Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1998 z dne 22. 5. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1998 z dne 22. 5. 1998

Kazalo

1782. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 (za območje Mestne občine Novo mesto), dopolnjene 1998/1 (za poslovno-stanovanjsko območje Bršljina), stran 2914.

Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96 in 68/96), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 26. 3. 1998 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do 1990 (za območje Mestne občine Novo mesto), dopolnjene 1998/1 (za poslovno-stanovanjsko območje Bršljina)
1. člen
(uvodne določbe)
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96 in 21/97) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97 in 80/97), ki se nanašajo na
– spremembo namenske rabe prostora:
– določitev novih namembnosti obstoječih stavbnih zemljišč za poslovno-stanovanjsko območje Bršljina, za katero je izdelana programska zasnova za Ureditveni načrt centralnega dela Bršljina,
– spremembo načinov urejanja prostora.
2. člen
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana)
(1) V poglavju 6.4. Načini urejanja prostora se v preglednici predvidenih faz planskih aktivnosti po posameznih področjih v točki 1. Urejanje stavbnih zemljišč, podtočki 1.2. Oskrbne in storitvene dejavnosti doda, nova alinea:
Bršljin        poslovno-stanovanjsko območje centr. dela Bršljina    UN    C,D
(2) V poglavju 6.6. Kartografski del in programske zasnove se doda besedilo:
j) Programska zasnova za ureditveni načrt centralnega dela Bršljina, ki se glasi:
1. Opredelitev območja urejanja
V območje urejanja je vključena celotna trasa obstoječe Ljubljanske ceste južno od križišča pri upravni stavbi policije pa vse do križišča z Seidlovo vključno s pripadajočim vplivnim območjem vzdolž trase Ljubljanske ceste. Poleg tega zajema območje urejanja tudi cesto Bršljin brez okoliške pozidave (pri tej cesti je ob samem cestišču zajet le petmetrski rezervni pas za izvajanje rekonstrukcije te ceste. Za posege, ki ne zadevajo samega cestnega telesa in komunalnih naprav v tem pasu, veljajo določila PUP za Novo mesto izven mestnega jedra in primestna središča – Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95 in 35/97).
Meja ureditvenega območja na severu poteka po k.o. Bršljin in sicer po severni meji parcele 193/1, preseka cesto št. 1168/1 ter nadaljuje pot po spodnjem delu parcel 170/7, 170/8, 169/3, preseka cesto št. 1146/2 ter nadaljuje pot po k.o. Novo mesto po spodnjem delu parcele 158, kjer spremeni smer proti jugu tako, da prečka cesto št. 153 in na zahodnem delu seka parcelo 159, nato ob notranjem robu parcele 148 tako, da seka parcelo 147 ter vključi v območje parcelo 146 po severni in vzhodni meji. V nadaljevanju poteka ob zahodni strani parcele 150, zatem po robu poti s parcelno št. 241, nadaljuje po južnem robu parcel 116 in 115, teče nadalje po severni strani parcele 114 ter se obrne proti jugu in nadaljuje pot po parceli 113, kjer se obrne proti zahodu, seka severni del parcele 470 in se dotakne roba parcele 472 ter teče po parceli 469, nato nadaljuje proti zahodu in se obrne proti jugu po parceli 467, seka pot s parcelno št. 232 in cesto 583/1, nato poteka po južni meji parcele 483/2 proti zahodu in po zahodni meji parcel št. 483/1 in 484 proti jugu, nato po severni meji parcele s št. 488 ter po vzhodni meji 486 do ceste 494 ter se nato na parceli 495 obrne proti vzhodu do parcele 503/1, kjer se zopet obrne ter nadaljuje pot proti zahodu po južni meji parcele 495. Ko seka parcelo 497, nadaljuje pot po parceli 500 ter nato po parceli 507 ob poti parc. št. 508 in 510, po južnem delu parcele 506, nato proti jugovzhodu po gornjem robu parcele 527 do parcele 529 in 533, kjer poteka po vzhodni meji le-teh parcel. Nato se na severni strani dotakne parcele 552/1 in nadaljuje pot po vzhodnem robu parcel 555/1 ter 554, seka parcele 553/1, 566, 568 in se nato na parceli 581/2 obrne ter preko parcel 1301/1, 1301/2, 1302, 1303/1, 1318, 1314, 1305/1, 395 in 434 nadaljuje proti severu. Ko prečka parcelo 430, nadaljuje pot po spodnjem robu parcele 435, tangira parcelo 436 ter v nadaljevanju v območje vključi del parcele 430. Pot nadaljuje v isti smeri po spodnjem robu parcele 403, nato zopet po parceli 430, nakar seka parcele 407, 314 in 313. Od tu meja območja poteka po k.o. Bršljin v smeri severozahoda preko parcel 1259, 1258, 1257/1, 1257/2 nadaljuje pot proti vzhodu tako, da seka parceli 215/2 ter 215/3, na severni strani parcele 215/1, 214/2, 214/1, 214/4, 217, 1147/5, 120/4, 120/5, nato se na parceli 120/2 zopet obrne proti severozahodu in nadaljuje pot vzporedno s parcelo 1009/1 preko parcel 120/3, 122/1, 122/3, 122/4, 126, 1010/1, 104/1, 104/3. Na parceli 1033/2 se obrne proti severovzhodu, prečka 1009/1 ter se na parceli 1054/3 usmeri proti vzhodu vzporedno s parcelo 1009/1 in v tej smeri nadaljuje pot preko 3/7, 3/5, 3/4, 1054/2, 128/11, 128/10, 128/7, 128/4, 128/3, na parceli 1147/2 se usmeri vzporedno s parcelo 1009/2 ter nadaljuje pot v isti smeri po sredini parcele 213/1, 213/2, seka parcelo 211, 208/5, 208/3, 210/5, se obrne proti severovzhodu tako, da seka parcele 210/3, 210/2, pot 205/6, 204/3, 205/1, 204/4, prečka cesto 1058/1 in parcelo 1163/2 ter nadaljuje do parcele 1163/3 in po njeni zahodnji meji nadaljuje v smeri proti severu, po zahodnem robu parcel 1163/5 in 195/5, kjer se tudi zaključi.
2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora
Osrednji del obravnavanega predela se nameni poslovnim in komercialnim dejavnostim, kamor spadajo pretežno trgovske in storitvene dejavnosti mestotvornega značaja, ki bodo lahko soustvarjale kakovosten urbani ambient, pa tudi gostinske dejavnosti ter javne službe. V območje je dovoljeno uvesti tudi nekatere kvartarne funkcije, kot so zdravstvo, uprava in podobno.
Poslovne dejavnosti so zgoščene ob Ljubljanski cesti ter v smeri proti Marofu in zelenemu predelu Mestnih njiv prehajajo najprej v poslovno-stanovanjski del ter iz tega v že obstoječa in nova stanovanjska območja. V predelu med Ljubljansko cesto in ploščadjo vzdolž železniške proge je prav tako predvideno obsežno območje novih poslovnih dejavnosti, vključno z bencinsko črpalko. Pri preureditvi obravnavanega območja je pomemben del površin namenjen novim prometnim ureditvam, kot so prenova Ljubljanske ceste in ceste Bršljin ter prenova in izgradnja nekaterih sekundarnih cest, s čimer bo omogočeno funkcionalnejše urejanje in racionalna izraba obravnavanega območja.
V ureditveno območje je zajeto še pobočje Marofa neposredno ob Ljubljanski cesti, kjer se neustrezno urejene brežine preuredijo v skladu z zahtevnimi reliefnimi razmerami.
Celotno območje je mogoče členiti na podobmočja z različnimi namembnostmi:
– poslovne dejavnosti – trgovske, gostinske, zdravstvene, storitvene dejavnosti ter javne službe,
– stanovanjska območja,
– koridorji pomembnejših cest,
– brežine nad Ljubljansko cesto.
3. Zasnova izgradnje in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
A) Komunalna infrastruktura
Na celotnem območju Bršljina je potrebno obstoječo komunalno infrastrukturo prilagoditi novi prostorski in prometni ureditvi. Komunalni in energetski vodi se praviloma vodijo v javnem prostoru (v profilu ceste, pločnikov, kolesarskih stez, zelenic).
Kanalizacijsko omrežje: Obstoječi kanalizacijski sistem na območju urejanja je v celoti mešanega tipa. Vse prispevne površine so preko razbremenilnikov priključene na kanal S, oziroma na zbirni kanal A. Celotno območje bo še naprej urejeno kot mešani kanalizacijski sistem, le del območja (ureditvene enote P9, P10, P11, P12, P13, C1) je potrebno preurediti v ločeni kanalizacijski sistem.
Vodovodno in hidrantno omrežje: Preskrba s pitno, tehnološko in požarno vodo je zagotovljena s primarnim vodovodom, ki je rekonstruiran. Sekundarno omrežje bo potrebno v območju bivšega kompleksa Pionir obnoviti oziroma zgraditi na novo. Priključke objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška za vsak objekt posebej. Hidrantno omrežje se prilagodi novi ureditvi in sicer ob glavnih servisnih cestah.
Plinovodno omrežje: V obravnavanem območju poteka primarni vodi P 461 MRP Novo mesto – Straža in sekundarni vod. Primarni plinovod ima premer 200 mm in obratuje pod tlakom 6 bar. Del sekundarnega voda, ki poteka od MRP do kotlovnice Pionir bo potrebno prestaviti v projektirani koridor komunalne infrastrukture. Sekundarno plinovodno omrežje se širi do novo projektiranih objektov.
Elektroenergetsko omrežje: Obravnavano območje se napaja z elektroenergijo iz trafo postaje TP Pionir 2x630kVA in iz TP Kovinar 1x63kVA. Potrebno je izdelati rekonstrukcijo TP, tako da se omogoči merjenje električne energije posameznim uporabnikom. Vsi kabli se bodo polagali po zelenicah in pod utrjenimi površinami v kabelsko kanalizacijo.
Javna razsvetljava: Obstoječa javna razsvetljava se napaja iz transformatorskih postaj na tem območju. Javna razsvetljava se obnovi ob Ljubljanski cesti in zgradi na novo ob novih servisnih cestah.
Telekomunikacijsko omrežje: Obravnavano območje spada pod avtomatsko telefonsko centralo Novo mesto, katere lokacija je Novi trg 7, Novo mesto. Na področju pozidave poteka tudi medkrajevna TK linija KATC Trebnje. TK omrežje se zgradi z zemeljskimi kabli vzporedno z elektro kabelsko kanalizacijo.
Ogrevanje: Obstoječi objekti v območju UN se ogrevajo na več načinov in sicer s kurilnim oljem, s plinom in iz obstoječe kotlovnice Pionir, ki povezuje objekte s toplovodno kineto. Obstoječi toplovod bo z novo gradnjo tangiran, zato ga je potrebno na nekaterih mestih prestaviti.
Odstranjevanje odpadkov: Odpadne snovi, ki se pojavijo v območju UN, nastajajo z redno dejavnostjo in jih lahko tretiramo kot komunalne odpadke, ki se zbirajo v zabojnikih znotraj posameznega območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovcu. Prostor za zabojnike mora biti lociran tako, da je možen kamionski odvoz.
Odpadke, ki imajo značaj odpadnih surovin je potrebno zbirati ločeno v okviru funkcionalnega zemljišča posamezne dejavnosti v posebnih zabojnikih ali delih objekta in jih redno odvažati v nadaljno predelavo. Investitor pri katerem taki odpadki nastajajo, mora imeti sklenjeno pogodbo z ustrezno, zato usposobljeno družbo.
Odpadna olja, kot posebni odpadki s številko 54102, se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadkov se mora voditi posebna evidenca. Pri tem naj se upošteva odlok o ravnanju z odpadki na območju občine Novo mesto (Skup. DL, št. 19/87 in21/87).
B) Prometno omrežje
Na območju urejanja se rekonstruirajo obstoječe ceste (Ljubljanska cesta, cesta Bršljin, Kočevarjeva ulica in Žlebej), poleg tega pa se zgradijo še nekatere nove cestne povezave. Pri vseh novo urejenih cestah se uredi odvodnjavanje meteornih vod z vozišč, kolesarskih stez in hodnikov za pešce in zagotovi ustrezna signalizacija.
V I. fazi se horizontalni in vertikalni potek trase Ljubljanske ceste ne spreminjata, saj so trasni elementi prilagojeni za računsko hitrost 60 km/h. Vzhodni rob cestišča se na odseku med križiščem z Seidlovo cesto in iztekom Kettejevega drevoreda pretežno ohrani, na zahodnem robu pa se dodata enostranska dvosmerna kolesarska steza in enostranski dvosmerni hodnik za pešce. Na nadaljnjem odseku se dodajo razvrstilni pas za leve zavijalce, dvostranska kolesarska steza in dvostranski hodnik za pešce ter dvostranska zelenica z drevoredom.
V III. fazi se v območju križišča s cesto Bršljin zaradi izvedbe podvoza in lažje navezave ceste Bršljin na Ljubljansko cesto ta niveletno poglobi. Predvidi se izgradnja dveh obojestranskih avtobusnih postajališč, v III. fazi pa je možna tudi izvedba podhoda pod Ljubljansko cesto kot povezave med območjem BTC s poslovnim območjem na nasprotni strani ceste.
Rekonstrukcija ceste Bršljin se izvede tako, da bo situativno in niveletno čim bolj prilagojena obstoječi cesti. Zgornji ustroj se zamenja, uredi se odvodnjavanje, zgradi hodnik za pešce še na severni strani ceste, uredita se dve avtobusni postajališči, zamenja se dotrajana signalizacija ter uredi križišče s Straško cesto. Glede na to, da bo v kratkem zgrajena severna obvozna cesta, je predvidena izvedba rekonstrukcije z minimalnimi posegi v površine zunaj cestnega telesa.
Kočevarjeva ulica se rekonstruira in s tem zviša standard obstoječe ulice. Izvede se zamenjava zgornjega ustroja, zgradi hodnik za pešce, zamenja dotrajana signalizacija in uredi križišče s cesto proti OŠ Bršljin. Na delu Kočevarjeve ulice se zasadi enostranski drevored ter uredijo vzdolžna parkirišča.
Povezovalna cesta med Ljubljansko cesto in Kočevarjevo ulico (cesta “D“) se v I. fazi prilagodi terenu, v III. fazi, ko se izvede izvennivojsko prečkanje železniške proge in ceste Bršljin, pa se niveleta ceste poglobi na območju križišča z Ljubljansko cesto. V normalnem profilu ceste “D“ se na severni strani zasadi enostranski drevored ter uredijo vzdolžna parkirišča.
Cesta Žlebej se uredi kot dostopna cesta do predvidenih vrstnih hiš.
Med Ljubljansko cesto in Kolodvorsko ulico se zgradi cesta “F“, ki se z Ljubljansko cesto križa v novo oblikovanem križišču pri Realovi poslovni stavbi in poteka mimo objekta Elektro Ljubljana.
Nova povezovalna cesta “G“ poteka med Ljubljansko cesto in Kočevarjevo ulico oziroma vzporedno z njima ter je umeščena med bivše Pionirjeve objekte. Namenjena je izključno pešcem ter dostopu z motornimi vozili do poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektov ter do stanovanjskih objektov. Vzdolž ceste “G“ se obojestransko zasadi drevored, pod katerim se uredi pohodna površina.
Povezovalna cesta “J“ je predvidena kot podaljšanje Kolodvorske ulice, ki v I. fazi poteka vzdolž ploščadi ob železniški progi vse od železniške postaje pa do objekta BTC-ja. V kasnejši fazi pa se v njenem nadaljevanju izvede povezovalna cesta “K“ do križišča Ljubljanske ceste in ceste proti OŠ Bršljin.
Znotraj poslovnega predela ob objektu Elektro Ljubljana Nova je predvidena interna povezovalna cesta “L“, ki je potrebna zaradi boljše izrabe obstoječega zemljišča, za izgradnjo novih poslovnih objektov in zaradi lažje prometne in peš dostopnosti do obstoječih ter novih objektov.
Za mirujoči promet se parkirne površine zagotovijo ob poslovnih in stanovanjskih objektih ter v kletnih etažah oziroma v garažnih hišah. Dostopi do vseh poslovnih objektov se zagotovijo z javnih cest.
4. Usmeritve za urbanistično arhitektonsko ureditev in zunanjo ureditev ter za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
S predvidenimi posegi bo standard bivanja v Bršljinu povečan tako v stanovanjskih kot v delovnih okoljih, saj se bo sedanja siva cona spremenila v vitalni predel Novega mesta z ustreznejšo prometno ureditvijo in z višjim standardom infrastrukturne opremljenosti pa tudi zunanjih ureditev in same arhitekture. V okviru območja urejanja bodo oblikovane zaključene morfološke enote, namenjene bivanju ter poslovnim in terciarnim dejavnostim, nanizanim ob osrednjem prometnem koridorju – Ljubljanski cesti.
Celotno območje je urbanistično-oblikovno zasnovano kot zaključen in prepoznaven predel Novega mesta ob eni od bodočih najpomembnejših mestnih primarnih distribucijskih cest. Posamezne morfološke enote je treba oblikovati glede na njihov značaj in pri tem upoštevati zahteve dejavnosti, ki se bodo odvijale v njih, tako da bodo urejene kot oblikovno skladne in funkcionalne prostorske enote s skladnim in dopolnjujočim se urbanističnim in arhitekturnim oblikovanjem tako pri novogradnjah kot prenovah (gabariti, materiali, oblikovanje in nakloni streh, oblikovanje fasad, konstrukcija objektov). V splošnem se najvišje dopustne višine objektov omejujejo na K+P+3 (predvsem poslovni objekti), najnižje pa na K+P+1 (predvsem stanovanjski objekti). Treba je zagotoviti oblikovanje poenotenih in skladnih uličnih nizov ob Ljubljanski cesti in vzdolž sekundarnih povezav. Zaradi razmeroma velikih razsežnosti celotnega območja urejanja je treba predvideti ustrezne členitvene prvine (linijske, kot so npr. drevoredi ali točkovne, kot npr. manjši trgi), ki bodo omogočale orientacijo v prostoru in prepoznavnost posameznih podprostorov. Za pomembnejše osrednje površine in objekte z javnimi programi je treba zagotoviti kakovostno oblikovanje z rešitvami, pridobljenimi na natečajih.
Zunanje površine stanovanjskih območij je treba urejati kot poljavne površine, namenjene preživljanju prostega časa in otroški igri, z velikim deležem zelenic in drevesne ter grmovne vegetacije kot vizualnimi barierami na stikih s prometnimi koridorji in poslovnimi območji ter z navezavami na zeleno zaledje Marofa. Nasprotno je treba osrednje poslovno območje poudariti s kakovostnim in medsebojno usklajenim oblikovanjem objektov, pa tudi utrjenih in zelenih površin (drevoredi, drevje na vseh večjih parkirnih površinah). Območja, namenjena trgovini, je treba urediti kot pregledne, funkcionalne in skladno oblikovane javne prostore oziroma ambiente, ki bodo med drugim izpolnjevale zahteve po površinah za mirujoči promet ter po enostavni orientaciji in dostopnosti objektov.
Urejanje zelenih površin v obcestnem prostoru Ljubljanske ceste med mostom čez Krko in iztekom Kettejevega drevoreda je treba usmeriti k oblikovanju stabilnejšega površinskega pokrova, ki ga bo na najstrmejših predelih sestavljala grmovna vegetacija z močnim koreninskim spletom, pri čemer so lahko poleg avtohtonih zastopane tudi parkovne vrste.
S predvidenimi preureditvami prometnega omrežja je treba doseči večjo prometno varnost (ureditev prometa, hodniki za pešce in kolesarske steze, ločitvene zelenice ob cestah), poleg tega pa je treba zagotoviti, da hrupne obremenitve in morebitne druge emisije, povzročene s predvidenimi posegi, ne bodo prekoračile zakonski pragov.
5. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Območje te programske zasnove deloma sega na območjem Marofa, ki se uvršča v kategorijo arheoloških spomenikov, del meje območja urejanja pa poteka po robu Kettejevega drevoreda – spomenika oblikovane narave. Zaradi same rekonstrukcije in razširitve Ljubljanske ceste ne bo posegov v območje teh dveh spomenikov oziroma območij kulturne dediščine, pač pa bodo potrebni večji ureditveni posegi v obcestnem prostoru, ki na vzhodni strani sega v brežino Marofa. Na najstrmejših predelih, kjer je vzdrževanje brežine nad Ljubljansko cesto zelo zahtevno, bo treba obstoječe drevje posekati in ga tudi dolgoročno nadomestiti z grmovnicami in nižjerastočimi drevesnimi vrstami. Hkrati bo treba urediti površinski odtok, tako da bo preprečena erozija. S temi ukrepi in z ustreznim vzdrževanjem se bo na območju Marofa s Kettejevim drevoredom poleg drevesne zarasti na strmih pobočjih uveljavil tudi grmovni sloj kot dolgoročnejši in stabilnejši površinski pokrov, v splošnem pa bodo ohranjene sedanja krajinska slika in vrednosti, ki jih imata Marof in Kettejev drevored kot kulturna spomenika. Pri izvedbi zemeljskih del bo treba zagotoviti arheološki nadzor.
6. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
V območju urejanja ureditvenega načrta centralnega dela Bršljina ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ni objektov in naprav iz IV. poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). Glede ravnanja v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) večjega povečanja zaposlenih in stanujočih v predelu urejanja tega ureditvenega načrta od dosedanje ni pričakovati, zato v tem primeru zadošča že zgrajeno zaklonišče za centralni del Bršljina.
7. Grafični prikaz programske zasnove
3. člen
(kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu)
(1) Dopolni se kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, izdelana na PKN 1:5000 in sicer karta Novo mesto – 36 z območjem ureditvenega načrta.
(2) Programska zasnova za ureditveni načrt centralnega dela Bršljina je kot priloga sestavni del srednjeročnega družbenega plana občine.
(3) Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu s programsko zasnovo za ureditveni načrt centralnega dela Bršljina je izdelana v 4 izvodih, ki jih hranita:
– MONM, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (3)
– UE Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor (1).
4. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-01-1/97-12
Novo mesto, dne 26. marca 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
mestne občine Novo mesto
Janez Mežan l. r.

AAA Zlata odličnost