometnega morežja znotraj zazidalnega načrta, je potrebno med objekti ŠIBO, DIFA in Gorenjska predilnica zgraditi enosmerno cesto širine 4m, v oddaljenosti 2,5m od meje Šiba in Dife, ki povezuje interno dostopno cesto znotraj območja zazidalnega načrta in dostopno cesto do EGP.
VII. KONČNI DOLOČBI
28. člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom in pravnim osebam na Oddelku za okolje in prostor Občine Škofja Loka.
Nadzor nad izvajanjem del ZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
29. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-3/96
Škofja Loka, dne 7. maja 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Škofja Loka
Pavel Malovrh l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti